018-050/2021 Mestna občina Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Sama Červeka kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PREVOZ OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V PŠ TRSTENIK IN PŠ GORIČE«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Gerčar prevozi, d. o. o., Vrhovlje 17, 1225 Lukovica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 4. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

3. Zahtevek izbranega ponudnika AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 15. 4. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN002401/2020-B01. Dne 13. 7. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop št. 2 – Prevoz osnovnošolskih otrok v Podružnično šolo Goriče« (dokument št. 600-23/2019-57-403003-406401 z dne 10. 7. 2020) in »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop št. 1 – Prevoz osnovnošolskih otrok v Podružnično šolo Trstenik« (dokument št. 600-23/2019-56-403003-406401 z dne 10. 7. 2020), iz katerih je razvidno, da je predmetno naročilo v sklopu 1 dodelil ponudniku Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o., Retnje 58, Križe (v nadaljevanju: Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o.), v sklopu 2 pa ponudniku Avtotransport Andrej Perčič, s. p., Trstenik 9, Golnik. Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 1 in 2 je vlagatelj dne 22. 7. 2020 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-136/2020-7 z dne 17. 9. 2020 ugodila in v obeh sklopih razveljavila odločitev o oddaji naročila.

Naročnik je dne 5. 10. 2020 na portalu javnih naročil objavil novo odločitev o oddaji predmetnega naročila, in sicer za sklop 1 v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop št. 1 – Prevoz osnovnošolskih otrok v Podružnično šolo Trstenik« (dokument št. 600-23/2019-81-403003-406401 z dne 5. 10. 2020), za sklop 2 pa v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila za sklop št. 2 – Prevoz osnovnošolskih otrok v Podružnično šolo Goriče« (dokument št. 600-23/2019-80-403003-406401 z dne 5. 10. 2020). Iz obeh dokumentov je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo v obeh sklopih dodelil vlagatelju.

Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 1 in 2 z dne 5. 10. 2020 je ponudnik Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o. vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je dne 14. 1. 2021 izdala odločitev št. 018-179/2020-13, s katero je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev v obeh sklopih.

Naročnik je dne 4. 2. 2021 sprejel (novi) odločitvi št. 600-23/2019-120-403003-406401 o oddaji javnega naročila za sklop 1 (Prevoz osnovnošolskih otrok v Podružnično šolo Trstenik) in št. 600-23/2019-121-403003-406401 za sklop 2 (Prevoz osnovnošolskih otrok v Podružnično šolo Goriče), s katerima je javno naročilo za sklop 1 oddal ponudniku AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., Savska cesta 51a, Domžale (v nadaljevanju: AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o.), za sklop 2 pa ponudniku Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o. Ponudbo vlagatelja je naročnik v obeh sklopih izločil kot nedopustno.

Zoper odločitvi naročnika z dne 4. 2. 2021 je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo.

V zahtevku za revizijo z dne 18. 2. 2020 uvodoma navaja, da mu je naročnik neutemeljeno zavrnil vpogled v izbrani ponudbi v sklopu 1 in sklopu 2, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj meni, da je upravičen do vpogleda v obe izbrani ponudbi, saj je naročnik pod enakimi predpostavkami omogočil vpogled v ponudbo vlagatelja konkurentu Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o. (kar izhaja iz revizijskega zahtevka navedenega ponudnika z dne 19. 10. 2020, kjer je jasno navedeno »Vlagatelj je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil ...«). Vlagatelj zato zahteva, da se mu na podlagi petega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov omogoči vpogled v ponudbi izbranih ponudnikov za oba sklopa in postopkovno dokumentacijo naročnika, kot je specificirana v zahtevku za revizijo, ter da se mu po izvedenem vpogledu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo z rokom najmanj pet delovnih dni, kolikor bi jih imel najmanj na voljo, če bi naročnik omogočil vpogled v zakonsko predpisanem roku.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj naročniku očita nezakonitost odločitve o izločitvi njegove ponudbe v obeh sklopih iz razloga, ker pri treh vozilih v prometnem dovoljenju ni vpisan namen uporabe. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba v obeh sklopih izločena iz enakih razlogov, pri čemer naročnik ni upošteval niti tega, da je za sklop 1 zahteval dve vozili, za sklop 2 pa samo eno vozilo. Naročnik namreč vlagateljevi ponudbi očita, da tri od navedenih štirih vozil ne ustrezajo zahtevam, to pa po vlagateljevem mnenju pomeni, da je najmanj eno od navedenih vozil ustrezno. Vlagatelj je zato prepričan, da je v vsakem primeru izpolnil pogoj najmanj za sklop 2, kjer je zahtevano 1 vozilo, zato je po njegovem mnenju treba razveljaviti odločitev naročnika najmanj za sklop 2. Vlagatelj dalje navaja, da je v ponudbi navedel štiri vozila, ki vsa v celoti ustrezajo vsem veljavnim predpisom s področja cestnega prometa in vozil v cestnem prometu, pri čemer se je s podpisom Priloge 9 zavezal, da bo zagotovil ustrezne kadrovske in tehnične zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila ter da bo opravljal storitve v skladu z veljavnimi predpisi. Vlagatelj je mnenja, da so se zahteve naročnika glede izpolnjevanja zakonskih določil (veljavnih predpisov) nanašale na prihodnji čas, to je čas izvajanja storitev oz. za primer, ko bo izbrani ponudnik začel z izvajanjem storitev, in ne na čas oddaje ponudbe. Drugačna interpretacija določil razpisne dokumentacije in zahtev naročnika bi po vlagateljevem mnenju pomenila kršitev ustavno zagotovljene pravice do svobodne gospodarske pobude, saj je v danih okoliščinah (epidemija) popolnoma neprimerno, da bi se zahtevalo, da morajo vsa vozila v vsakem trenutku imeti vpisan namen uporabe za izvajanje prevozov oseb, čeprav v tistem trenutku niso temu namenjena, se pa lahko kasneje spet uporabijo za ta namen. Vlagatelj navaja še, da je v 47. členu Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17; v nadaljevanju ZMV-1) navedeno, da gre pri tehničnem pregledu za preverjanje tehnične brezhibnosti vozila, pri čemer je za vozila, katerih namen uporabe je izvajanje javnega prevoza potnikov, potrebno tehnični pregled zaradi zagotavljanja varnosti opraviti eno leto po prvi registraciji, nato pa vsakih 6 mesecev, kadar se vozilo uporablja za druge namene pa tako pogosti tehnični pregledi niso predvideni. Vendar je takoj, ko se takšno vozilo začne uporabljati za namen izvajanja javnih prevozov, treba opraviti tehnični pregled na vsakih 6 mesecev, saj je v nasprotnem primeru prevoznik v prekršku. Navedeno pa ne pomeni, da vozilo, ki doslej ni bilo namenjeno izvajanju javnih prevozov otrok, ni primerno ali ne izpolnjuje zakonskih zahtev za izvajanje teh prevozov samo po sebi, saj bo moral izbrani ponudnik opravljati prevoze z vozili, ki bodo v času izvajanja storitve izpolnjevala vse zakonske zahteve, vključno s tehničnim pregledom, ki ne bo starejši od 6 mesecev. Vlagatelj navaja, da je v pričakovanju začetka opravljanja storitev po pogodbi za vsa vozila opravil tehnične preglede in ima vpisan tudi namen uporabe. Dokazila so bila naročniku predložena v predrevizijskem postopku zoper predhodno odločitev, vendar tega naročnik pri izdaji nove odločitve ni upošteval. Vlagatelj navaja še, da je namen uporabe v prometnem dovoljenju le deklaratorne narave in pomeni, da mora vozilo opravljati tehnične preglede na vsakih 6 mesecev (razen v prvem letu) glede na namen uporabe. V kolikor namen uporabe ni vpisan v prometnem dovoljenju, pa to nikakor ne pomeni, da vozilo tehnično ni skladno z zakonskimi zahtevami za opravljanje javnih prevozov, ampak samo da v tistem trenutku ni registrirano za konkretni namen. Zato ni mogoče trditi, da vozila niso ustrezna. Vlagatelj tudi meni, da je naročnik pri tem zanemaril, kot je napisala Državna revizijska komisija v svoji odločitvi zoper predhodno odločitev, da obstaja razlika med vozili M1 in M2, in da se za vozila M2, vpisuje tudi samo nadgradnja, kar pomeni, da vozila tudi s samo vpisano nadgradnjo izpolnjujejo zahteve, saj morajo izvesti tehnični pregled vsakih 6 mesecev (kar je, kot je pojasnjeno v odločitvi Državne revizijske komisije, tudi namen tega vpisa v prometno dovoljenje). Vlagatelja navaja, da dve od navedenih vozil sodita v kategorijo M1, dve pa v kategorijo M2 in da jih zato ni mogoče enostavno enačiti. Glede na navedbe iz odločitve Državne revizijske komisije in glede na pojasnila ministrstva je po vlagateljevem prepričanju jasno, da je bila najmanj pri dveh vozilih že v času oddaje ponudbe vpisana nadgradnja, to pa pomeni, da sta najmanj ti dve vozili izpolnjevali zahteve, tudi če se jih interpretira tako, kot jih interpretira naročnik. Vlagatelj zato meni, da izpolnjuje tudi zahteve za sklop 1 in bi mu moralo biti oddano naročilo za navedeni sklop. V nasprotnem primeru pa vlagatelj zatrjuje, da je pri izdaji odločitve o oddaji naročila za oba sklopa prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov, saj noben od izbranih ponudnikov (in zelo verjetno tudi nihče od ostalih ponudnikov) v času predložitve ponudbe v prometnem dovoljenju ni imel vpisanih namenov, ki bi izpolnjevali zahteve ZMV-1, kot jih interpretira naročnik oziroma Državna revizijska komisija. Brez vpogleda v ponudbe vlagatelj o tem ne more biti prepričan, zato zatrjuje, da (1.) izbrani ponudnik za sklop 1 AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da izpolnjuje zahteve naročnika v zvezi z ustreznostjo vozil za nobeno od navedenih štirih vozil, in (2.) izbrani ponudnik za sklop 2 Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o., ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da izpolnjuje zahteve naročnika v zvezi z ustreznostjo vozil za nobeno od navedenih dveh vozil. Dodatno vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik za sklop 1 AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., tudi ne izpolnjuje pogoja glede zahtevanega števila usposobljenih voznikov, saj je iz podatkov AJPES mogoče razbrati, da podjetje nima zaposlenega niti enega »celega« delavca za polni delovni čas. V kolikor pa se izbrani ponudnik sklicuje na kapacitete tretjih, pa naročniku ni predložil zahtevanih dokazil, ki jih skladno z ZJN-3 mora, v kolikor se sklicuje na kapacitete tretjih oseb, prav tako pa ni priglasil podizvajalcev, s katerimi bi izpolnil navedeni pogoj. Prav tako je v ESPD navedel, da bo naročilo izvedel sam. Glede na poznavanje poslovanja izbranega ponudnika pa vlagatelj zatrjuje, da niti oseba, ki je redno zaposlena pri ponudniku (A. Š.), ni usposobljena za izvajanje prevozov.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti iz razloga zamude pri podaljševanju njene veljavnosti. Vlagatelj je namreč svojo ponudbo podaljšal še pred potekom njene veljavnosti, to pa pomeni, da v vmesnem času ni bilo praznine in je naročnik ves čas razpolagal z veljavno ponudbo. Zato po vlagateljevem mnenju tudi ni nobene podlage za izločitev njegove ponudbe, saj je zagotovil, da je ponudba ves čas veljavna in je bil naročnik pred iztekom veljavnosti ponudbe s tem tudi seznanjen. V zvezi z navedenim vlagatelj citira odlomek iz obrazložitve odločitve Državne revizijske komisije št. 018-014/2019-6 (na katero se sklicuje naročnik v odločitvi o oddaji naročila) in zaključuje, da tam navedeno velja za primer, ko naročnik ponudnika pozove k podaljšanju ponudbe po izteku veljavnosti, ne velja pa v konkretnem primeru, saj se veljavnost vlagateljeve ponudbe še ni iztekla. Zato po vlagateljevem mnenju glede na določila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) sploh nikoli ni prišlo do stanja, ki bi terjalo vlagateljevo pravočasno predložitev podaljšanja, ker se sama ponudba do 29. 12. 2020, ko je vlagatelj predložil dokumente za njeno podaljšanje, še ni iztekla. Vlagatelj meni, da v tem primeru velja zakonska določba 26. člena OZ, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka, kar pomeni do podaljšanega roka, s katerim je bil naročnik seznanjen pred iztekom veljavnosti ponudbe (kar je razvidno tudi iz odločitve naročnika).

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitev o oddaji naročila v sklopih 1 in 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov priprave zahtevka za revizijo.

Izbrani ponudnik AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., se je z vlogo z dne 26. 2. 2021 opredelil do zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb in navaja, da so neutemeljene, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo. Zahteva tudi povračilo stroškov za pripravo vloge.

Naročnik je s sklepom št. 600-23/2019-131-403003-406401 z dne 9. 3. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Naročnik zavrača očitke o nezakoniti zavrnitvi vpogleda v izbrani ponudbi, sklicujoč se pri tem na določilo petega odstavka 35. člena ZJN-3. V zvezi z vpogledom ponudnika Luka PGT, d. o. o., v ponudbo vlagatelja izpostavlja, da je bil slednjemu omogočen vpogled v sklopu 2 ob popolnoma drugačnih predpostavkah v času sprejema odločitve o oddaji javnega naročila, ki je bila objavljena dne 5. 10. 2020. Status ponudb je bil v času sprejema te odločitve o oddaji javnega naročila bistveno drugačen od obravnavanega dejanskega stanja, saj je bila ponudba ponudnika Luka PGT, d. o. o., ki se je po merilu uvrstila na drugo mesto, dopustna ponudba. Iz obrazložitve odločitve o oddaji v sklopu 2 z dne 5. 10. 2020 jasno izhaja, da je ponudnik Luka PGT, d. o. o., oddal dopustno, a manj ugodno ponudbo po merilu, zato mu je bil skladno z določilom 35. člena ZJN-3 omogočen vpogled v ponudbo.

Naročnik prav tako zavrača očitke o nezakonitost odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe v obeh sklopih iz razloga, ker pri treh vozilih v prometnem dovoljenju ni vpisan namen uporabe. V zvezi s tem naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki v ponudbi priglasijo vozila, ki v celoti ustrezajo zahtevam, ter da morajo ponudniki slednje izkazovati že v času oddaje ponudbe in ne šele v pogodbeni fazi. Kar zadeva očitek, da ni upošteval dokazil v zvezi z opravljenimi tehničnimi pregledi, ki jih je vlagatelj preložil v predrevizijskem postopku, naročnik pojasnjuje, da skladno z 89. členom ZJN-3 ponudnika ni dolžan pozivati k dopolnitvi ponudbe, ter dodaja, da se, četudi bi bil ponudnik pozvan, kot pravno relevantni dokumenti ne morejo upoštevati dokazila, ki predstavljajo kasneje nastalo dejstvo, glede na rok za oddajo ponudbe. Vlagatelj po naročnikovem mnenju tudi neutemeljeno in v nasprotju tako z zahtevami naročnika kot tudi veljavno zakonodajo in odločitvijo Državne revizijske komisije navaja, da je namen uporabe v prometnem dovoljenju deklaratorne narave in pomeni, da mora vozilo opravljati tehnične preglede na vsakih 6 mesecev (razen v prvem letu) glede na namen uporabe, saj vpis namena uporabe v prometno dovoljenje predstavlja konstitutiven element, da se lahko z vozilom zakonito izvaja prevoz skupin otrok. Naročnik meni, da želi vlagatelj z lastno interpretacijo zakonskih določb, mnenja Direktorata za kopenski promet in odločitve Državne revizijske komisije izkazati tehnično ustreznost svojih vozil, čeprav (kot izhaja tudi iz izpodbijane odločitve naročnika) mora biti poleg nadgradnje naveden tudi »namen uporabe«, kar je jasno in nedvoumno navedla že Državna revizijska komisija v svoji odločitvi. V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da se je (le) za tri vozila od štirih ugotovilo, da so tehnično neustrezne ter da je zato v vsakem primeru izpolnil pogoj najmanj za sklop 2, kjer je zahtevano 1 vozilo, naročnik navaja, da je ugotovil (kar je zapisal tudi v obrazložitvi svoje odločitve), da »iz ponudbe ponudnika izhaja, da vsa vozila, ki jih je za izvajanje prevozov navedel ponudnik ne izpolnjujejo zahtev iz drugega odstavka 49. člena ZMV-1 in s tem ne izpolnjujejo zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije« - ugotovil je torej, da nobeno vozilo ni ustrezno in ne samo tri od štirih. V zvezi z domnevno nedopustnostjo izbranih ponudb v sklopu 1 in sklopu 2 naročnik navaja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, da bi izpodbijal dopustnosti izbrane ponudbe, saj sploh ni oddal dopustne ponudbe. Poleg tega vlagatelj za svoje trditve ne navaja nobenih dejstev in dokazov, zato v tem delu ni zadostil pravilu o trditveno dokaznem bremenu.
Ne glede na navedeno pa naročnik navaja, da je ponudnik AP Šinkovec, d. o. o., v ponudbi nominiral zadostno število ustreznega kadra. Navedba vlagatelja, da iz poročila poslovnega izida ne izhaja podatek, da bi imel izbrani ponudnik v sklopu 1 »niti enega »celega« delavca za polni delovni čas«, je pravno irelevantna in neupoštevna, saj se nanaša na podatke v letu 2019, ponudba pa je bila oddana v letu 2020. Glede navedb, povezanih s tem, da naj bi izbrana ponudnika podala tehnično neustrezna vozila, ker naj ne bi imela vpisanih namenov uporabe skladno s predpisi ZMV-1, naročnik pojasnjuje, da so neutemeljene in neresnične in da vlagatelj ni upravičen do presoje le-teh. V kolikor bi Državna revizijska komisija presodila, da je takšne navedbe sploh mogoče meritorno presojati, pa naročnik meni, da ni izpolnjena zahteva pravila o trditveno-dokaznem bremenu, saj so navedbe nesubstancirane, nekonkretizirane in nedokazane, hkrati pa se lahko na podlagi vpogleda prepriča, da sta oba ponudnika oddala ponudbi, ki sta v celoti skladni z zahtevami naročnika. Vsa nominirana vozila imajo vpisane podatke, skladno z zahtevam ZMV-1.

Naročnik zavrača tudi očitke vlagatelja, povezane z nepravilnostmi pri podaljševanju veljavnosti ponudbe. Naročnik navaja, da je vse ponudnike, tudi vlagatelja, dne 1. 12. 2020 pozval, naj do 28. 12. 2020 do 13:00 ure na naslov naročnika dostavijo izjavo o podaljšanju veljavnosti ponudbe in podaljšano finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ter da je od vlagatelja obe zahtevani dokazili prejel 29. 12. 2020, torej po roku, določenem s strani naročnika. Poziv za podaljšanje ponudbe je naročnik izvedel skladno z določilom 89. člena ZJN-3, v njem pa je, skladno z določilom petega odstavka 89. člena ZJN-3, naslovnike opozoril, da nepravočasna predložitev dokazil predstavlja razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Ni sporno, da je vlagatelj zamudil rok za predložitev veljavnosti ponudbe in podaljšano zavarovanja za resnost ponudbe, zato naročnik meni, da je postopal zakonito in ponudbo izločil. Pravilnost odločitve naročnika po njegovem mnenju potrjuje tudi pravna praksa Državne revizijske komisije (odločitev št. 018-014/2019-6). Drži navedba vlagatelja, da le-ta ni bil dolžan podaljšati veljavnosti svoje ponudbe, vendar je bil, če se jo je odločil podaljšati, dolžan upoštevati navodila iz poziva in podaljšanje podati v določenem roku. Naročnik še poudarja, da je na eni strani moral vedeti, kateri ponudniki so še pripravljeni sodelovati v postopku, na drugi strani pa je moral vse obravnavati enakopravno. To pa ne pomeni le, da je moral naročnik vse ponudnike na enak način pozvati k podaljšanju veljavnosti ponudb in jim določiti enak rok, temveč tudi to, da je dolžan zagotoviti, da vsi ponudniki na enak način upoštevajo dana navodila.

Naročnik je z dopisom št. 600-23/2019-133-403003-406401 z dne 11. 3. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 3. 2021 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Zahteva tudi povračilo stroškov za pripravo vloge.

Naročnik se je z vlogo z dne 24. 3. 2021 opredelil do navedb vlagatelja iz njegove vloge z dne 16. 3. 2021.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke o tem, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Kot je razvidno iz obrazložitve obeh odločitev o oddaji javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi dveh razlogov, in sicer zaradi neustreznih vozil za prevoz otrok in zaradi nepravočasnega podaljšanja roka veljavnosti njegove ponudbe.

V zvezi z drugim razlogom za izločitev, nepravočasnim prejemom zahtevane izjave o podaljšanju veljavnosti njegove ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v tem delu sklicuje na 26. člen OZ in meni, da ni nobene podlage za izločitev njegove ponudbe, saj je bila njegova ponudba ves čas veljavna in je bil naročnik s tem tudi seznanjen. V zvezi z navedenim vlagatelj citira tudi odlomek iz obrazložitve odločitev Državne revizijske komisije št. 018-014/2019-6 z dne 20. 2. 2019 in navaja, da se lahko po poteku veljavnosti ponudbe, skladno s pravili obligacijskega prava, tako naročnik kot ponudnik sama odločita o njeni nadaljnji usodi (naročnik o tem, ali bo ponudnika pozval k podaljšanju veljavnosti ponudbe, ponudnik pa o tem, ali se bo pozivu odzval ali ne). Ker v času prejema naročnikovega poziva veljavnost vlagateljeve ponudbe še ni potekla, je naročnikovo sklicevanje na prej navedeno odločitev Državne revizijske komisije v obrazložitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila z dne 2. 4. 2020 po vlagateljevem mnenju neprimerno, saj bi bilo treba nastali položaj presojati s pomočjo pravil OZ.

Naročnik nasprotno navaja, da je poziv vlagatelju za podaljšanje njegove ponudbe izvedel skladno z določilom 89. člena ZJN-3 in da je v pozivu (kot izhaja iz petega odstavka cit. člena) tudi opozoril, da nepravočasna predložitev zahtevanih dokazil predstavlja razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik ponovno citira odlomek iz obrazložitve odločitev Državne revizijske komisije št. 018-014/2019-6 z dne 20. 2. 2019, na katerega se sicer sklicuje tudi v obrazložitvi izpodbijane odločitve z dne 2. 4. 2020 in iz katerega izhaja, da tedanji naročnik ni ravnal v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko je ponudbo tedanjega vlagatelja izločil iz postopka zato, ker ta veljavnosti ponudbe ni podaljšal v določenem roku.

Vlagatelju je treba pritrditi v tem, da dejansko stanje v obravnavani zadevi in v zadevi pod opr. št. 018-014/2019 (odločitev Državne revizijske komisije št. 018-014/2019-6 z dne 20. 2. 2019), na katero se sklicujeta tako vlagatelj kot naročnik, ni povsem primerljivo. V zadevi pod opr. št. 018-014/2019 je bilo namreč bistveno vprašanje o tem, ali je vlagatelj (sploh) prejel poziv naročnika za podaljšanje veljavnosti ponudbe in bančne garancije za resnost ponudbe – torej vprašanje, ki v obravnavani zadevi med strankami ni sporno. Vendar so splošna stališča, ki jih je v zadevi pod opr. št. 018-014/2019 zavzela Državna revizijska komisija, uporabljiva tudi v obravnavanem primeru. Bistveno za presojo obravnavanega spora namreč ni to, kot navaja vlagatelj (in v čemer se obravnavano dejansko stanje v resnici razlikuje od dejanskega stanja v zadevi pod opr. št. 018-014/2019), da je bila njegova ponudba v trenutku vlagateljevega odgovora na naročnikovo zahtevo po podaljšanju (še vedno) veljavna, temveč je v obravnavani zadevi bistveno vprašanje o tem, ali se je vlagatelj pravilno odzval na naročnikovo zahtevo. Pri tem tudi ni pomembno to, na kakšen način oziroma na katerih pravnih podlagah (ZJN-3 ali OZ) je naročnik vlagatelja pozval k podaljšanju veljavnosti njegove ponudbe, temveč je pomembno to, ali je bil naročnikov poziv skladen s pravili, ki urejajo predmetni postopek oddaje javnega naročila in (če se ugotovi, da je bil), ali je bila izločitev vlagateljeve ponudbe zakonita.

Glede prvega vprašanja je treba ugotoviti, da je v obravnavani zadevi naročnik v razpisni dokumentaciji – poglavje 14 (Ponudba), podpoglavje 14.2 (Veljavnost ponudbe) – zahteval, da mora biti ponudba veljavna najmanj do 31. 12. 2020, ob čemer je tudi zapisal: »V kolikor odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ni pravnomočna do predhodno navedenega roka, bo naročnik ponudnike pozval k podaljšanju ponudbe in veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe.« Iz navedenega izhaja, da je naročnik vnaprej jasno napovedal pravila ravnanja za primer, če se bo v teku postopka oddaje predmetnega javnega naročila izkazalo, da do izteka veljavnosti ponudb ne bo mogoče sprejeti pravnomočne odločitve o oddaji javnega naročila. Vsi ponudniki so bili z navedenimi pravili seznanjeni že od dneva objave razpisne dokumentacije.

Kot je razvidno iz predložene spisovne dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (mapa Fascikel 3), je naročnik potem, ko je postalo jasno, da pravnomočne odločitve o oddaji javnega naročila zaradi predhodno vodenih revizijskih postopkov ne bo mogoče sprejeti še pred potekom veljavnosti prejetih ponudb, (skladno s prej cit. pravilom razpisne dokumentacije) dne 1. 12. 2020 vsem petim ponudnikom, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, poslal dopis (Podaljšanje veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe), s pozivom, naj na naslov naročnika posredujejo:

»a) Vašo podpisano izjavo, da veljavnost ponudbe, preložene v okviru javnega naročila z naslovom Prevoz osnovnošolskih otrok v PŠ Trstenik in PŠ Goriče (JN002401/2020-B01) podaljšujete do 31. 3. 2021;
b) Podaljšano (dodatek k obstoječemu finančnemu zavarovanju, predloženemu dne 16. 6. 2020) ali novo finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki ustreza vsem zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki mora biti veljavna do 31. 3. 2021 (posredujte kopijo dokumenta)
Namreč, vaša ponudba za zgoraj navedeno javno naročilo, predložena dne 16. 6. 2020, je veljavna le do 31. 12. 2020.«

Ob tem je naročnik v cit. dopisu določil tudi skrajni rok za prejem zahtevanih dokumentov (pri čemer je še posebej opozoril, da pri štetju roka ne bo relevanten čas oddaje, temveč čas prejema predloženih dokumentov) ter opisal posledice morebitne nepravilne in/ali prepozne predložitve:

»Rok za predložitev zahtevane dokumentacije je 28. 12. 2020 do 13:00 ure (prejemna teorija).
V kolikor predložitev zgoraj navedenih dokumentov ne bo ustrezna in pravočasna, bo naročnik primoran predmetno ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila oz. le ta ne bo upoštevana pri ocenjevanju ponudb.«

Ob vsem navedenem je torej treba ugotoviti, da je bil naročnikov poziv vlagatelju skladen z vnaprej objavljenimi pravili iz razpisne dokumentacije in kot tak zakonit. Poleg tega je bila tudi vsebina naročnikovega dopisa, ki je bil v enaki vsebini in na isti dan poslan vsem petim sodelujočim ponudnikom, dovolj jasna in enoznačna (tako glede zahtev, naslovljenih na prejemnika, kot tudi glede posledic morebitnega ravnanja v nasprotju s temi zahtevami), da so jo lahko vsi sodelujoči ponudniki, vključno z vlagateljem, razumeli na enak način ter se ob skrbnosti dobrega gospodarstvenika nanjo tudi primerno odzvali.

Glede drugega vprašanja (tj. ali je bila izločitev vlagateljeve ponudbe zakonita) je najprej treba ugotoviti (kar med strankama ni sporno), da je bil naročnikov poziv s prej cit. vsebino vlagatelju vročen dne 16. 12. 2020. Navedeno potrjuje tudi pregled predložene spisovne dokumentacije (poizvednica Pošte Slovenije št. 2020/296240 z dne 23. 12. 2020). Prav tako med strankama ni sporno, da je naročnik vlagateljev odgovor (dopis št. 30/20 z dne 18. 12. 2020) prejel dne 29. 12. 2020 (ob 10:26 uri). Navedeno je razvidno tudi iz predložene spisovne dokumentacije (prejemni žig na ovojnici).

Naročniku je torej treba pritrditi v tem, da je vlagateljev dopis, s katerim je naročniku predložil zahtevano izjavo o podaljšanju svoje ponudbe ter dodatek (1) h garanciji za resnost ponudbe (št. TK49901663521), k naročniku v resnici prispel prepozno oziroma da jo je le-ta prejel šele potem, ko je že potekel rok za predložitev zahtevane dokumentacije, kot je bil določen v naročnikovem pozivu št. 600-23/2019-101-403003-406401 z dne 1. 12. 2020.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je obenem treba ugotoviti, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ravnal na način, kot je bilo to vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji in pozivu z dne 1. 12. 2020 ter da naročniku s tem v zvezi ni mogoče očitati kršitev pravil o oddaji predmetnega javnega naročila, vključno z morebitno kršitvijo temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov. V zvezi s slednjim je Državna revizijska komisija že v obrazložitvi svoje odločitve št. 018-014/2019-6 z dne 20. 2. 2019 zapisala: »Naročnik mora namreč v primeru poteka prvotnega roka veljavnosti ponudb na eni strani vedeti, kateri ponudniki so še pripravljeni sodelovati v postopku, na drugi strani pa mora vse obravnavati enakopravno. Zagotavljanje spoštovanja načela enakopravne obravnave ne pomeni samo to, da mora naročnik vse ponudnike na enak način pozvati k podaljšanju veljavnosti ponudb in jim določiti enak rok, temveč tudi to, da zagotovi, da vsi ponudniki na enak način upoštevajo dana navodila. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov nasprotuje temu, da bi se lahko ponudniki v primeru, kadar jih k podaljšanju ponudbe pozove naročnik in za to določi rok, samovoljno odločali o tem, ali bodo ta rok spoštovali ali ne oz. ali bodo ponudbo podaljšali do postavljenega roka ali pa morda kdaj kasneje. S takim ravnanjem bi povzročili ne samo negotovost pri ocenjevanju in pregledovanju ponudb, temveč bi bili v primerjavi s ponudniki v prednosti glede na to, katere okoliščine bi lahko upoštevali pri odločitvi o podaljšanju ponudbe.«

Ob vsem doslej navedenem je morala Državna revizijska komisija vlagateljev očitek o tem, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker od vlagatelja ni pravočasno prejel zahtevane izjave o podaljšanju veljavnosti njegove ponudbe, zavrniti kot neutemeljen.

Ker je v tem revizijskem postopku ugotovljeno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zakonito izločil iz postopka oddaje javnega naročila (prvi in drugi odstavek 89. člena v zvezi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala drugih očitkov, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe kot nedopustne. Presojanje teh vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj oz. na pravni status njegove ponudbe, prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije glede vprašanja dopustnosti vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi domnevne kršitve, povezane s ponudbami obeh izbranih ponudnikov.

V zvezi z navedenimi očitki je treba najprej opozoriti, da iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN izhaja, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ni več mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če ponudbe zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot dopustne, je v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 namreč ni mogoče izbrati kot najugodnejše – to pa pomeni, da takšen ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši. Zato je v takšnih primerih očitke mogoče obravnavati le v okoliščinah, ko vlagatelj naročniku očita kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov. V takšnih primerih pa se presoja Državne revizijske komisije omeji izključno na »istovrstne kršitve« – torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti (prim. Državne revizijske komisije sklep št. 018-179/2020-13 z dne 14. 1. 2021).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je pri izdaji izpodbijane odločitve o oddaji naročila za oba sklopa prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov, ker naj nobeden od obeh izbranih ponudnikov v času predložitve ponudbe v prometnem dovoljenju ne bi imel vpisanih namenov uporabe, ki izpolnjujejo zahteve ZMV-1 na način, kot jih interpretira Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-179/2020-13 z dne 14. 1. 2021, in ker naj ponudnik AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., tudi ne bi izpolnil kadrovskega pogoja. Vlagatelj ob tem navaja, da se brez možnosti vpogleda v ponudbi izbranih ponudnikov o tem sicer ni mogel prepričati, vendar naročniku obenem očita tudi, da mu je neutemeljeno zavrnil vpogled v izbrani ponudbi.

Kar zadeva možnost vpogleda v ponudbi obeh izbranih ponudnikov, je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (čemur vlagatelj niti ne oporeka), da mora skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočiti le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Vsem ponudnikom, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, mora naročnik omogočiti vpogled samo v primerih, ko ni opravil popolnega pregleda vseh prejetih ponudb. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v obravnavanem primeru izvedel popoln pregled vseh (štirih za sklop 1 in petih za sklop 2) prejetih ponudb. Naročnik je pri tem ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in jo je izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Ker, kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, Državna revizijska komisija v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ugotovila naročnikovih kršitev ZJN-3 ali določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v obravnavanem primeru tudi ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil določbo petega odstavka 35. člena ZJN-3 s tem, ko je vlagatelju zavrnil vpogled v ponudbi obeh izbranih ponudnikov. Pri tem je treba tudi pojasniti, da ZJN-3 naročniku ne nalaga, da bi moral, za kar se sicer zavzema vlagatelj v zahtevku za revizijo, v smislu spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov vlagatelju omogočiti vpogled v obe konkurenčni ponudbi samo iz razloga, ker »[…] je naročnik pod enakimi predpostavkami omogočil vpogled v ponudbo vlagatelja konkurentu LUKA PGT avtobusni prevozi d.o.o.«, kot to »[…] jasno izhaja iz revizijskega zahtevka LUKA PGT d.o.o. z dne 19. 10. 2020 s strani 15, kjer je jasno navedeno ”Vlagatelj je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil…”«. Kot namreč pravilno opozarja naročnik, se dejansko stanje, ki ga opisuje vlagatelj, nanaša na enega od predhodnih postopkov pravnega varstva v obravnavani zadevi, pri čemer je bil ponudniku Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o., omogočen vpogled v sklopu 2 v povsem drugačnih okoliščinah v času sprejema odločitve o oddaji javnega naročila, ki je bila objavljena dne 5. 10. 2020, ob tem pa je bila ponudba ponudnika Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o., (ki se je ob takratnem ocenjevanju ponudb uvrstila na drugo mesto) v sklopu 2 obravnavana kot dopustna ponudba v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Kar zadeva vlagateljeve očitke o domnevnih kršitvah enakopravne obravnave ponudnikov iz razloga, ker naj nobeden od obeh izbranih ponudnikov v času predložitve ponudbe v prometnem dovoljenju ne bi imel vpisanih namenov uporabe, je Državna revizijska komisija ocenila, da gre za očitek o domnevnih (istovrstnih) kršitvah, ki bi, če bi se izkazale kot utemeljene, zaradi svoje istovrstnosti lahko privedle tudi do drugačnega izida obravnavanega javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija opravila pregled ponudbene dokumentacije obeh izbranih ponudnikov v delih, na katere se nanašajo vlagateljevi očitki naročniku.

Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da očitki vlagatelja niso utemeljeni. Kot je razvidno iz pregleda ponudbene dokumentacije ponudnika AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., je slednji ponudil opravljanje prevozov s štirimi vozili, tipa M1, M2, M3 in M3. Ponudnik je za vsa štiri vozila v ponudbi predložil vse dokumente, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, vključno s prometnimi dovoljenji. V vseh predloženih prometnih dovoljenjih je pravilno vpisan tudi namen uporabe (vozilo tipa M1 – »za prevoz skupin otrok / javni prevoz potnikov«; vozilo tipa M2 – »za prevoz skupin otrok / javni prevoz potnikov«; vozilo tipa M3 – »za prevoz skupin otrok / javni prevoz potnikov«; vozilo tipa M3 – »za prevoz skupin otrok / za javni prevoz potnikov«). Enako velja za pregled ponudbe ponudnika Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o. Slednji je ponudil opravljanje prevozov z dvema voziloma, tipa M1 in M3. Ponudnik je za obe vozili v ponudbi predložil vse dokumente, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, vključno s prometnimi dovoljenji. V obeh predloženih prometnih dovoljenjih je vpisan tudi namen uporabe (vozilo tipa M1 – »za javni prevoz potnikov« in M3 – »za prevoz skupin otrok / za javni prevoz potnikov«), pri čemer je treba dodati, da je bil ponudnik izbran v sklopu 2, v katerem je bilo treba za izkazovanje tehnične in strokovne usposobljenosti navesti vsaj eno ustrezno vozilo.

Čeprav navedeno ne vpliva več na odločitev Državne revizijske komisije, je ta vpogledala v ponudbo ponudnika AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., tudi v delu, ki se nanaša na kadrovsko usposobljenost, in ugotovila, da je ponudnik v za to predvideno tabelo vpisal tri voznike, za katere je navedel, da so zaposleni pri njem, kar potrjuje navedbe naročnika, da je ponudnik ustrezno izkazal kadrovsko sposobnost in da očitki vlagatelja v tem delu niso utemeljeni.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kako drugače ravnal nezakonito, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je odločila, da izbrani ponudnik ni upravičen do povračila stroškov, priglašenih v postopku pravnega varstva, saj je po preučitvi zadeve ocenila, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in da zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev naročnika iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, dne 15. 4. 2021


predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije





























Vročiti:

- Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj
- Gerčar prevozi, d. o. o., Vrhovlje 17, 1225 Lukovica
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (za AP Šinkovec avtobusni prevozi, d. o. o., Savska cesta 51a, Domžale)
- Luka PGT avtobusni prevozi, d. o. o., Retnje 58, Križe
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran