018-041/2021 Mestna občina Velenje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava in postavitev opreme za CTN Prireditveni oder in prostor«, v sklopu 2 in sklopu 4, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Audio Pro, trgovina z avdio, glasbeno in računalniško opremo d.o.o., Cesta krških žrtev 137, Krško, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 4. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 10. 2. 2021 se ugodi tako, da se razveljavi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila »Nabava in postavitev opreme za CTN Prireditveni oder in prostor«, in sicer zahteva
- »Izdelan v EU, VB« v točki 02.1 Line array full range zvočnik, točki 02.2 Line array full range zvočnik in točki 02.5 Nizkotonska zvočna skrinja sklopa 2: Dobava in montaža sistema ozvočenja za prireditveni oder, dokumenta Tehnične specifikacije predračuna (obrazec 7), vključno z odgovori naročnika, ki so bili v zvezi s to tehnično zahtevo na Portalu javnih naročil objavljeni dne 18. 1. 2021 ob 18:23, dne 21. 1. 2021 ob 14:00 in dne 4. 2. 2021 ob 20:20;
- »Vgrajen dvovrstični LCD zaslon s 4 gumbi za nastavitve.« v točki 04.1 Profesionalni LED beam/wash moving head reflektor - v kovčku z največ 8 svetil sklopa 4: Dobava in montaža scenske razsvetljave za prireditveni oder, dokumenta Tehnične specifikacije predračuna (obrazec 7), vključno z odgovori naročnika, ki so bili v zvezi s to tehnično zahtevo na Portalu javnih naročil objavljeni dne 4. 2. 2021 ob 20:19 in ob 20:25.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.389,97 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 12. 2020, št. objave JN007581/2020-B01, s popravki (od št. objave JN007581/2020-K01 z dne 21. 12. 2020 do št. objave JN007581/2020-K10 z dne 8. 4. 2021) ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 7. 12. 2020, št. objave 2020/S238-587708, s popravki (od št. objave 2020/S 249-620807 z dne 22. 12. 2020 do št. objave 2021/S 069-175491 z dne 9. 4. 2021). Naročnik je javno naročilo razdelil na štiri sklope.

Vlagatelj je dne 10. 2. 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer zoper tehnične specifikacije, določene v obrazcu št. 7 Tehnične specifikacije predračuna (v nadaljevanju: obrazec 7) v sklopu 2: Dobava in montaža sistema ozvočenja za prireditveni oder (v nadaljevanju: sklop 2) in sklopu 4: Dobava in montaža scenske razsvetljave za prireditveni oder (v nadaljevanju: sklop 4). Predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v posameznih postavkah popisa, zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da naročnik nedopustno preferira enega od ponudnikov in da je tehnične specifikacije prilagodil opremi proizvajalca, ki ga preferirani ponudnik zastopa, brez, da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. Kot zastopnik različnih proizvajalcev opreme vrhunske kakovosti, priznanih v svetovnem merilu in na slovenskem tržišču, bi vlagatelj oddal dopustno in konkurenčnejšo ponudbo, ki bi v celoti izpolnjevala naročnikove funkcionalne zahteve, če bi mu tehnične specifikacije to omogočale. Zatrjuje, da naročnik z oblikovanjem v nadaljevanju izpostavljenih tehničnih specifikacij krši četrti in šesti odstavek 68. člena ZJN-3 ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3).

Naročnik je dne 22. 2. 2021 sprejel Sklep, s katerim vlagatelju uvodoma očita pomanjkanje aktivne legitimacije, ker je po preverjanju pri AJPES in E.BONITETE ugotovil, da pravna oseba Audio Pro d.o.o., ki je navedena v zahtevku za revizijo in pooblastilu, danem pooblaščencu za zastopanje v predmetnem postopku, ne obstaja oz. obstaja le kot poslovna enota družbe Audi0 Pro d.o.o., ta pa poslov samostojno ne more opravljati. Ker je vprašljiva tako veljavnost danega pooblastila pooblaščencu kot tudi veljavnost zahtevka za revizijo, Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevek za revizijo iz navedenega razloga zavrže. Naročnik je v nadaljevanju zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval in ga zavrnil, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 25. 2. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 25. 2. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Zatrjuje, da za zavrženje zahtevka za revizijo niso podani utemeljeni razlogi in prilaga izpisek iz AJPES z dne 24. 2. 2021. Vztraja pri zahtevku za revizijo, nasprotuje naročnikovim navedbam in dodatno utemeljuje očitane kršitve.

Naročnik se je z vlogo z dne 26. 2. 2021 in dne 11. 3. 2021 opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 25. 2. 2021. V vlogi z dne 26. 2. 2021 naročnik navaja, da se aktivna legitimacija presoja glede na trenutek zahtevka za revizijo, ko je iz potrdila o plačilu takse in iz Portala javnih naročil izhajalo, da je zahtevek za revizijo vložila družba Audi0 Pro d.o.o. in ne Audio Pro d.o.o.. Okrožno sodišče v Krškem je šele dne 23. 2. 2021 izdalo sklep o vpisu spremembe pri subjektu in naziv družbe spremenilo iz Audi0 Pro d.o.o. v Audio Pro d.o.o.. V vlogi z dne 11. 3. 2021 naročnik vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 25. 2. 2021 zavrača kot neutemeljene.

Vlagatelj se je z dvema vlogama z dne 15. 3. 2021 opredelil do navedb naročnika v vlogah z dne 26. 2. 2021 in dne 11. 3. 2021 in jih zavrača kot neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Državna revizijska komisija je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Ker je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlagal, naj zahtevek za revizijo zavrže, ker ga je vložila podružnica, ki tega samostojno ne more storiti, Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, zakaj v konkretnem primeru zaključuje, da je zahtevek za revizijo (pravilno) vložila matična družba Audio Pro d.o.o. in ne njena podružnica. Kot izpostavlja naročnik, je bila do dne 23. 2. 2021 v sodni register vpisana matična družba Audi0 Pro d.o.o., s sedežem v Krškem ter njena podružnica Audio Pro d.o.o., s sedežem v Ljubljani. Dne 23. 2. 2021 je Okrožno sodišče v Krškem izdalo Sklep o vpisu spremembe pri subjektu št. Srg 2021/6249 in po uradni dolžnosti popravilo strojepisno napako pri zapisu imena firme vlagateljeve družbe na mestu, kjer je bila namesto pravilne črke O napačno uporabljena številka 0. Firma matične družbe se tako po vpisu spremembe glasi Audio Pro d.o.o. in ne (več) Audi0 Pro d.o.o.. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je do spremembe firme vlagateljeve družbe prišlo šele po vložitvi zahtevka za revizijo, pa mu, glede na predstavljeni sklep sodišča in ugotovitev, da je napaka pri zapisu firme družbe posledica strojepisne napake, v konkretnem primeru ne more slediti v zatrjevanju, da zahtevka za revizijo ni vložila matična družba s firmo Audio Pro d.o.o.. Da je matična družba tudi pred vložitvijo dejansko nastopala kot Audio Pro d.o.o. (in ne Audi0 Pro d.o.o.) in da je bil zapis firme družbe s številko 0 v evidencah (strojepisna) napaka, izhaja tudi iz čistopisa družbene pogodbe z dne 25. 11. 2011, objavljenega dne 5. 12. 2011 v Zbirki listin (AJPES), ID objave 993300.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila v sklopu 2 in v sklopu 4 ravnal skladno z ZJN-3.

Potreba naročnika po določeni storitvi, blagu ali gradnji je ena od osnovnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila, hkrati pa je vodilo naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila mora naročnik predmet javnega naročila opisati jasno, nedvoumno in tako, da imajo vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki zadostne informacije za pripravo dopustne ponudbe.

S tehničnimi specifikacijami, ki določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, naročnik opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Pravila javnega naročanja naročnika pri določanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3) in v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Tehnične specifikacije se lahko določijo na enega od naslednjih načinov: v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti; s sklicevanjem na tehnične specifikacije; ali v kombinacijah prvega in drugega (prim. peti odstavek 68. člena ZJN-3). Da bi imel kateri od opisanih načinov določitve tehničnih specifikacij prednost pred drugim, iz izpostavljene določbe ZJN-3 ne izhaja.

V tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Izjemoma so take navedbe dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni« (šesti odstavek 68. člena ZJN-3).

Iz navedenega je razvidno, da pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik blago nabavi, ne določajo pa katero blago sme nabaviti, kakor tudi ne, katere konkretne lastnosti mora imeti blago, ki ga naročnik naroča. Naročnik je pri ugotavljanju svojih potreb in pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Ta avtonomija naročnika sicer ni neomejena, saj pri oblikovanju tehničnih specifikacij ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.

S tem v zvezi je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila (tudi v odločitvah št. 018-059/2015, 018-063/2016, 018-161/2017, ki jih izpostavlja vlagatelj), da načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti na tistih področjih oz. v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila, saj je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, zato še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so zato v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi, ni dopustno (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-513/99).

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila opredelil na način, da je v obrazcu 7 natančno določil tehnične specifikacije opreme, namenjene ozvočenju (sklop 2, »sistem ozvočenja«) oz. opreme, namenjene scenski razsvetljavi prireditvenega odra oz. prostora (sklop 4, »scenska razsvetljava«) in zahtevane količine razpisane opreme. V sklopu 2 je tako naročnik opredelil posamezne tehnične zahteve za zvočnike (točka 02.1, 02.2 – velikost membrane, minimalno disperzijo, frekvenčni razpon, impedanco težo, širino itd.), okvir za obešanje zvočnikov (točka 02.3 – material, barva, certifikat itd.), voziček za transport zvočnikov (točka 02.4 – velikost, število koles z/brez zavor itd.), ojačevalnik (točka 02.7 – minimalna moč, vgrajeni algoritmi, zaslon, procesor, število vhodov in izhodov, teža, dimenzije itd.), mikrofon (točka 02.20, 02.21 – frekvenčni razpon, dimenzije itd.), različne kable (točke 02.27-02.32 - upornost, dolžina, barva, število in vrsta konektorjev itd.) in drugo opremo; v sklopu 4 pa je opredelil zahteve za različna svetila (točka 04.1, 04.2, 04.6 – moč, razpon žarka, minimalno število lumnov in luksov, barvni filtri itd.), napravo za fino meglo (točka 04.3 – maksimalni čas gretja do delovanja, moč grelca, zaslon, dimenzije itd.), varovalno jeklenico (točka 04.9 – dimenzije, barva, nosilnost itd.), različne kable (točke 04.11-04.13 – število konektorjev, vodniki, zaščita, dolžina itd.) in drugo opremo. Čeprav je naročnik sklop 2 res poimenoval »sistem ozvočenja«, sklop 4 pa »scenska razsvetljava«, iz predstavljenega izhaja, da tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila v nobenem od obravnavanih sklopov ni določil v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti celotnega sistema ozvočenja oz. scenske razsvetljave v smislu točke a) petega odstavka 68. člena ZJN-3, pač pa z opredelitvijo zahtevanih lastnosti, torej s sklicevanjem na tehnične specifikacije posamezne opreme v smislu točke b) petega odstavka 68. člena ZJN-3. Čeprav je naročnik v nekaterih točkah res navajal nazive proizvajalcev (npr. »Oprema kot npr. ali enakovredna L.Acoustics, NEXO«, točka 02.1 in točka 02.2 v sklopu 2, »Oprema kot npr. ali enakovredna BS, Klark Technik, Radial«, točka 02.27 v sklopu 2; »Oprema kot npr. ali enakovredno ROBE«, točka 04.1 v sklopu 4, »Oprema kot npr. ali enakovredna LUMINEX«, točka 04.4 v sklopu 4), takih zapisov ni mogoče razumeti kot opredelitve tehničnih specifikacij v smislu šestega odstavka 68. člena ZJN-3, pač pa kot primeroma navedene proizvajalce opreme, ustrezne, glede na opredeljene tehnične specifikacije. Glede na tako konkretno opredeljene zahtevane tehnične lastnosti posamezne opreme bo naročnik presojal ponujeno opremo in ocenjeval njeno ustreznost.

1. Sklop 2 Sistem ozvočenja

Vlagatelj najprej zatrjuje, da naročnikovo natančno definiranje (notranjih) elementov sistema ozvočenja ni utemeljeno, ker naročnik kupuje sistem ozvočenja, ki ga tvori več deležnikov (zvočne membrane, ojačevalci, zunanje kretnice, krmilnik oz. zvočna miza), ta pa mora kot tak izpolnjevati določene lastnosti. Sistem za dosego želenega cilja izenačuje, kontrolira in upravlja vse deležnike. Zgolj zvočniki, glede na velikost prireditvenega prostora, ne zadostujejo. Nakup sistema ozvočenja, in ne posameznih zvočnikov je tudi sicer praksa naročnikov.

Naročnik odgovarja, da je pri pripravi tehničnih specifikacij upošteval velikost in odprtost prostora, nosilnost konstrukcij in logistične omejitve pri izvedbi več manjših prizorišč hkrati na način, da bo dosegel primerno ozvočenje in osvetljenost prireditvenega odra in prostora in da bo dosegel namen nabave predmetne opreme, ki je v omogočanju izvajanja tako ene večje prireditve kot tudi več manjših hkrati (festivali). Razpisni pogoji, skupaj z mejnimi parametri, ki definirajo minimalni standard, so podani na podlagi potreb, lastnih izkušenj in raziskav naročnika za tovrstno opremo, izključno kot dodatni opis in vodilo ponudnikom pa so bili v popisu za primer navedeni tudi primerljivi proizvajalci in tip opreme. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je zvočnik le del sistema ozvočenja. Ravno zato je vse komponente opredelil s tehničnimi specifikacijami, s katerimi je mogoče doseči želeno raven kvalitete zvoka.

Čeprav med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da sistem ozvočenja (kot celoto) tvori več različnih deležnikov, Državna revizijska komisija izpostavlja predhodno že ugotovljeno, da naročnik predmeta javnega naročila ni opredelil v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti celotnega sistema ozvočenja, pač pa s sklicevanjem na (minimalne) tehnične specifikacije posamezne opreme (kar mu omogoča predhodno opisani peti odstavek 68. člena ZJN-3). Glede na to, da bo naročnik opremo za ozvočenje uporabljal (nameščal) v več različnih postavitvah, v odvisnosti tudi od tega, ali bo izvajal (eno) večjo prireditev ali več manjših prireditev hkrati, npr. na festivalih (odgovor na vprašanje z dne 4. 2. 2021 ob 20:20), naročnik s predstavljeno opredelitvijo predmeta javnega naročila zasleduje učinek, ki ga daje posamezen kos te opreme za ozvočenje in ne celota vse razpisane opreme (»sistem ozvočenja«). Ker je naročnik tisti, ki pozna svoje specifične zahteve, z identifikacijo in opredeljevanjem potreb prevzema tudi odgovornost za svoje delovanje oz. odgovornost za oblikovanje predmeta javnega naročila na način in v vsebini, ki bo zadostila njegovim potrebam. Na kakšen način sistem ozvočenja v praksi kupujejo (drugi) naročniki za konkreten primer ni relevantno, zato v zvezi s to navedbo predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke Državna revizijska komisija, ni izvedla.

Dalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik tehnične specifikacije opreme v sklopu 2 pripravil po specifikacijah opreme proizvajalca NEXO (v točki 02.1 in 02.2 po specifikacijah zvočnika GEO M12 in MSUB18), ki ga na slovenskem tržišču zastopa favorizirani ponudnik, družba MK Light Sound d.o.o., zaradi česar vlagatelj in drugi ponudniki ne morejo oddati ponudbe za opremo, ki bi z drugačnimi elementi sistema dosegala najmanj enako kvaliteto zvoka. Naročnikove tehnične zahteve ne predstavljajo splošno veljavnega normativa ali rešitve na področju produciranja zvoka. Čeprav ima naročnik pravico zahtevati, da ima oprema zvok določene kvalitete, s prepisom zahtev iz kataloga favoriziranega proizvajalca neenakopravno obravnava ponudnike in izkrivlja konkurenco brez objektivno opravičljivih razlogov. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke ter vpogled v tehnični list Data Sheet za zvočnik GEO M12.

Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe o preferiranju določenega proizvajalca. Zatrjuje, da so tehnične specifikacije pripravljene na način, da jih izpolnjujejo najmanj trije različni proizvajalci in se s tem v zvezi sklicuje na Tabelo 1, v kateri je pripravil pregled izpolnjevanja zahtev za zvočnike iz sklopa 2 za opremo različnih proizvajalcev.

V opredelitvi do navedb naročnika vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s spremembo tehničnih specifikacij enega od prvotno primeroma navedenih proizvajalcev izločil brez pojasnila, z zahtevami pa izključuje tudi svetovno znane proizvajalce ozvočenja (JBL, Elektro Voice, Martin Audio, D&B Autotehnik in Bose). Za naročnikovo Tabelo 1 navaja, da je zavajajoča, saj v njej navedeni produkti ne ustrezajo vsem tehničnim zahtevam, primeren pa je še vedno le izpostavljeni zvočnik.

V nadaljnjih vlogah tako naročnik kot vlagatelj vztrajata pri svojih navedbah, navedbe drugega pa označujeta za neutemeljene.

Kot že pojasnjeno, so naročniki v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov oz. zahteve, ki jih izpolni samo en ali manjši krog ponudnikov, vendar le, če za to obstajajo razlogi, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in objektivno opravičljivi. Navedeno pomeni, da tudi, če bi bilo v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da a) naj bi tehničnim zahtevam v izpostavljenih točkah zadostil le eden oz. dva zvočnika favoriziranega proizvajalca, b) naročnik izključuje »večino svetovno priznanih proizvajalcev«, c) naročnik z umikom navedbe enega od primeroma navedenih proizvajalcev ustrezne opreme še dodatno oži krog potencialno ustreznih produktov in d) niso utemeljene naročnikove navedbe o obstoju več drugih proizvajalcev, katerih oprema tudi ustreza opredeljenim tehničnim specifikacijam, zgolj okoliščina, da so tehnične specifikacije (morebiti) določene na način, da jih izpolnjuje le določen ponudnik oz. oprema točno določenega proizvajalca, sama po sebi še ni v nasprotju z ZJN-3 in še ne omogoča zaključka, da je naročnik tehnične specifikacije oblikoval v nasprotju z 68. členom ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja.

Obširne navedbe vlagatelja in naročnika o (ne)omejevanju konkurence oz. (ne)obstoju drugih ustreznih produktov na trgu, ki izpolnjujejo tehnične zahteve iz točke 02.1 in točke 02.2 sklopa 2 so v posledici navedenega nerelevantne, v zvezi s temi navedbami predlaganih dokazov z imenovanjem izvedenca tehnične stroke in vpogledom v tehnični list opreme favoriziranega proizvajalca pa Državna revizijska komisija zato ni izvedla.

Glede na navedeno je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali naročnik ima objektivno opravičljive razloge, za (s strani vlagatelja zatrjevano) omejevanje in razlikovanje med ponudniki na podlagi izpodbijanih tehničnih zahtev, pri tem pa je potrebno upoštevati, da mora biti naročnik sposoben upravičiti (zatrjevati in dokazati) razloge za določitev spornih zahtev šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev takih razlogov ni imel (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-216/2018). Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Vlagateljeva dolžnost torej je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in nato predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

1.1. Sklop 2, točka 02.1 in točka 02.2 – dimenzije membrane zvočnika

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 2, točke 02.1 Line array full range zvočnik in točke 02.2 Line array full range zvočnik, ki se nanaša na dimenzije membrane zvočnika, nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik tako v točki 02.1 kot točki 02.2 določil:

»Pasivni dvosistemski array zvočnik:
- vsaj 1 x 12'' LF in 3" HF
[…]
Obračun po kos / kos / 22 (v točki 02.1) oz. 2 (v točki 02.2)«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel poziv zainteresiranega ponudnika za dopustitev membran manjših dimenzij od opredeljenih (2x10''), na katerega je odgovoril, da tehničnih specifikacij ne bo spremenil (odgovor na Portalu javnih naročil z dne 15. 12. 2020 ob 13:20 in z dne 4. 2. 2021 ob 20:20).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo svoj očitek najprej utemeljuje z navedbo, da je sposoben isto kvaliteto zvoka doseči z manjšim številom zvočnikov od zahtevanih, saj v svetu obstajajo proizvajalci, ki nudijo opremo, ki bi z drugačnimi elementi sistema (številom in dimenzijami membran, materiali, velikostjo) dosegala enako ali višjo kvaliteto zvoka.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo odgovarja, da se prireditveni prostor po potrebi razdeli na več manjših prizorišč, ki ga z manjšim številom zvočnikov ni mogoče pokriti, ne da bi zmanjšali kvaliteto zvoka.

Ker iz Portala javnih naročil ne izhaja, da bi naročnik prejel opozorilo v zvezi s količino zvočnikov, opredeljeno v točki 02.1 in točki 02.2 v sklopu 2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevih očitkov v izpostavljenem delu, skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN, ni dopustno vsebinsko obravnavati. Kljub tej ugotovitvi Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja, da je potrebno upoštevati, da je identifikacija potreb naročnika (izključno) v njegovi domeni in da niti vlagatelj niti Državna revizijska komisija vanjo (praviloma) ne moreta posegati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da naročnik s sporno zahtevo neupravičeno izloča ponudnike, tudi vlagatelja, ki pri reprodukciji zvoka uporabljajo zvočnike, sestavljene iz membran dimenzij 10'' ali 15'', saj so za kvaliteto zvoka pomembni tudi drugi elementi sistema in velikost prireditvenega prostora. Ker je površina dveh membran dimenzije 10'' (2x10'') večja od površina membrane dimenzije 12'' (98 cm2 namesto 70,60 cm2), so želene zmogljivosti zvočnika presežene, zahtevan nivo kvalitete zvoka pa dosežen. Prav tako v primeru okvare ene membrane, zaradi druge zvočnik še vedno opravlja svojo funkcijo, čeprav v zmanjšanem obsegu. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je glede na sporno zahtevo dopuščeno ponuditi več ali večje membrane, kot le dimenzij 12'', ne pa tudi manjših, saj bi se s tem zniževal nivo kvalitete opreme in kvalitete zvoka, kar ne bi bilo ustrezno. Naročnik navaja, da membrana dimenzije 10'' ni ustrezna zaradi pomika zraka, poudarka na visokih tonih in slabše odzivnosti pri nizkih tonih. Naročnik namreč želi z večjo membrano doseči topel in prijeten zvok, ki bo ustrezal tipu prireditvenega prostora. Vlagateljev primer naročnik označuje za nesmiselnega, ker se nanaša na izredna stanja – okvare, ne pa na kvaliteto zvoka. V primeru okvare ene od membran bi prišlo do motenj, faznega zamika, zaradi česar bi bil tak zvočnik izločen iz delovanja. Naročnik meni, da imenovanje izvedenca tehnične stroke ni potrebno. V zvezi z vprašanji, ki jih je vlagatelj predlagal za izvedenca tehnične stroke je naročnik pridobil mnenje zunanjega strokovnjaka, ki je (med drugim) pojasnil, da minimalni parametri določajo nivo kvalitete zvoka, ki ga je mogoče doseči z zvočniki, ki imajo vsaj 1 membrano dimenzije 12'' ali več enakih ali večjih membran, odvisno od proizvajalca opreme in da parametrov za prostor naročnik ni podajal in njihovega upoštevanja ni zahteval.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika nasprotuje navedbam naročnika in vztraja, da je enako kvaliteten zvok kot z zvočniki z membrano dimenzije 12'' mogoče zagotoviti tudi z zvočniki z membranami dimenzije 10''. Naročnikove navedbe o slabši odzivnosti manjše membrane na nizkih tonih, ter navedbe o povezavi med nizkimi in visokimi toni ter dimenzijo membrane in toplino zvoka označuje za zmotne in predlaga, da mnenje o njih poda izvedenec. Z navedbami o frekvencah in o potrebi po razdelitvi sistema na več manjših sistemov naročnik določa nove zahteve po poteku roka za prejem ponudb, kar je v nasprotju z ZJN-3. Zatrjuje še, da se fazni zamik prepreči s pomočjo sistema pasivnega radiatorja, v primeru nedelovanja ene od membran pa pride od zmanjšanja Ohm-ske upornosti zvočnika, zaradi česar ojačevalnik zniža moč.

V nadaljnjih vlogah tako naročnik kot vlagatelj vztrajata pri svojih navedbah, navedbe drugega pa označujeta za neutemeljene. V odziv na navedbe, da zvočnik z membrano dimenzije 10'' ne more doseči enakega rezultata kot zvočnik z membrano dimenzije 12'' se naročnik sklicuje na citat s spletne strani proizvajalca L-Acoustics, vlagatelj pa ga označuje za zavajajočega. Vlagatelj v dokaz navedb o zagotavljanju frekvenčnega razpona do 250 Hz pri uporabi dveh membran dimenzij 10'' prilaga izjavo proizvajalca d&b Audiotechnik.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v citirani sporni tehnični zahtevi ni podlage za vlagateljevo tolmačenje, da se beseda »vsaj« nanaša zgolj na število membran dimenzije 12'' v zvočniku (torej ena membrana dimenzije 12'', dve membrani take dimenzije itd.). Kot zatrjuje že naročnik, enako pa ugotavlja tudi Državna revizijska komisija, iz sporne zahteve izhaja, da naročnik zahteva »vsaj 1x12'' LF«, torej zvočnik z vsaj eno membrano dimenzije vsaj 12'', zato lahko ponudniki na podlagi te zahteve ponudijo tudi zvočnike bodisi z več membranami dimenzije 12'' ali pa zvočnike z eno membrano večjih dimenzij kot 12''. Navedba vlagatelja, da zvočnika z membrano dimenzije 15'' ni mogoče ponuditi torej ni utemeljena, v zvezi s to navedbo predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke pa Državna revizijska komisija zato ni izvedla.

Če gre razumeti, da vlagatelj doseganje enako kvalitetnega zvoka z membranami drugih dimenzij zatrjuje v smislu celotnega »sistema ozvočenja«, Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik ni opredelil minimalne zahtevane funkcionalnosti oz. lastnosti sistema ozvočenja kot celote, pač pa (le) minimalne tehnične zahteve posameznih kosov opreme, s čemer zasleduje učinek, ki se ga dosega s posameznim kosom te opreme in ne s celoto vse razpisane opreme (»sistem«). Ker vlagatelj svoje navedbe izvaja iz načina opredelitve predmeta javnega naročila, ki se ga naročnik v konkretnem primeru sploh ni poslužil, te njegove navedbe niso utemeljene. Če pa gre razumeti, da vlagatelj doseganje enako kvalitetnega zvoka z membranami drugih dimenzij (2x10'') zatrjuje v primerjavi s kvaliteto zvoka, ki jo proizvede zvočnik z opredeljenimi lastnostmi v točki 02.1 oz. točki 02.2, je potrebno ugotoviti, da (zgolj) s sklicevanjem na doseganje enako »kvalitetnega zvoka« in »nivoja kvalitete zvoka« z drugačnimi membranami od zahtevane vlagatelj ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja. V zahtevku za revizijo namreč ne navaja konkretnih dejstev, na podlagi katerih svojo navedbo utemeljuje. Vlagatelj tako ne navaja nobenih merljivih parametrov kvalitete zvoka, na podlagi katerih bi bilo mogoče npr. določiti in primerjati kvaliteto zvoka enega in drugega zvočnika. Slednje je pomembno zlasti upoštevaje, da je kvaliteta zvoka vsaj deloma tudi stvar subjektivne presoje. Na ugotovljeno ne vpliva primerjava z okvaro ene cevi v dvocevnem sistemu za vodo, saj (kot navaja tudi naročnik) se slednja ne nanaša na utemeljevanje zatrjevanja doseganja enakega zvoka z drugimi dimenzijami membran zvočnikov, pač pa na vprašanje delovanja zvočnika v primeru okvare ene od membran, kar v konkretnem primeru ni relevantno. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj odgovori na vprašanja v zvezi z ozvočenjem oz. sistemom ozvočenja, vplivi na kvaliteto zvoka ter načinom doseganja nivoja kvalitete zvoka z drugimi dimenzijami membran zvočnikov niti izvedba dokaza z vpogledom v izjavo proizvajalca d&b Audiotechnik, saj izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih (konkretnih in določnih) pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju oz. ustvarjanju pomanjkljive trditvene podlage.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da sporna zahteva glede dimenzije membrane »vsaj 1 x 12'' LF in 3" HF«, kot izhaja iz točke 02.1 in točke 02.2 v sklopu 2, ni povezana s predmetom javnega naročila in da naročnik za določitev sporne zahteve nima objektivno opravičljivih razlogov. Posledično v nadaljevanju od naročnika ni mogoče zahtevati, da upraviči svoje razloge za določitev izpodbijane tehnične zahteve, nadaljnje vlagateljeve in naročnikove navedbe, povezane z zatrjevanjem (ne)obstoja objektivno opravičljivih razlogov za določitev te zahteve, pa so zato brezpredmetne.

V zaključku obravnavanega očitka je Državna revizijska komisija obravnavala še zahtevo vlagatelja, da se mu zaradi zagotovitve kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN) posreduje ime in mnenje zunanjega strokovnjaka, na katerega se v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje naročnik in ki je za naročnika pripravljal tehnične specifikacije za potrebe izjasnitve o vsebini mnenja in glede nasprotja interesov. Vlagatelj zatrjuje, da navedeno mnenje ne predstavlja neodvisnega mnenja strokovnjaka z relevantnega področja, pač pa po pravilih ZPP zgolj trditvene navedbe naročnika. Zatrjuje, da zunanji svetovalec določa naročnikove zahteve in da je očitno zainteresiran, da konkurence na predmetnem javnem naročilu ni; da gre za ponudnika oz. osebo, ki je s ponudnikom povezana, ki ima očitno prednost, saj je vplivala na pripravo pogojev javnega naročila, ki je zanjo ugoden. Splošno znano je, da svetovalci velikokrat nedopustno preferirajo določene proizvajalce, saj jim njihovi predstavniki in podizvajalci pišejo tehnične zahteve in očitno je tako tudi sedaj. Ob sklicevanju na sodbi Sodišča EU v zadevah št. C-21/03 in C-34/03 vlagatelj zatrjuje še, da je v izpostavljeni situaciji prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je zunanji svetovalec svetovalno podjetje, ki je z naročnikom sodelovalo pri pripravi tehničnih specifikacij na način, da je podal osnovne parametre tehničnih specifikacij na podlagi potreb naročnika in ni potencialni ponudnik.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navaja odgovore strokovnjaka (iz mnenja), ki jih je glede predlaganih vprašanj za izvedenca zastavil vlagatelj. S temi navedbami naročnika v zvezi Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da mnenje strokovnjaka, na katerega se sklicuje naročnik, predstavlja del njegovih navedb in se zato upoštevajo kot del njegove trditvene (in ne dokazne) podlage (tako izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse v smislu 243., 244. in 252. člena ZPP). Čeprav naročnik Državni revizijski komisiji »mnenja« strokovnjaka ni odstopil, ga Državna revizijska komisija na njegovo predložitev ni pozivala, posledično pa tudi vlagateljevi zahtevi za posredovanje tega mnenja ni sledila – glede na navedeno, z vidika vlagateljeve pravice do opredelitve do navedb naročnika tako ni relevantna vsebina (celotnega) mnenja strokovnjaka, pač pa vsebina vloge naročnika. Navedb naročnika v tem postopku morebitna naknadna predložitev »mnenja« strokovnjaka ne bi spremenila. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se je do navedb naročnika (tudi do povzetih odgovorov strokovnjaka), ki predstavljajo naročnikovo trditveno podlago, vlagatelj že imel možnost opredeliti na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN in je to tudi izkoristil.

Tudi, če bi se navedbe vlagatelja, da je zunanji strokovnjak (potencialni) ponudnik ali z njim povezan subjekt, izkazale za resnične, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-3 kasnejšega sodelovanja tega ali z njim povezanega subjekta na istem javnem naročilu ne prepoveduje. Tudi zgolj morebiten obstoj take okoliščine avtomatično še ne rezultira v zavrnitvi tega subjekta (prim. sodbo Sodišča EU št. C 21/03 in C 34/03). Z namenom, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in da se zagotovi enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov, ZJN-3 v 65. členu določa obvezna ravnanja naročnika za primer, kadar je ponudnik, ki predloži ponudbo v določenem postopku javnega naročila, ali z njim povezane družbe, predhodno sodeloval z naročnikom pri pripravi postopka javnega naročanja (svetovanje naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali vključitev v pripravo postopka javnega naročanja na drug način). V takih situacijah mora naročnik drugim ponudnikom sporočiti določene informacije, izmenjane v okviru ali na podlagi (predhodnega) sodelovanja ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja ter določiti ustrezne roke za prejem ponudb. Da naročnik kakšnih informacij vlagatelju in drugim ponudnikom ni sporočil oz. da rok za prejem ponudb ni ustrezen, vlagatelj v konkretnem primeru ne zatrjuje. ZJN-3 v 91. členu določa tudi obvezna ravnanja naročnika za primer, ko so osebe, ki sodelujejo pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali odločajo v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezane z izbranim ponudnikom in lahko ta povezava oz. z njo povezani interesi vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog. V obravnavanem primeru rok za prejem ponudb še ni potekel (poteče dne 10. 5. 2021 ob 10. uri; Popravek, št. objave JN007581/2020-K10 z dne 8. 4. 2021). Iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik že prejel kakšno ponudbo, še manj pa izhaja, da bi katerega od ponudnikov naročnik že izbral. Tudi, če bi Državna revizijska komisija seznanila vlagatelja s podatkom, kdo je pripravljal tehnične specifikacije in mnenje, to ne bi vplivalo na dejstvo, da zaradi okoliščine, da rok za prejem ponudb sploh še ni potekel, niti ugotavljanje morebitnega obstoja predhodno opisanih situacij niti presoja ustreznosti s temi situacijami povezanega naročnikovega ravnanja, v tem trenutku še ne bi bila mogoča.

1.2. Sklop 2, točka 02.1 in točka 02.2 – frekvenčni razpon

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 2, točke 02.1 Line array full range zvočnik in točke 02.2 Line array full range zvočnik, ki se nanaša na frekvenčni razpon, nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik v obeh točkah določil:

»Pasivni dvosistemski array zvočnik:
[…]
- Frekvenčni razpon vsaj 50 Hz do vsaj 17 kHz
[…]«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel poziv zainteresiranega ponudnika za dopustitev 10% odstopanja od opredeljenega frekvenčnega razpona, na katerega je odgovoril, da tehničnih specifikacij ne bo spremenil (odgovor na Portalu javnih naročil z dne 15. 12. 2020 ob 13:20, dne 4. 2. 2021 ob 20:20).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo svoj očitek utemeljuje z navedbo, da naročnik ne naroča posameznih zvočnikov, pač pa sistem ozvočenja, ki mora biti tak, da je dosežen želen nivo kvalitete zvoka. Nanj zgolj sporen frekvenčni razpon enega zvočnika ne vpliva. S tako oblikovano tehnično specifikacijo je naročnik vlagatelja neopravičeno omejil, saj bi želeno kvaliteto zvoka lahko dosegel s sistemom drugega proizvajalca, razlogov za tako omejevanje pa tudi na Portalu javnih naročil naročnik ni podal. Odstopanje od zahtev naročnika v višini 10% na kvaliteto zvoka ne bi vplivalo. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je v zadnjem popravku opredeljene mejne parametre še omilil in dodatnega 10% odstopanja ni predvidel. Pojasnjuje, da so podani minimalni mejni parametri, ki jih mora oprema izpolnjevati. Naročnik meni, da imenovanje izvedenca tehnične stroke ni potrebno, v zvezi z vprašanji, ki jih je vlagatelj zanj predlagal pa je naročnik pridobil mnenje zunanjega strokovnjaka, ki je (med drugim) pojasnil, da bi dodatno zniževanje nivoja frekvenčnega razpona pomenilo dodatno zniževanje kvalitete opreme in z njo povezane kvalitete zvoka.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika nasprotuje navedbam naročnika in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Ponavlja navedbe v zvezi z mnenjem zunanjega strokovnjaka, kot jih je podal že pri očitku v zvezi z zahtevo glede dimenzije membrane zvočnika.

Državna revizijska komisija najprej opozarja na že večkrat zapisano stališče, da namen zagotavljanja dodatnih informacij preko Portala javnih naročil v prvi vrsti ni v naročnikovem utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej tudi ne v pojasnjevanju ali v izkazovanju razlogov za določitev posameznih tehničnih specifikacij, saj je naročnik dolžan razloge, ki po njegovem prepričanju utemeljujejo določitev sporne zahteve, navesti šele v postopku pravnega varstva. To pomeni, da zaradi odsotnosti podanih utemeljitev za določitev neke zahteve na Portalu javnih naročil naročniku kršitev ZJN-3 ni mogoče očitati.

Do očitkov vlagatelja glede strokovnjaka, s katerim je naročnik sodeloval pri pripravi tehničnih specifikacij in do zahtev glede imena in mnenja strokovnjaka, na katerega se naročnik sklicuje, se je Državna revizijska komisija že opredelila v točki 1.1 te obrazložitve in pojasnjuje, da vse ugotovljeno s tem v zvezi velja tudi v tej točki.

V zvezi z nadaljnjimi navedbami vlagatelja Državna revizijska komisija najprej opozarja na že večkrat zapisano, tj. da je naročnik določil minimalne tehnične zahteve posameznih kosov opreme in ne parametrov celotnega sistema ozvočenja, ki naj ga skupek vse opreme dosega. Ker vlagatelj svoje navedbe o nevplivu dodatnega 10% odstopanja od frekvenčnega razpona na kvaliteto zvoka, ki naj bi jo dosegal celoten sistem ozvočenja in o možnosti doseganja kvalitete zvoka celotnega sistema z drugim sistemom ozvočenja, izvaja iz načina opredelitve predmeta javnega naročila, ki se ga naročnik v konkretnem primeru ni poslužil, te njegove navedbe niso utemeljene. Posledično Državna revizijska komisija s temi navedbami povezanega dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj pove, ali je nivo kvalitete zvoka mogoče doseči na zatrjevani način, ni izvedla. V kolikor je njegove navedbe potrebno razumeti na način, da nevpliv dodatnega odstopanja na »kvaliteto zvoka« zatrjuje v primerjavi s kvaliteto zvoka, ki jo proizvede zvočnik z opredeljenimi lastnostmi v točki 02.1 oz. točki 02.2 pa je potrebno ugotoviti (kot že v točki 1.1 te obrazložitve), da (zgolj) s sklicevanjem na doseganje enako »kvalitetnega zvoka« in »nivoja kvalitete zvoka« kljub dodatnemu odstopu od tehničnih zahtev za frekvenčni razpon v višini 10% od zahtevanega, vlagatelj ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja. V zahtevku za revizijo namreč ne navaja konkretnih dejstev, na podlagi katerih svojo navedbo utemeljuje. Vlagatelj tako ne navaja nobenih merljivih parametrov kvalitete zvoka, na podlagi katerih bi bilo mogoče npr. določiti in primerjati kvaliteto zvoka enega in drugega zvočnika. Slednje je pomembno zlasti upoštevaje, da je kvaliteta zvoka vsaj deloma tudi stvar subjektivne presoje. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj odgovori na vprašanja v zvezi z relevantnostjo frekvenčnega razpona za sistem ozvočenja, kakšna odstopanja so dopustna in kako se nadomestijo oz. izničijo, saj izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih (konkretnih in določnih) pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju oz. ustvarjanju pomanjkljive trditvene podlage.

Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj pojasni, ali naročnik dopustno omejuje frekvenčni razpon enega zvočnika, ker mora na pravno vprašanje, ali je naročnik tehnične specifikacije pripravil v skladno z ZJN-3 odgovoriti organ pravnega varstva.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da sporna zahteva glede frekvenčnega razpona »vsaj 50 Hz do vsaj 17 kHz«, kot izhaja iz točke 02.1 in točke 02.2 v sklopu 2, ni povezana s predmetom javnega naročila in da naročnik za določitev sporne zahteve nima objektivno opravičljivih razlogov. Posledično v nadaljevanju od naročnika ni mogoče zahtevati, da upraviči svoje razloge za določitev izpodbijane tehnične zahteve, nadaljnje vlagateljeve in naročnikove navedbe, povezane z zatrjevanjem (ne)obstoja objektivno opravičljivih razlogov za določitev te zahteve, pa so zato brezpredmetne.

1.3. Sklop 2, točka 02.1, točka 02.2 in točka 02.5 – poreklo opreme

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 2, točke 02.1 Line array full range zvočnik, točke 02.2 Line array full range zvočnik in točke 02.5 Nizkotonska zvočna skrinja, ki se nanaša na poreklo opreme, nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik v obeh točkah določil:

»Pasivni dvosistemski array zvočnik:
[…]
- Izdelan v EU, VB
[…]«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel več vprašanj zainteresiranih ponudnikov v zvezi z zahtevo glede porekla opreme iz Evropske Unije, po njeni spremembi pa tudi v zvezi z zahtevo glede porekla iz Evropske unije in Velike Britanije, na katera je naročnik odgovoril

dne 18. 1. 2021 ob 18:23 in dne 21. 1. 2021 ob 14:00:

»[…] hkrati bo naročnik omogočil predložitev ponudbe za opremo s poreklom iz Evropske unije in Velike Britanije. Naročnik bo objavil spremembo razpisne dokumentacije.«

in

dne 4. 2. 2021 ob 20:20:

»Zaradi lažje dostopnosti rezervnih komponent naročnik tehničnih specifikacije ter pripadajočih zahtev v točki 02.1, 02.2 in 02.5 ne bo spremenil.«.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik z izpostavljeno zahtevo krajevno diskriminira ponudnike, ob dejstvu, da visokotehnološka oprema na naše trge prihaja tudi iz Amerike in da v praksi težav z dobavo rezervnih delov, na katero se sklicuje naročnik, ni. Zaradi onemogočene ponudbe opreme, proizvedene v Ameriki, je vlagatelj onemogočen tudi v svoji ustavni pravici do svobodne gospodarske pobude. Predlaga odstop zahtevka za revizijo Agenciji za varstvo konkurence.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da je strokovna komisija, odgovorna za pravilno izvedbo postopka javnega naročanja pri pripravi tehničnih specifikacij sodelovala s predstavniki favoriziranega ponudnika in prilagodila tehnične zahteve proizvajalcu, ki ga favorizirani ponudnik zastopa. Predlaga, da Državna revizijska komisija najprej vpogleda v sklep o začetku postopka in ugotovi, kdo so člani strokovne komisije, nato pa naj jih zasliši glede priprave tehničnih specifikacij. Predlaga tudi izvedbo glavne obravnave in zaslišanje župana.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je za izvajanje celotnega postopka, skladno z ZJN-3, imenoval strokovno komisijo. Ker pa člani niso strokovnjaki na področju predmeta javnega naročila, je naročnik k sodelovanju pri pripravi tehničnih specifikacij povabil zunanjega strokovnjaka.

Naročnik navaja, da je sporna zahteva glede porekla opreme podana z namenom, da je oprema skladna z veljavnimi predpisi in pripadajočimi tehničnimi smernicami, ki zagotavljajo združljivost in povezljivost z opremo, ki je v splošni rabi v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji. Izpodbijana zahteva naročniku zagotavlja tudi hiter dostop do rezervnih delov po izteku garancijske dobe, kar je bistvenega pomena zaradi nemotenega izvajanja prireditev. Morebitne pomanjkljivosti, okvare in dolgi roki dobave rezervnih delov bi onemogočili izvajanje prireditev in naročniku povzročili večjo materialno in nematerialno škodo. Zahteva mu omogoča tudi, da komponente opreme nadomešča s primernimi povezljivimi alternativami. Izkušnje iz predhodnih naročil primerljive opreme kažejo, da so zamude pri dostavi rezervnih delov veliko večje v primerih, ko gre za proizvajalca opreme izven Evropske Unije oz. Velike Britanije (ZDA, Kitajska ipd.). Trenutna epidemiološka situacija dobavo rezervnih delov izven teh teritorijev še dodatno otežuje. Dodatni razlog za izpodbijano zahtevo je tudi v omogočanju kompatibilnosti in povezljivosti obstoječe opreme naročnika z novo opremo.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da so naročnikovi razlogi za določitev sporne tehnične zahteve navidezni in nedokazani. Zatrjuje, da ima veliko proizvajalcev iz ZDA v Evropi logistične centre, od koder vršijo dobave, kar izkazuje z izjavo enega od proizvajalcev. Tudi oprema iz ZDA, ki jo želi ponuditi, je skladna s predpisi in smernicami, ki jih izpostavlja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo; hiter dostop do rezervnih delov bi bil naročniku zagotovljen. Vlagatelj opozarja, da zahteve po kompatibilnosti novega sistema z obstoječim naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podal.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo svoj očitek utemeljuje z navedbo, da ne drži naročnikovo zatrjevanje, da pri dobavi rezervnih delov iz Amerike oz. od drugod, kot iz Evropske Unije in Velike Britanije, prihaja do zamud in zatrjuje, da v praksi težav z dobavo rezervnih delov ni. Ker vlagateljeva trditev predstavlja negativno dejstvo, ki ga vlagatelj že po sami naravi stvari ne more dokazati, je Državna revizijska komisija upoštevala, da se je v teoriji in (sodni) praksi ustalilo stališče, po katerem je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj nekega dejstva, in ne na tistem, ki zatrjuje njegov neobstoj. To pomeni, da je, kljub siceršnji vlagateljevi obveznosti o dokazovanju zatrjevanih dejstev, dokazno breme v zvezi z obstojem težav pri dobavi rezervnih delov od drugod kot iz Evropske Unije in Velike Britanije v konkretnem primeru na strani naročnika.

Enako kot že na Portalu javnih naročil, naročnik tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da zahtevo po poreklu opreme iz Evropske Unije in Velike Britanije opravičuje okoliščina, da pri dobavah rezervnih delov od drugod prihaja do težav. Čeprav gre razumeti željo in potrebo naročnika po čim hitrejši dobavi rezervnih delov, ko iz različnih razlogov do take potrebe pride, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik za svoje navedbe o obstoju težav pri dobavi rezervnih delov od drugod, kot iz držav Evropske Unije in Velike Britanije in za navedbe o izkušnjah iz preteklih javnih naročil primerljive opreme ni predložil nobenih dokazov.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja tudi druge razloge, s katerimi utemeljuje določitev izpodbijane sporne zahteve glede porekla opreme, vendar pa z njimi ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja. Naročnik namreč konkretizirano ne pojasni (še manj pa dokaže), kakšna je npr. obstoječa oprema, s katero bi morala biti nova oprema kompatibilna, kako (le) poreklo nove opreme vpliva na njeno povezljivost oz. kompatibilnost z obstoječo opremo ter ne navaja konkretnih relevantnih predpisov, na podlagi katerih naj bi se zagotavljala združljivost in povezljivost opreme, ki je v rabi v Republiki Sloveniji in v Evropski Uniji.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnikovi razlogi, ki jih je v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel v utemeljitev določitve tehnične zahteve glede porekla opreme »Izdelan v EU, VB«, kot izhaja iz točke 02.1, točke 02.2 in točke 02.5 v sklopu 2, niso utemeljeni in ne omogočajo zaključka o obstoju objektivno opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi naročnik upravičeno omejeval konkurenco med ponudniki (prvi odstavek 5. člena ZJN-3) oz. jih postavljal v neenak položaj (7. člen ZJN-3). Vlagateljev očitek je v delu, ki se nanaša na sporno zahtevo glede porekla opreme v točki 02.1, točki 02.2 in točki 02.5 sklopa 2, utemeljen.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da naročnik s sporno zahtevo omejuje njegovo z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v primeru, ko bi bilo ugotovljeno, da očitek v zvezi z omejevanjem porekla opreme ni utemeljen, vlagatelj s tem očitkom ne bi uspel. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-029/2016, 018-024/2020), je Ustavno sodišče odločilo, da pri položaju ponudnikov pri javnem naročanju ne gre za položaj, ki bi bil varovan s svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave RS, ker nosilec oblasti na trgu ne nastopa kot oblast, temveč kot udeleženec na trgu na strani povpraševanja (Odločba št. U-I-211/11-26, točka 12).

V zaključku obravnavanega očitka Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik večkrat navedel, zakaj je bil zunanji strokovnjak angažiran pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, iz njegovih pojasnil pa izhaja tudi, da tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila niso pripravljali člani strokovne komisije. Navedbe vlagatelja o vlogi članov strokovne komisije pri pripravi tehničnih specifikacij so zato nerelevantne, v zvezi s temi navedbami predlaganih dokazov z vpogledom v sklep o začetku postopka in zaslišanjem članov strokovne komisije, ki bi odgovorili na vprašanja v zvezi z oblikovanjem in pripravo tehničnih specifikacij, pa Državna revizijska komisija zato ni izvedla. Iz istega razloga ni izvedla niti predlaganega dokaza z zaslišanjem župana (tudi sicer vlagatelj ni pojasnil, katera pravno odločilna dejstva naj bi se z njegovim zaslišanjem sploh ugotovila). Ker je bilo mogoče s tem očitkom povezana pravno relevantna dejstva ugotoviti že na podlagi predložene dokumentacije, izvedba glavne (pravilno: ustne) obravnave ni potrebna, v konkretnem primeru pa tudi ne obvezna (35. člen ZPVPJN).

1.4. Sklop 2, točka 02.5 – maksimalna teža zvočnika

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 2, točke 02.5 Nizkotonska zvočna skrinja, ki se nanaša na maksimalno težo zvočnika, nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik določil:

»Nizkotonska zvočna skrinja
Pasivni nizkotonski zvočnik kompatibilen z array sistemom:
[…]
- Teža ne presega 90 kg
[…]«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel vprašanje zainteresiranega ponudnika v zvezi z zahtevo glede maksimalne teže zvočnika, na katerega je naročnik dne 4. 2. 2021 ob 20:20 odgovoril:

»Naročnik tehničnih specifikacije v točki 02.5 ne bo spremenil oprema se bo na prireditveni oder nameščala v več različnih postavitvah, zato je po teži omejena na maksimalno vrednost.«.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je teža posameznih komponent povsem nepomembna in da je zahteva po določeni teži smiselna le zaradi maksimalne obremenitve celotnega sistema ozvočenja. Ker naročnik naroča sistem, sestavljen iz več tipov zvočnikov, bi ponudniki lahko ponudili en tip zvočnikov lažji in drugi težji od zahtevanega, sistem pa kot celote maksimalne teže ne bi presegel. Vlagatelj zatrjuje, da bi lahko ponudil druge tipe zvočnikov in dosegel enako težo. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da zahteva po največji dovoljeni teži zvočnika izhaja iz omejitev, ki jih narekuje nosilna konstrukcija; dodaten razlog predstavlja logistika, saj je v primeru izvajanja več manjših prireditev hkrati (festival), zvočnike potrebno transportirati po prireditvenem prostoru. Ob taki maksimalni teži bo naročnik opremo lahko prevažal z manjšimi osebnimi kombiniranimi vozili, težje opreme pa brez najema večjih tovornih vozil, katerih nosilnost je večja od predvidene maksimalne teže 1080 kg (12x90kg) ne bi mogel. Dalje navaja, da je pri določitvi sporne zahteve upošteval tudi določila pravilnika, ki ureja zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, v katerem je definirana največja dovoljena masa bremena v kg glede na spol in starost delavca. Naročnik meni, da imenovanje izvedenca tehnične stroke ni potrebno.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navedbam naročnika nasprotuje in dodatno opozarja, da naročnik ni podal podatka o maksimalni skupni teži ozvočenja niti o teži posameznega ozvočenja, s katerim bo obremenil konstrukcijo ter da naročnik istočasno konstrukcije ne bo obremenil z vsemi zvočniki.

Naročnik v vlogi z dne 11. 3. 2021 vztraja pri razlogih za določitev izpodbijane tehnične zahteve in dodaja, da bi odstop od te zahteve za naročnika pomenil kadrovsko neustreznost (starost in število ljudi) ter nesorazmerne stroške v delovnih urah in pri dodatnih prevozih.

Državna revizijska komisija najprej pripominja, da je bilo v tej obrazložitvi že ugotovljeno, da ZJN-3 ne prepoveduje, da naročnik tehnične specifikacije opredeli v obliki tehničnih zahtev posamezne opreme za ozvočenje. Ker vlagatelj neutemeljenost opredelitve teže posameznega zvočnika naročniku očita ob zatrjevanju, da se naroča sistem ozvočenja kot celota, z navedbami, ki jih izvaja iz te predpostavke, kot že večkrat zapisano, ne more uspeti. Ker vlagatelj že sam ugotavlja, da naročnik maksimalne teže ozvočenja ni opredelil, pač pa mestoma opredelil le maksimalno težo nekatere opreme (kar samo po sebi ni v nasprotju z ZJN-3), so brezpredmetne njegove (tudi sicer povsem nekonkretizirane) navedbe, da bi lahko ponudil različne tipe zvočnikov, s težo, drugačno od opredeljene v tehničnih zahtevah, pri tem pa ne bi presegel maksimalne skupne obremenitve. V zvezi s to navedbo predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj pove, ali bi ponudniki zahtevano težo lahko dosegli tudi na drug način, Državna revizijska komisija zato ni izvedla, pa tudi sicer pripominja, da vlagateljeve manjkajoče trditvene podlage ne bi bilo mogoče nadomestiti z izvedbo predlaganega dokaza.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da sporna zahteva glede teže posameznega zvočnika »Teža ne presega 90 kg«, kot izhaja iz točke 02.5 v sklopu 2, ni povezana s predmetom javnega naročila in da naročnik za določitev sporne zahteve nima objektivno opravičljivih razlogov. Posledično v nadaljevanju od naročnika ni mogoče zahtevati, da upraviči svoje razloge za določitev izpodbijane tehnične zahteve, nadaljnje vlagateljeve in naročnikove navedbe, povezane z zatrjevanjem (ne)obstoja objektivno opravičljivih razlogov za določitev te zahteve, pa so zato brezpredmetne.

2. Sklop 4 Scenska razsvetljava

Vlagatelj zatrjuje, da so v nadaljevanju izpostavljene tehnične zahteve v sklopu 4 neopravičeno diskriminatorne in nesorazmerne. Dalje zatrjuje, da je naročnik tehnične specifikacije opreme v sklopu 4 pripravil po specifikacijah opreme proizvajalca ROBE (po specifikacijah proizvodov tipa SPYDER, VIVA, LED BEAM 160), ki ga na slovenskem tržišču zastopa favorizirani ponudnik, družba MK Light Sound d.o.o.. Razpisna dokumentacije je tako prilagojena določenemu ponudniku in objektivno opravičljivih razlogov za to ni najti. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga vpogled na spletno stran www.robe.cz.

Vlagatelj je prepričan, da naročnik oz. njegova strokovna komisija nima ustreznega znanja za pripravo tehničnih specifikacij, na podlagi katerih bi naročnik dobil kvalitetno opremo. Naročnik je za pripravo tehničnih specifikacij več kot očitno poiskal zunanjega svetovalca, ta pa jih je prilagodil favoriziranemu ponudniku. Vlagatelj predlaga, naj se člane strokovne komisije oz. pripravljavca tehničnih specifikacij zasliši o tem, zakaj so neopravičeno diskriminatorni.

Naročnik zavrača vlagateljeve očitke, da je javno naročilo prirejeno po specifikacijah točno določnega ponudnika in popolnoma skladno s tehničnimi lastnostmi konkretno navedenih proizvodov. Proizvajalec ROBE ustreza samo v treh od triindvajsetih točk v sklopu 4. S tem v zvezi naročnik predlaga vpogled na spletno stran navedenih produktov. Dalje navaja, da z zastopstvom posameznih produktov v Sloveniji ni seznanjen. Zatrjuje, da so opredeljene minimalne tehnične zahteve opreme in da je na trgu več produktov različnih proizvajalcev, ki tem zahtevam ustrezajo. S tem v zvezi se naročnik sklicuje na Tabelo 3, v kateri je pripravil pregled izpolnjevanja zahtev iz sklopa 4 za opremo različnih proizvajalcev.

Kot že pojasnjeno v uvodnem delu te obrazložitve, so naročniki v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov oz. zahteve, ki jih izpolni samo en ali manjši krog ponudnikov, vendar le, če za to obstajajo razlogi, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in objektivno opravičljivi. Navedeno pomeni, da tudi, če bi bilo v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da naj bi tehničnim zahtevam produktov iz sklopa 4 zadostilo le nekaj produktov favoriziranega proizvajalca in da naročnik ponudnike omejuje z ozkim naborom ustreznih proizvajalcev, zgolj okoliščina, da so tehnične specifikacije opredeljene na način, da naj bi jih izpolnjeval le določen ponudnik oz. oprema točno določenega proizvajalca, sama po sebi še ni v nasprotju z ZJN-3 in še ne omogoča zaključka, da je naročnik tehnične specifikacije oblikoval v nasprotju z 68. členom ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja.

Navedbe vlagatelja in naročnika o (ne)omejevanju konkurence oz. (ne)obstoju drugih ustreznih produktov na trgu, ki izpolnjujejo tehnične zahteve v sklopu 4 so v posledici navedenega nerelevantne, v zvezi s temi navedbami predlaganih dokazov z vpogledom na spletno stran favoriziranega proizvajalca in drugih proizvajalcev, pa Državna revizijska komisija zato ni izvedla.

Glede na navedeno je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali naročnik ima objektivno opravičljive razloge, za (s strani vlagatelja zatrjevano) omejevanje in razlikovanje med ponudniki na podlagi izpodbijanih tehničnih zahtev, pri tem pa je potrebno upoštevati, da mora biti naročnik sposoben upravičiti (zatrjevati in dokazati) razloge za določitev spornih zahtev šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev takih razlogov ni imel.

2.1. Sklop 4, točka 04.1 – reflektor z vsaj 12 x RGBW led modulom moči vsaj 40W in Sklop 4, točka 04.6 – svetilo z vsaj 7 x vsaj 40W RGBW led modulom

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 4, točke 04.1 Profesionalni LED beam/wash moving head reflektor - v kovčku z največ 8 svetil in tehnične zahteve iz sklopa 4, točke 04.6 Profesionalni LED beam moving head reflektor - v kovčku za 4 svetila, v delu, ki se nanaša na moč reflektorja/svetila v vatih (W), nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik v sklopu 4

- v točki 04.1 določil:

»Profesionalni LED beam/wash RGBW moving head reflektor z vsaj 12 x RGBW led modulom moči vsaj 40W.
[…]
Vsaj 5.000 lumnov. Vsaj 20.000 luksov na 5m.
[…]«;

- v točki 04.6 pa določil:

»Profesionalno beam/wash svetilo z vgrajenim vsaj 7 x vsaj 40 W RGBW led modulom.
Vsaj 2.800 lm.
Vsaj 12.000 luksov na 5m.
[…]«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel opozorila zainteresiranih ponudnikov zaradi oblikovanja obeh tehničnih zahtev po številu in moči posameznih elementov in ne upoštevaje skupno svetilnost, na katera je naročnik odgovoril, da tehničnih specifikacij v nobeni od obravnavanih točk ne bo spremenil (odgovor na Portalu javnih naročil z dne 4. 2. 2021 ob 20:19 in ob 20:25).

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da sporna tehnična zahteva naročniku ne prinaša nobene prednosti. Naročnik s sporno zahtevo skuša doseči kvaliteto reflektorja z določanjem števila in moči svetilnih elementov, kar je s tehničnega vidika nepomembno. Bistvena je skupna svetilnost elementov, ki se izraža v lumnih. Naročnik zaradi neznanja, ekološke neosveščenosti ali neekonomičnosti ne prepoznava bistvene razlike med lumni (s katerimi se meri svetlobni tok in ki se nanašajo na osvetlitev prostora) in vati (v katerih se meri moč svetilke in določa porabo električne energije), kar vpliva na vlagateljev položaj. Vlagatelj v dokaz svojih navedb, podanih v okviru izpodbijane zahteve iz točke 04.1 in iz točke 04.6 predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da sta število in moč posameznih elementov za kvaliteto svetlobe reflektorja izjemnega pomena in da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila skupni svetlobni tok svetila podan. Naročnik meni, da je vlagatelj zanemaril glavne parametre svetlobe, svetilnost in osvetljenost. Spreminjanje števila elementov in njihove moči med drugim vpliva na enakomernost in kvaliteto osvetlitve prostora, ki ga osvetljuje reflektor. Ker bodo svetila osvetljevala poševno, je moč posameznega LED modula še toliko bolj pomembna. V Tabeli 2 Primerjalna tabela parametrov svetil naročnik navaja tehnične lastnosti dveh reflektorjev, ki se uporabljata na prireditvenih odrih in na njunem primeru pojasnjuje, kaj je pomembno za kakovost producirane svetlobe. Naročnik v zaključku še dodaja, da je scensko razsvetljavo definiral le z osnovnimi podatki, ki ne definirajo nivoja kvalitete, ki jo naročnik želi doseči. Naročnik meni, da imenovanje izvedenca tehnične stroke ni potrebno.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navedbam naročnika nasprotuje in dodaja, da se kvaliteta svetlobe meri v enoti CRI. Zatrjuje, da število LED modulov ne vpliva na jakost osvetlitve ali na svetilnost svetila, saj je z enim modulom lažje doseči homogenost in enakomerno osvetljenost. To naj bi potrdil tudi naročnik sam s Tabelo 2.

Naročnik v vlogi z dne 11. 3. 2021 naročnik vztraja, da vlagatelj napačno pojmuje in navaja svetlobno tehnične parametre, kar označuje za zavajajoče in nestrokovno.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik, kot mu omogoča tudi ZJN-3, svetila v obravnavanih točkah definiral s sklicevanjem na tehnične specifikacije, tj. z določitvijo minimalnih tehničnih zahtev, opredeljenih v okviru svojih potreb po učinku posameznega svetila in ne v smislu določitve parametrov, s katerimi bi se dosegala določena kvaliteta (celotne) osvetlitve. V konkretnem primeru je naročnik pri svetilih (med drugim) določil število svetilnih elementov, njihovo minimalno moč (v vatih (W)), minimalni svetlobni tok (v lumnih (lm)) in minimalno osvetljenost (v luksih (lx)).

Če gre vlagateljeve navedbe glede določanja tehničnih lastnosti svetila v lumnih razumeti na način, da sporni tehnični zahtevi nista ustrezno določeni, ker bi moral naročnik poleg števila in moči svetilnih elementov določiti še parametre glede svetlobnega toka, Državna revizijska komisija glede na predhodno citirane relevantne dele spornih tehničnih zahtev ugotavlja, da je naročnik parametre v lumnih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila že podal, zato te vlagateljeve navedbe niso utemeljene. Če pa gre vlagateljeve navedbe glede določanja tehničnih lastnosti svetila v lumnih razumeti na način, da bi moral naročnik za doseganje »kvalitete« svetila opredeliti le zahtevo glede svetlobnega toka v lumnih, ne pa tudi zahteve glede števila in moči posameznih elementov, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojimi navedbami ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja. Ker, kot že opisano, naročnik ni opredelil parametrov, v okviru katerih bi morali ponudniki ponuditi opremo, ki bi dosegala tako določeno kvaliteto osvetlitve, vlagatelj pa tudi ni pojasnil, kaj pomeni »kvaliteta« reflektorja oz. svetila in kako bi naročnik zgolj z opredelitvijo parametrov v lumnih nadomestil npr. sporno zahtevo glede količine in moči posameznih elementov svetila, ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel (zahtevana) konkretna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje svoj očitek. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj odgovori na vprašanja o tem, kakšno prednost prinaša sporna zahteva, kaj je bistveno za kvaliteto reflektorja in kako se izraža oz. o tem, kako se pravilno izrazi svetilnost, saj izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih (konkretnih in določnih) pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju oz. ustvarjanju pomanjkljive trditvene podlage.

Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj poda mnenje o tem, ali je sporna zahteva upravičena, ker mora na pravno vprašanje, ali je naročnik tehnične specifikacije pripravil v skladno z ZJN-3, odgovoriti organ pravnega varstva.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da sporna zahteva glede števila in moči elementov svetila »[…] reflektor z vsaj 12 x RGBW led modulom moči vsaj 40W«, kot izhaja iz točke 04.1 in »[…] svetilo z vgrajenim vsaj 7 x vsaj 40 W RGBW led modulom.«, kot izhaja iz točke 04.6 v sklopu 4, ni povezana s predmetom javnega naročila in da naročnik za določitev spornih zahtev, nima objektivno opravičljivih razlogov. Posledično v nadaljevanju od naročnika ni mogoče zahtevati, da upraviči svoje razloge za določitev izpodbijanih tehničnih zahtev, nadaljnje vlagateljeve in naročnikove navedbe, povezane z zatrjevanjem (ne)obstoja objektivno opravičljivih razlogov za določitev teh zahtev, pa so zato brezpredmetne.

2.2. Sklop 4, točka 04.1 – LCD zaslon s štirimi gumbi za nastavitve

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 4, točke 04.1 Profesionalni LED beam/wash moving head reflektor - v kovčku za največ 8 svetil, ki se nanaša na vgrajen LCD zaslon z gumbi za nastavitve, nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik določil:

»Profesionalni LED beam/wash RGBW moving head reflektor
[…]
Tiho delovanje. Vgrajen dvovrstični LCD zaslon s 4 gumbi za nastavitve.
[…]«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel poziv zainteresiranega ponudnika za dopustitev zaslona na dotik, na katerega je naročnik odgovoril, da tehničnih specifikacij ne bo spremenil (odgovor na Portalu javnih naročil z dne 4. 2. 2021 ob 20:19 in ob 20:25).

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik enako kvaliteto zaslona dosegel, če bi do nastavitev dostopal preko zaslona na dotik, ne pa s točno štirimi gumbi. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke, ki naj poda mnenje o tem, na kakšen način se v praksi zahteva izkaz kvalitete zaslona in ali enakovredno rešitev zahtevani predstavlja zaslon na dotik.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da zahteva po LCD zaslonu ne pomeni zaslona, ki ni na dotik, temveč opis zajema tako navadne zaslone, ki niso na dotik kot tudi zaslone, ki so na dotik. Tudi zahteva po štirih gumbih (tipkah) slednjih ne izključuje. Zahteva po štirih gumbih dejansko pomeni samo zahtevo po zagotovitvi vsaj štirih osnovnih funkcionalnosti (tipko za dostop do programov, tipko za nastavitev, ter tipki za izbiro in nastavitve (gor/dol). Sprejemljivo je tudi večje število gumbov, npr. 5 ali več. Ponudnik bi tako vsekakor lahko ponudil zaslon na dotik, ki omogoča predhodno navedene nastavitve.

Čeprav je naročnik zahtevek za revizijo formalno zavrnil, upoštevaje njegove navedbe v odločitvi o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pritrjuje vlagatelju, da je sporno zahtevo mogoče izpolniti tudi na način, ki ga v smislu funkcionalnosti kot enakovrednega izpostavlja vlagatelj, tj. z LCD zaslonom, pri katerem se do nastavitev dostopa preko zaslona na dotik. Ker z navedbami o ustreznosti zaslona na dotik in navedbami o zagotavljanju vsaj štirih funkcionalnostih (ne pa fizičnih »gumbov«) naročnik priznava, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v obravnavanem delu utemeljen, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila, očitkov vlagatelja pa vsebinsko ni presojala. V zvezi s temi navedbami predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke Državna revizijska komisija tudi ni izvedla, saj ni bil potreben.

2.3. Sklop 4, točka 04.2 – svetilo z led modulom moči vsaj 350W

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev tehnične zahteve iz sklopa 4, točke 04.2 Profesionalni LED spot moving head reflektor - v kovčku za 4 svetila, v delu, ki se nanaša na moč reflektorja v vatih (W), nima razlogov, ki bi bili objektivno opravičljivi in da zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila.

Kot izhaja iz zadnjega popravka obrazca 7, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 2. 2. 2021, št. objave JN007581/2020-K07, je naročnik v sklopu 4 v točki 04.2 določil:

»Profesionalno LED spot svetilo z led modulom moči vsaj 350W, vsaj 12.000 lumnov, vsaj 30.000 luksov na 5m […]«.

Naročnik je na Portalu javnih naročil prejel opozorila zainteresiranih ponudnikov glede oblikovanja tehnične zahteve po moči svetila in ne upoštevaje svetilnost, na katera je naročnik odgovoril, da tehničnih specifikacij ne bo spremenil (odgovor na Portalu javnih naročil z dne 4. 2. 2021 ob 20:21 in ob 20:25).

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da sporna tehnična zahteva naročniku ne prinaša nobene prednosti. Pojasnjuje, da se področje LED svetil konstantno razvija, zato se spreminjajo tudi splošne zahteve na področju specifikacije svetil za uvrščanje med visokokvalitetna svetila. Izkoristek svetila se meri v razmerju med močjo (W) in svetilnostjo (lumni), strmi pa se k večji svetilnosti ob čim manjši porabi. LED reflektorji nekaterih proizvajalcev že dosegajo višjo svetilnost ob moči, manjši od 350 W. Naročnik bo sicer dobil reflektor, ki bo po moči ustrezal njegovi zahtevi, svetilnost pa bo bistveno nižja kot svetilnost po moči šibkejšega reflektorja. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je moč reflektorja za kvaliteto svetlobe reflektorja izjemnega pomena in da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila skupni svetlobni tok svetila podan, meri pa se v lumnih. Naročnik meni, da je vlagatelj zanemaril glavne parametre svetlobe, svetilnost in osvetljenost. Spreminjanje števila elementov in njihove moči med drugim vpliva na enakomernost in kvaliteto osvetlitve prostora, ki ga osvetljuje reflektor. Ker bodo svetila osvetljevala poševno, je moč posameznega LED modula še toliko bolj pomembna. V Tabeli 2 Primerjalna tabela parametrov svetil naročnik navaja tehnične lastnosti dveh reflektorjev, ki se uporabljata na prireditvenih odrih in na njunem primeru pojasnjuje, kaj je pomembno za kakovost producirane svetlobe. Izkoristek svetila ni izključujoč parameter, zato ga naročnik ni zahteval oz. ga mora oprema zagotavljati po veljavni zakonodaji. Naročnik meni, da imenovanje izvedenca tehnične stroke ni potrebno.

V nadaljnjih vlogah tako naročnik kot vlagatelj vztrajata pri svojih navedbah, navedbe drugega pa označujeta za neutemeljene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, tudi v točki 04.2 v sklopu 4, pri svetilih (med drugim) določil minimalno moč svetila (v vatih (W)), minimalni svetlobni tok (v lumnih (lm)) in minimalno osvetljenost (v luksih (lx)).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre vlagateljeve navedbe, s katerimi utemeljuje obravnavni očitek razumeti na način, da bi moral naročnik definirati (tudi) zahteve glede izkoristka svetil. Izhajajoč iz navedbe vlagatelja, da izkoristek svetila predstavlja razmerje med vati in lumni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevani minimalni izkoristek svetila, čeprav izrecno ni zapisan, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila že izhaja preko definiranih tehničnih lastnosti svetila. Naročnikovo zatrjevanje, da izkoristka svetila ni določil kot izključujočega pogoja gre zato razumeti na način, da bi, v kolikor bi izkoristek svetila zanj predstavljal pomembno tehnično zahtevo, le tega definiral višje, kot izhaja iz razmerja med minimalnima vrednostma moči in svetlobnega toka (vatov in lumnov) v točki 04.2 v sklopu 4. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne konkretizira oz. vrednostno ne opredeli manjše (za opredeljeno svetilo še ustrezne) moči svetila, za določitev katerega se zavzema, z navedbami o svetilkah, ki dosegajo večjo svetilnost ob manjši moči pa ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj odgovori na vprašanja o tem, kako se merijo izkoristki svetil in ali je svetilnost odvisna od porabe elektrike, saj, kot v tej obrazložitvi že večkrat zapisano, izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih (konkretnih in določnih) pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju oz. ustvarjanju pomanjkljive trditvene podlage.

Državna revizijska komisija ni izvedla dokaznega predloga z imenovanjem izvedenca tehnične stroke, ki naj poda mnenje o tem, ali je sporna zahteva upravičena in utemeljena, ker mora na pravno vprašanje, ali je naročnik tehnične specifikacije pripravil v skladno z ZJN-3, odgovoriti organ pravnega varstva.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da sporna zahteva glede moči svetila »[…]svetilo z led modulom moči vsaj 350W«, kot izhaja iz točke 04.2 v sklopu 4, ni povezana s predmetom javnega naročila in da naročnik za določitev sporne zahteve nima objektivno opravičljivih razlogov. Posledično v nadaljevanju od naročnika ni mogoče zahtevati, da upraviči svoje razloge za določitev izpodbijane tehnične zahteve, nadaljnje vlagateljeve in naročnikove navedbe, povezane z zatrjevanjem (ne)obstoja objektivno opravičljivih razlogov za določitev te zahteve, pa so zato brezpredmetne.

3.

Glede na predhodno zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik pri določitvi tehnične zahteve »Izdelan v EU, VB« v točki 02.1, točki 02.2 in točki 02.5 v sklopu 2 in pri določitvi tehnične zahteve »Vgrajen dvovrstični LCD zaslon s 4 gumbi za nastavitve.« točki 04.1 v sklopu 4, ni ravnal skladno s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3 ter načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), zato je zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila naročnikovo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delih, kot so navedeni v 1. točki izreka tega sklepa.

Z razveljavitvijo posameznih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se postopek oddaje predmetnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru nadaljevanja izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tehnične specifikacije določi na način, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa ter določbe ZJN-3, zlasti 68. člen ZJN-3 in temeljna načela javnega naročanja. Tehnično zahtevo glede zaslona v točki 04.1 sklopa 4 naj naročnik uskladi na način, da upošteva meje tolmačenja, kot jih je predstavil v odločitvi o zahtevku za revizijo. V primeru nadaljevanja predmetnega postopka oddaje javnega naročila naj naročnik upošteva tudi pravila glede objavljanja sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pravila glede določanja rokov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodila, je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.100 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.537,20 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 31 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,69 EUR.

Razliko do priglašenih stroškov storitve za sestavo zahtevka za revizijo (900 točk) in priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, je Državna revizijska komisija zavrnila, saj glede na ocenjeno vrednost javnega naročila v izpodbijanih sklopih, kot jo je v Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila določil naročnik, za njihovo priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 25. 2. 2021), saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 5.559,89 EUR, vendar, ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo le delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 1/4 (vlagatelj je uspel z očitki zoper dve od osmih izpodbijanih zahtev), povrne le 1/4 potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva (drugi odstavek 154. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 1.389,97 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, 19. 4. 2021



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran