018-043/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Sama Červeka kot člana senata in Marka Medveda kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Pranje in kemično čiščenje – okoljsko manj obremenjujoča storitev«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Mehurček, d. o. o., Viška cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 4. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 12. 2. 2021, se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Pranje in kemično čiščenje – okoljsko manj obremenjujoča storitev«, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil objavljeno dne 28. 12. 2020, pod številko JN008041/2020-B01, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 29. 12. 2020, pod številko 2020/S 253-638678, in sicer v sklopu 2 »CO2 čiščenje – dekontaminacija«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po omejenem postopku, dne 28. 12. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN008041/2020-B01, dne 29. 12. 2020 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2020/S 253-638678.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 2. 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper nekatere določbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je na portalu javnih naročil zastavil vprašanja, ki se nanašajo na sklop 2 »CO2 čiščenje – dekontaminacija«. Naročnik je na večino vprašanj sicer odgovoril, vendar so odgovori neobrazloženi in deloma v nasprotju sami s sabo. Ker so ti odgovori na ključna vprašanja neobrazloženi in ker naročnik vztraja pri svojih zahtevah, vlagatelj ugotavlja, da gre za neupravičeno diskriminacijo ter omejevanje konkurence, ustvarjanje neenakih možnosti ter celo za ustvarjanje monopolnega položaja. Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita naslednje kršitve:

- Naročnik je v točki 4.4 razpisne dokumentacije glede tehničnih pogojev, ki se nanašajo na sklop 2, navedel, da mora ponudnik predložiti testna poročila akreditiranega inštituta, ki dokazujejo učinkovitost posameznega postopka dekontaminacije. Vlagatelj je naročnika opozoril na neutemeljenost zahteve, saj je ta podana za vsak posamezen postopek dekontaminacije, postopki pa so razdeljeni glede na kose opreme (gasilska intervencijska obleka, rokavice, podkapa, škornji, čelada). Postopek dekontaminacije je učinkovit ob uporabi ustreznih dekontaminacijskih sredstev, ne glede na predmet čiščenja, zato je zahteva za predložitev poročila za vsak postopek pretirana, saj je učinkovitost dekontaminacije mogoče zagotoviti že s predložitvijo testa za enega od postopkov. Inštitut tudi ne more biti akreditiran za posamezen tip gasilskih oblačil, temveč je lahko akreditiran za določene materiale ali splošna delovna oblačila. Vlagatelj meni, da bi zadostovala zahteva po predložitvi zgolj enega testnega poročila, saj izdelava več testnih poročil pomeni pretirano zahtevo zlasti glede na kratek rok za pridobitev poročila. Poleg tega lokalni inštituti niso akreditirani za specialne zahteve, npr. gasilska oblačila. Odgovor naročnika na portalu javnih naročil je nejasen, ni mogoče razbrati, ali se naročnik strinja tudi z drugim primernim dokazom za učinkovitost dekontaminacije ali vztraja pri predložitvi testnih poročil.
- Naročnik je v točki 4.4 razpisne dokumentacije glede tehničnih pogojev, ki se nanašajo na sklop 2, navedel, da mora ponudnik predložiti testno poročilo akreditiranega inštituta o skladnosti vzorcev dekontaminiranih zaščitnih določil s standardom, v skladu s katerim so bili proizvedeni. Ta zahteva po mnenju vlagatelja ni utemeljena, saj je proizvajalec zavezan na deklaraciji navesti postopke nege in čiščenja in zgolj ti postopki zagotavljajo standarde, v skladu s katerimi so bili kosi oblačil izdelani. Če bi proizvajalec ali inštitut potrjeval dopustnost drugih postopkov čiščenja, bi moral za to predložiti garancijo, kar predstavlja nerazumen in nesorazmeren pogoj. Proizvajalec zaščitnih oblačil predpiše postopek nege in vlagatelj izvaja postopke zgolj po predpisanih postopkih, zato je logično, da postopek dekontaminacije, ki ga izvaja vlagatelj, ustreza standardom, v skladu s katerimi so bila oblačila proizvedena. Vlagatelj meni, da bi zadostovala že izjava ponudnika, da nego izvaja v skladu s predpisanimi postopki. Naročnik je šele 5. 2. 2021 na portalu javnih naročil objavil, oblačila katerih proizvajalcev uporablja. Ponudniki bi morali predložiti testna poročila za vsakega proizvajalca, v tako kratkem času pa tega ni mogoče pridobiti. Iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil tudi izhaja, da naročnik brez razloga preferira metodo dekontaminacije s CO2, ki je manj pogosta in sploh ni navedena na etiketi proizvajalca. Vlagatelj odgovor naročnika razume tudi na način, da so sprejemljive različne oblike dekontaminacije, kar bi bilo upravičeno, vendar nekateri odgovori tega stališča ne potrjujejo. Zahteva naročnika je diskriminatorna v delu, ko za dekontaminacijo s tekočim CO2 zahteva priporočilo le nekaterih proizvajalcev, ne zahteva pa upoštevanja obveznih navodil proizvajalca za nego. Proizvajalci izrecno navajajo, da je pri čiščenju treba v celoti upoštevati navodila, zato je zahteva naročnika, ki preferira metodo s CO2, diskriminatorna. Za to metodo naročnik zahteva zgolj priporočila, ne pa dekontaminacije, izvedene na podlagi navodil za nego. Ker naročnik zahteva testna poročila o skladnosti vzorcev dekontaminiranih oblačil s standardom, v zvezi s katerim so bili proizvedeni, nižanje standardov v obliki priporočil proizvajalcev predstavlja neupravičeno diskriminatorne zahteve.
- Naročnik se v razpisni dokumentaciji v sklopu 2 sklicuje na čiščenje (dekontaminacijo) s postopkom CO2. Vlagatelj opozarja, da je ta postopek le eden od možnih in da ga izvaja le en ponudnik v Sloveniji. Ni utemeljenih razlogov, zakaj drugi postopki dekontaminacije, ki so enako učinkoviti, niso dovoljeni. Vlagatelj iz odgovora naročnika, da na tržišču obstajata najmanj dva proizvajalca opreme ter da je ponudnikov storitev dekontaminacije s tehnologijo CO2 več kot eden, domneva, da je en ponudnik teh storitev iz Slovenije, drugi pa je toliko oddaljen, da na teritoriju Slovenije ne more konkurirati, zlasti zato, ker je naročnik zahteval izvajanje storitev ne dlje kot 300 km od enot, ki bodo koristile storitve. S tem se je konkurenca iz tujine omejila, lokalni ponudnik pa bo pridobil monopol. Zahteva po določeni tehnologiji krši temeljna načela javnega naročanja in ni strokovno utemeljena, hkrati pa je tudi kontradiktorna, saj iz pojasnil naročnika na portalu javnih naročil izhaja, da bo dopuščena vsaka metoda čiščenja, ki vsebnost PAH spravi pod predpisane meje. To je tudi logično, če je cilj razpisa v sklopu 2 dezinfekcija, ne pa uporaba metode CO2. Če je namen razpisa dezinfekcija, je treba dopustiti vse učinkovite metode dekontaminacije. Ponudnikov dekontaminacije z mokrim čiščenjem je bistveno več, naročnik pa bi moral razkriti, kdo so njemu znani ponudniki storitev dekontaminacije z metodo CO2.
- Naročnik od ponudnikov zahteva zagotovilo, da gasilska obleka po vsaj 30 ciklih dekontaminacije še vedno ustreza zahtevam standarda, v skladu s katerim je bila proizvedena. Vlagatelj navaja, da je naročnika opozoril na Uredbo Evropskega parlamenta in sveta 2016/425 o osebni varovalni opremi z dne 9. 3. 2016 (v nadaljevanju: Uredba), ki določa, da mora proizvajalec na vsak kos varovalne opreme namestiti oznako, ki kaže največje število čistilnih postopkov. Glede postopkov čiščenja in vzdrževanja, ki so dopustni v skladu z etiketami proizvajalcev, je pogojem iz uredbe zadoščeno. Zastavlja pa se vprašanje primernosti postopkov čiščenja in vzdrževanja, ki jih proizvajalec ni predvidel, vendar jih zahteva naročnik in ki bi lahko povzročili poslabšanje stanja opreme ali predčasno staranje, navaja vlagatelj, pri čemer se sklicuje na raziskavo, ki je pri nekaterih postopkih čiščenja s postopkom CO2 ugotovila poslabšanje lastnosti sintetičnih vlaken. Naročnik tako neutemeljeno preferira metodo CO2, ki ni predvidena na etiketah in tudi ni zelo pogosta. Večina proizvajalcev dopušča mokro čiščenje in suho čiščenje s perkloretilenom. Zato bi bilo treba razpisno dokumentacijo spremeniti in dopustiti čiščenje predmetov v številu ciklov, ki jih dopušča proizvajalec, po predvidenem postopku in kot je to določeno na etiketah. Če naročnik preferira metodo CO2, bi moral pogoj predložitve dokazil o ustreznosti obleke po 30 ciklih vezati izključno na metodo CO2, ne pa na ostale primerljive metode. Dezinfekcija, ki se izvaja v skladu z Uredbo, je namreč jasna, saj so navodila všita na opremi. Če pa gre za postopke, ki jih predpisana nega ne predvideva, bi se moral pogoj vezati le na takšne postopke. Sicer so ponudniki, ki izvajajo postopke na način, ki ga predpisuje proizvajalec opreme, v neenakem položaju kot tisti, ki ponujajo dezinfekcijo z drugimi metodami. Naročnik vztraja pri zahtevi, da se izpolnjevanje zahteve standarda gasilske zaščitne opreme po vsaj 30 ciklih dekontaminacije dokazuje s testnim poročilom akreditiranega inštituta, vlagatelj pa navaja, da obstaja več enakovrednih in enako učinkovitih postopkov dekontaminacije, ki so skladni z zahtevami in deklaracijami proizvajalcev. Iz navedenega izhaja, da vlagatelj niti ne more pridobiti izjav proizvajalcev o ustreznosti nege v skladu s standardi po 30 ciklih dezinfekcije. Obstojnost zagotavlja prav upoštevanje navodil in ni mogoče pričakovati, da bodo proizvajalci podajali izjave o negi, ki bi odstopala od navodil. Že navodila vsebujejo podatke o negi in ciklih v primerih, ki so določeni z Uredbo. Kakovostna nega je nega v skladu z navodili proizvajalca, zaradi česar je zahteva naročnika neupravičena in diskriminatorna, navaja vlagatelj, in dodaja, da ni mogoče pričakovati, da bo čistilnica v Sloveniji imela možnost pridobiti zahtevano izjavo neposredno od proizvajalca opreme v tako kratkem času. Vlagatelj še navaja, da zahtevanih dokazil ni med dokazili, ki so navedena v drugem odstavku 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3).
- Vlagatelj je naročnika prosil za pojasnilo, ali storitve v sklopu 2 zajemajo tudi storitve čiščenja in šiviljskih popravil ali samo dekontaminacijo, naročnik pa je odgovoril, da naroča le storitve dekontaminacije. Dobra praksa je, da se varovalno opremo vzdržuje v enem procesu. Zahteva, ki ne zagotavlja celovitosti storitev, predstavlja kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Naročnik bo ostale storitve moral naročati posebej.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podrejeno pa predlaga razveljavitev celotnega besedila javnega razpisa v delu, ki se nanaša na sklop 2. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 17. 2. 2021 izdal sklep, s katerim je na podlagi vlagateljevega predloga zadržal izvajanje predmetnega javnega naročila v sklopu 2 do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 24. 2. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj ne razlikuje med čiščenjem in dekontaminacijo oz. relativizira pojem dekontaminacije ter ga primerja s kemičnim čiščenjem, kar ni isto. Naročnik jasno naroča dekontaminacijo, ki je z drugimi postopki čiščenja ni mogoče nadomestiti. Naročnik se je za to odločil zaradi odstranitve kontaminatov in preprečitve negativnih vplivov za okolje in ljudi, to pa se lahko doseže z dekontaminacijo s tekočim CO2. Dekontaminacija je postopek, s katerim se odstrani kontaminate oz. bojne strupe in radioaktivne snovi, s čiščenjem pa se odstranjuje umazanija. V nadaljevanju naročnik odgovarja na posamezne očitke:

- Zahteva po testnem poročilu akreditiranega inštituta za učinkovitost posameznega postopka dekontaminacije se nanaša na metodo čiščenja in ne na vrsto artiklov, kot napačno navaja vlagatelj. Naročnik želi dokazilo za učinkovitost postopkov dekontaminacije, kar mu predstavlja zavarovanje zaradi dokazila o kvaliteti izvedene dekontaminacije, t. j. odstranitve škodljivih snovi in preprečitev vplivov na zdravje ljudi. Postopek dekontaminacije ni primerljiv s postopkom odstranjevanja umazanije s čiščenjem, zato zahteva ni nesorazmerna.
- Vsaka obleka ima v navodilih priložen postopek čiščenja, dekontaminacija pa v navodilih ni omenjena. Naročnik je zaradi zagotavljanja najvišjih standardov želel nadgraditi čiščenje, opredeljeno v navodilih, s postopkom dekontaminacije. Predložitev testnih poročil je zahteva, da je dekontaminacija, ki nadgrajuje postopek čiščenja iz navodil, učinkovita in varna do obleke. Zahteva ne posega v deklarirane postopke čiščenja oblek, ki jih opredeljuje proizvajalec. Najpogostejši proizvajalci oblek način čiščenja obleke s CO2 dovoljujejo oz. celo priporočajo. O proizvajalcih opreme so bili vsi ponudniki obveščeni na enak način, naročnik pa ni prejel nobene pobude za podaljšanje roka.
- Naročnik navaja, da ima za čiščenje s postopkom CO2 več razlogov. Prvi je ta, da želi zagotoviti čiščenje z najvišjo stopnjo kvalitete in varnosti. Čiščenje z metodo CO2 je namen javnega naročila, če bi naročnik želel drugačno metodo, bi to navedel. Metodo s CO2 uporabljajo v nekaterih državah, kot npr. Francija, Nizozemska, Nemčija, Belgija itd., pri čiščenju s perkloretilenom pa so študije pokazale, da je ta kemikalija škodljiva, zaradi česar so jo kemične čistilnice začele opuščati. Zaščitna obleka je sicer le en del varovalne opreme, enako pomembni so čelada, rokavice, škornji, IDA itd. Kvalitetno in učinkovito čiščenje se lahko izvaja na tri načine, ročno čiščenje, mokro pranje in čiščenje skozi vse sloje. Pri gasilskih rokavicah se zaradi težko dosegljivih delov rokavice najprej dekontaminirajo in mokro perejo, usnjene pa se ne smejo čistiti z vodo. Čiščenje čelad je ročno in v treh slojih, gasilski škornji ne smejo biti čiščeni z mokrim pranjem. Mokro pranje ni primerno za vso opremo in ne očisti zadovoljivo vseh membran, čiščenje s perkloretilenom pa je učinkovito za mokro pranje, vendar gre za rakotvorno sredstvo, pri čemer to čiščenje ne zagotavlja dekontaminacije skozi vse membrane. Naročnik navaja študije, iz katerih izhaja povezanost med izpostavljenostjo rakotvornim snovem in porastom raka, glede števila potencialnih ponudnikov pa pojasnjuje, da je odpravil pogoj, da se lahko storitev izvaja največ 300 km od enote, ki bo koristila storitve. Naročnik ponovno opozarja, da mokro čiščenje v primeru, ko se zahteva čiščenje s CO2, ni predmet naročila.
- V zvezi z zahtevo po zagotovilu o ustreznosti obleke po 30 ciklih dekontaminacije naročnik ponavlja, da gre za postopek dekontaminacije, ne pa za postopek čiščenja, ki ga proizvajalec navede v navodilih. Naročnik se je seznanil z informacijami proizvajalcev, da je čiščenje s CO2 možno in z vidika ohranjanja kvalitete opreme celo zaželeno, zato zavrača očitek o diskriminatornosti te zahteve.
- Odločitev o tem, katere storitve bo naročil, je v celoti na naročniku. Naročnik želi zagotoviti najboljšo stopnjo zaščite, ki jo je mogoče dobiti na trgu, in želi uporabnike zavarovati pred kemikalijami, ki so dokazano nevarne za zdravje.

Naročnik je z dopisom z dne 26. 2. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 3. 2021 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 3. 2021 dodatno opredelil do nejasnosti zahteve glede vprašanja, kateri laboratoriji so merodajni za izdelavo testnih poročil. V vlogi je vlagatelj navedel, da je šele 5. 2. 2021 izvedel, da lahko naroči testno poročilo pri kateremkoli ISO 17025 akreditiranem inštitutu, in da je posledično poslal na testiranje kontaminirane vzorce, rezultate pa je prejel 9. 3. 2021. To dokazuje, da je bil rok prekratek, rezultati meritev pa sicer izkazujejo odlične rezultate vlagateljevega postopka za odstranjevanje škodljivih delcev.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik predmet javnega naročila v sklopu 2 določil na nejasen in dvoumen način ter v nasprotju z določili ZJN-3 in da je v nasprotju z ZJN-3 določil tudi nekatere zahteve, ki se nanašajo na ponujeno metodo čiščenja, oz. dokazila za njihovo izpolnjevanje. Čeprav vlagatelj na podlagi revizijskih trditev v zahtevku za revizijo (med drugim) zatrjuje kršitev 77. člena ZJN-3, je treba uvodoma pojasniti, da se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na vprašanje zakonitosti določitve predmeta javnega naročila in posameznih zahtev oz. dokazil, povezanih s predmetom naročila, ne pa na vprašanje zakonitosti določitve izključitvenih razlogov ali pogojev za priznanje sposobnosti. 77. člen ZJN-3 opredeljuje možnost zahtevati potrdila, izjave in druga dokazila, opredeljena v 77. členu ZJN-3, kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom ZJN-3. Vendar pa zahtev naročnika, ki jih vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo, oz. načina določitve predmeta naročila ni mogoče uvrstiti niti med razloge za izključitev (75. člen ZJN-3) niti med pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). Čeprav je res, da je naročnik zahteve, ki jih vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo, deloma določil v poglavju 4. Tehnični pogoji (točka 4.4), deloma pa v poglavju »Opis predmeta javnega naročila«, iz njihove vsebine vendarle izhaja, da gre na eni strani za vprašanje določitve predmeta javnega naročila, na drugi strani pa za vprašanje določitve zahtev, ki so povezane s predmetom naročila. Navedeno pomeni, da za presojo spora v predmetnem postopku pravnega varstva ni relevantna določba 77. člena ZJN-3, ki jo kot pravno podlago za zatrjevane kršitve navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo (zaradi česar posledično tudi ni relevantno navajanje vlagatelja, da je naročnik z določitvami spornih zahtev oz. dokazil zanje kršil 77. člen ZJN-3 v smislu taksativnosti tam navedenih dokazil), temveč so za presojo spora relevantne tiste določbe ZJN-3, ki urejajo določanje predmeta naročila oz. tehničnih specifikacij.

V skladu z alinejo b) 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

Naročnik določi tehnične specifikacije ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki v četrtem odstavku določa, da morajo slednje vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Naročnik je pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer mora tehnične specifikacije določiti na način, ki na eni strani zagotavlja konkurenco med ponudniki, na drugi pa njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3).

Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago oz. naroči storitve, ne določajo pa, katero blago sme nabaviti oz. katere storitve sme naročiti, kakor tudi ne, katere konkretne lastnosti morajo imeti blago oz. storitve, ki jih naroča naročnik. Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oziroma avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Avtonomija naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij pa ni neomejena - naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti tudi na tistih področjih oziroma v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravnosti v pravu javnih naročil ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so zato v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab).

ZJN-3 torej naročniku ne prepoveduje določitve tehničnih zahtev, s katerimi se omejuje konkurenca, temveč mu prepoveduje zgolj določitev takšnih tehničnih zahtev, s katerimi se neupravičeno omejuje konkurenca. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko določi tudi tehnične zahteve, ki jih lahko izpolni samo omejeno število ponudnikov, vendar pa mora biti razlikovanje med ponudniki (v obravnavanem primeru razlikovanje med ponudniki, ki ponujajo dekontaminacijo zaščitne opreme z metodo CO2, in ponudniki, ki ponujajo dekontaminacijo z drugimi metodami) neposredno povezano z razpisanim predmetom ter objektivno opravičljivo.

Prav tako je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitvi št. 018-074/2020 in 018-22/2021) zavzela stališče, da mora naročnik, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila ter druge zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oz. tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo (prim. tudi npr. sodbo Sodišča EU, C-223/16, Casertana Costruzioni, ECLI:EU:C:2017:685, točka 34). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila, saj lahko ponudniki le na ta način pripravijo ne samo dopustno ponudbo, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Naročnik z jasnimi, natančnimi in nedvoumni informacijami zagotovi, da ni razlikovanja med ponudniki (prvi odstavek 7. člena ZJN-3), saj imajo ponudniki na ta način enaka izhodišča za pripravo ponudb in oblikovanje ponudbene cene, kar jim omogoča tudi zagotovitev konkurence (5. člen ZJN-3).

Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja zoper posamezna dokazila, ki jih naročnik zahteva za izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev, pa v okviru teh revizijskih navedb kot bistveni očitek naslavlja vprašanje opredelitve samega predmeta javnega naročila. Vlagatelj zoper način določitve predmeta naročila ugovarja z dveh vidikov: naročniku na eni strani očita nejasnost opredelitve predmeta naročila (tako z vidika vprašanja, katere storitve so zajete oz. bi morale biti zajete v 2. sklopu, kot tudi z vidika vprašanja, ali so za naročnika sprejemljive različne oblike dekontaminacije), na drugi strani pa mu (kot bistveno) očita nezakonitost preferiranja metode dekontaminacije s CO2.

V zvezi z vprašanjem nejasnosti določitve obsega storitev, ki sestavljajo predmet naročila v sklopu 2, oz. vprašanjem, katere metode dekontaminacije so za naročnika sprejemljive, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila definiral v 2. poglavju razpisne dokumentacije, v katerem je v točki 2.2 navedel, da je predmet javnega naročila kot celote »pranje in kemično čiščenje« in da v sklopu 2 specifično naroča »CO2 čiščenje«. V nadaljevanju točke 2.2 je naročnik zapisal, da je specifikacija predmeta naročila razvidna iz poglavja V. razpisne dokumentacije »Opis predmeta«. V poglavju V. razpisne dokumentacije je naročnik zapisal, da je predmet javnega naročila izvajanje storitev pranja, kemičnega čiščenja in drobnih popravil opreme, čiščenja lamelnih zaves, jogi vzmetnic in posteljnih vzglavnikov, ter CO2 čiščenje. CO2 čiščenje, ki je predmet 2. sklopa, je naročnik opisal v poglavju z naslovom »ČIŠČENJE CO2 - DEKONTAMINACIJA«, v katerem je zapisal:

»Na podlagi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem se naročajo storitve dekontaminacije gasilske OVO ali druge opreme po dogovoru, v kateri se med intervencijami kopičijo policiklični aromatski ogljikovodiki (v nadaljevanju PAH). Dekontaminacija je postopek, s katerim se iz kontaminirane OVO gasilcev odstrani PAH s tem pa OVO spet postane varna za uporabo. S tem procesom se preprečijo negativni vplivi na zdravje uporabnikov OVO. Dekontaminacija se izvaja z namensko strojno opremo, kot opredeljeno v točki Specifikacija postopkov in strojne opreme.«

V nadaljevanju poglavja V. razpisne dokumentacije je naročnik pod naslovom »Kakovost opravljenih storitev« določil, da mora ponudnik »zagotavljati kakovost dekontaminacije v tolikšni meri, da se prisotnost PAH v OVO zmanjša pod dovoljene meje predpisane v Prilogi XVII uredbe REACH«. Pod naslovom »Predmet izvajanja storitve in vrsta storitve« je naročnik za posamezne vrste opreme (gasilska intervencijska obleka (jakna, hlače), gasilske rokavice, gasilska podkapa, gasilski škornji in gasilska čelada) določil standarde čiščenja ter za vsako vrsto opreme v posebni tabeli opisal vrsto storitve in strojno opremo, ki je potrebna za izvajanje storitve. Za gasilsko intervencijsko obleko (jakna, hlače), gasilske rokavice in gasilsko podkapo je naročnik predvidel storitve predpranja z možnostjo impregnacije, ki se izvajajo z industrijskim pralnim strojem s prilagojenimi programi za pranje in impregnacijo intervencijskih oblek, storitve sušenja, ki se izvajajo s sušilnimi napravami za obleke in rokavice, ter storitve dekontaminacije, ki se izvajajo z namenskim strojem, ki uporablja tehnologijo dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2. Za gasilske škornje je naročnik predvidel storitve dekontaminacije, ki se izvajajo z namenskim strojem, ki uporablja tehnologijo dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2, za gasilske čelade pa storitve dekontaminacije, ki se izvajajo z namenskim strojem za dekontaminacijo gasilskih čelad in dihalnih aparatov, z namenskim strojem, ki uporablja tehnologijo dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2, in strojem za mokro pranje s prilagojenimi programi za pranje gasilskih oblačil.

V zvezi s predmetom javnega naročila v sklopu 2 je naročnik na portalu javnih naročil dne 5. 2. 2021 ob 14:22 objavil vprašanje:

»Razpis se v zvezi z 2. sklopom navezuje izključno na čiščenje (dekontaminacijo) s postopkom CO2. Navedeni postopek je zgolj eden od možnih (in je manj pogost) načinov dekontaminacije, ki ga po našem vedenju izvaja samo en ponudnik na trgu. Niso navedeni razlogi, zakaj drugi, sicer bolj pogosti postopki dekontaminacije OVO, ki so enako učinkoviti, niso dovoljeni in gre posledično za neupravičeno diskriminatoren pogoj, ki očitno preferira edinega ponudnika. Zato predlagamo, da se v celoti umakne dekontaminacija izključno s postopkom CO2 in se dopusti katerikoli način dekontamiancije OVO, ki dosega standarde razpisa.«,

na katerega je odgovoril:

»Razpis se nanaša na dekontaminacijo s postopkom CO2. Na tržišču obstajata najmanj dva proizvajalca omenjene opreme. Izvajalcev in ponudnikov storitev dekontaminacije s tehnologijo CO2 je na tržišču Evropske skupnosti, več kot eden.«

Na nadaljnje objavljeno vprašanje:

»Zanima nas ali se v sklopu 2 izvaja samo dekontaminacijo ali tudi čiščenje oblačil. Če tudi čiščenje potem to prosim jasno navedite in določite tudi kako je tudi z morebitno impregnacijo (se izvaja s potapljanjem ali samo površinsko) in vse ostale podrobnosti. Kako je z zaščito in impregnacijo škornjev in rokavic? Ali je potrebno pred dekontaminiranjem čelade razstaviti (samo tako se namreč lahko zagotovi res kvalitetna dekontaminacija).«

je naročnik odgovoril:

»V sklopu 2 se v skladu z razpisnimi pogoji izvaja dekontaminacija Intervencijskih oblek, Gasilskih rokavic, Gasilskih podkap, Gasilskih škornjev in Gasilskih čelad. V skladu s tabelo pod Intervencijska obleka (jakna, hlače), Gasilske rokavice, Gasilska podkapa; se glede na optimalnost tehnološkega procesa dekontaminacije, izvaja predpranje z možnostjo impregnacije. V skladu s tabelo pod Gasilski škornji, se nanos zaščitnega premaza ne izvaja s
strojno opremo. Naročnik v razpisu ne definira razstavljanja gasilskih čelad pri postopku dekontaminacije.«

Istega dne ob isti uri je naročnik na portalu javnih naročil objavil tudi vprašanje:

»Uvodoma prosimo za pojasnilo ali so storitve v sklopu 2. predmetnega javnega naročila zajemajo tudi storitve čiščenja in šiviljskih popravil tekstilne zaščitne opreme ali samo dekontaminacijo? Za strokovno nego je poleg dekontaminacije potrebno tudi osnovno čiščenje
in pranje opreme. Verjamemo da ste ob pripravi razpisa želeli upoštevati celostni vidik storitev v največjo korist prejemnikov storitev, saj čiščenje oz. dekontaminacija v kombinaciji s strokovnimi šiviljskimi popravili usposobljenih strokovnjakov zagotavljajo celostno storitev in dolgo življenjsko dobo opreme. Menimo, da je ob izvedbi naročila potrebno izvesti tudi pregled in morebitna popravila opreme, pregledati zaščitne nanose in po potrebi izvesti tudi ročno čiščenje. Na primer pri zahtevanih postopkih škornjev in čelad ni jasno ali je zahtevan tudi ročni postopek-čiščenje in nanos zaščitnega premaza. Menimo, da je zgoraj navedeno ravnanje s skrbnostjo strokovnjaka nujen pogoj, preden gre oprema v ponovno uporabo. Zato predlagamo, da se zaradi jasnosti razpis v tem delu dopolni upoštevajoč zapisano.«,

na katerega je odgovoril:

»Za 2. sklop se naročajo storitve dekontaminacije. Ostali predvideni postopki za varno uporabo
opreme se v sklopu tega razpisa ne naročajo.«

V zvezi z zahtevano metodo dekontaminacije je naročnik istega dne ob isti uri na portalu javnih naročil objavil še naslednje vprašanje:

»Razpisane storitve v sklopu 2 opisujete, kot storitve s katerimi se iz kontaminirane OVO gasilcev odstrani PAH s tem pa OVO spet postane varna za uporabo. Pri tem pa izrecno pogojujete izvajanje dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2. Kot izvajalec z večletnimi izkušnjami na področju dekontaminacije OVO opozarjamo, da je taka zahteva po našem mnenju neupravičeno diskriminatorna, saj je mogoče storitve dekontaminacije izvajati z enakimi učinki (zmanjšanje prisotnosti PAH v OVO pod dovoljene meje predpisane v Prilogi XVII uredbe REACH) tudi z drugimi primerljivimi metodami (npr. mokro čiščenje z dekontaminacijskim čistilnim sredstvom / suho čiščenje s perkloretilen tehnologijo), zato predlagamo, da se razpisna dokumentacije v delu, ki se nanaša na sklop 2 spremeni na način, da se dovoli izvajanje storitev v sklopu 2 tudi z uporabo primerljivih postopkov in opreme s katerimi se dosega enake rezultate (t.j. zmanjšanje prisotnosti PAH v OVO pod dovoljene meje predpisane v Prilogi XVII uredbe REACH). Dodatno je razlog za takšno spremembo izkazan tudi v točki 4., kjer je obrazloženo tudi kakšna navodila proizvajalca za čiščenje in vzdrževanje mora vsebovati oprema, ki je predmet razpisa.«,

na katerega je odgovoril, da vztraja pri svoji zahtevi.

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije ter vprašanj in odgovorov na portalu javnih naročil je razvidno, da je naročnik predmet naročila v 2. sklopu določil na jasen in transparenten način. Naročnik v 2. sklopu naroča storitve dekontaminacije gasilske osebne varovalne opreme po postopku dekontaminacije z metodo CO2, s katerim se iz kontaminirane osebne varovalne opreme odstranijo policiklični aromatski ogljikovodiki. Za gasilsko intervencijsko obleko, ki jo sestavljajo jakna in hlače, ter gasilske rokavice in gasilsko podkapo je naročnik predvidel storitve predpranja z možnostjo impregnacije, ki se izvajajo z industrijskim pralnim strojem s prilagojenimi programi za pranje in impregnacijo intervencijskih oblek, storitve sušenja, ki se izvajajo s sušilnimi napravami za obleke in rokavice, ter storitve dekontaminacije, ki se izvajajo z namenskim strojem, ki uporablja tehnologijo dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2. Za gasilske škornje je naročnik predvidel izključno storitve dekontaminacije, ki se izvajajo z namenskim strojem, ki uporablja tehnologijo dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2, za gasilske čelade pa izključno storitve dekontaminacije, ki se izvajajo z namenskim strojem za dekontaminacijo gasilskih čelad in dihalnih aparatov, z namenskim strojem, ki uporablja tehnologijo dekontaminacije v visokotlačni komori s tekočim CO2, in strojem za mokro pranje s prilagojenimi programi za pranje gasilskih oblačil. Drugih storitev, kot so storitve (običajnega) čiščenja ali šiviljskih popravil opreme, naročnik v sklopu 2 ne naroča, kar izhaja tako iz razpisne dokumentacije kot tudi iz naročnikovih pojasnil, podanih na portalu javnih naročil.

Na ugotovitev, da je naročnik predmet naročila oz. obseg storitev v sklopu 2 določil na jasen način, ne morejo vplivati vlagateljeve navedbe, ki jih je podal v vlogi z dne 1. 3. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in sicer da naročnik v razpisni dokumentaciji uporablja tudi pojem čiščenja ter da v vzorcu pogodbe za 2. sklop zahteva očiščeno in zašito osebno varnostno opremo. Četudi naročnik uporablja izraz »čiščenje«, je iz opisa predmeta naročila (poglavje V. razpisne dokumentacije) jasno, katere storitve naroča, dodatno pa je naročnik to pojasnil tudi na portalu javnih naročil, kjer je izrecno pojasnil, da za 2. sklop naroča storitve dekontaminacije, ostalih predvidenih postopkov (čiščenje in šiviljska popravila) za varno uporabo opreme pa v sklopu tega razpisa ne naroča. Na ugotovitev o jasni določitvi predmeta naročila tudi ne morejo vplivati vlagateljeve revizijske navedbe, da je naročnik na portalu javnih naročil odgovoril, da bo kot učinkovito dekontaminacijo upošteval postopke, ki vsebnost PAH v vseh slojih OVO, spravijo pod meje, predpisane v Prilogi XVII Uredbe REACH, s tem pa bi lahko, kot navaja vlagatelj, v poštev prišle tudi druge metode dekontaminacije. Naročnik je namreč to pojasnilo podal na podlagi opozorila v zvezi z zahtevo za predložitev testnih poročil, medtem ko je, kot je bilo že ugotovljeno, na izrecno vprašanje, ali bo omogočil tudi dekontaminacijo z drugimi postopki, odgovoril, da se razpis nanaša le na dekontaminacijo s postopkom CO2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo na eni strani zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije in naročnikovih pojasnil na portalu javnih naročil ni jasno razvidno, katere storitve naročnik naroča v sklopu 2 oz. katere metode dekontaminacije dopušča. Na drugi strani vlagatelj (v 4. točki zahtevka za revizijo, stran 9 in 10) predlaga, da bi moral naročnik naročiti tudi storitve čiščenja in šiviljskih popravil oz. da bi moral predmet naročila v 2. sklopu vsebovati še odstranjevanje vodotopnih madežev, razmaščevanje, dekontaminacijo, dezinfekcijo, impregnacijo, pregled oblačila v skladu z EN 469 in popravilo poškodb ali obrabnin, saj naj bi naročnik le tako celovito zajel vse storitve in ravnal v skladu z načelom gospodarnosti. V zvezi z revizijskimi navedbami o nejasnosti predmeta naročila oz. metode dekontaminacije je Državna revizijska komisija že zgoraj ugotovila, da jim ni mogoče slediti, v zvezi z revizijskimi navedbami o tem, katere storitve bi moral naročnik poleg dekontaminacije še naročiti v sklopu 2, pa Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago oz. naroči storitve, ne določajo pa, katero blago sme nabaviti oz. katere storitve sme naročiti. Naročnik je pri ugotavljanju svojih potreb samostojen oz. avtonomen, kar pomeni, da predmet naročila določi ob upoštevanju lastnih potreb. Naročniku ni mogoče vsiliti storitev, ki jih sam ne potrebuje (ne glede na to, kakšno tehnologijo dekontaminacije izvaja posamezen ponudnik oz. katere postopke vsebuje, in ne glede na to, katere storitve bi morale biti po mnenju vlagatelja vključene za doseganje celovitosti predmeta). Navedbam o tem, katere storitve bi moral naročnik še naročiti v sklopu 2, zato ni mogoče slediti, pri čemer je treba glede na vlagateljevo sklicevanje na načelo gospodarne porabe dodati, da vlagatelj tudi ni aktivno legitimiran subjekt, ki bi lahko uveljavljal kršitve v javnem interesu (6. člen ZPVPJN).

Naročnik je torej pri določanju obsega storitev, ki jih bo naročil, avtonomen. V predmetnem postopku je naročnik obseg storitev v sklopu 2 jasno določil v razpisni dokumentaciji, obseg storitev pa je dodatno pojasnil tudi na portalu javnih naročil na podlagi vprašanj ponudnikov. Tako je jasno, da naročnik v 2. sklopu naroča storitve dekontaminacije gasilske osebne varovalne opreme po postopku dekontaminacije z metodo CO2, s katerim se iz kontaminirane osebne varovalne opreme odstranijo policiklični aromatski ogljikovodiki.

Ne glede na ugotovitev, da je naročnik predmet naročila določil na jasen način, pa je treba v nadaljevanju odgovoriti na (v tem postopku pravnega varstva bistveno) vprašanje, in sicer ali ima naročnik za to, da je storitve dekontaminacije omejil izključno na metodo CO2, podlago v določbah ZJN-3. Jasno je namreč, da je naročnik pri oblikovanju obsega oz. vrste storitev avtonomen, saj ga pravila javnega naročila ne omejujejo pri tem, kaj naj naroča. Vendar pa je treba poudariti, da ga pravila javnega naročanja omejujejo pri vprašanju, kako naj naroča storitve. Med vlagateljem in naročnikom ni spora, da se lahko storitve dekontaminacije osebne varovalne opreme izvajajo z različnimi metodami oz. po različnih postopkih. Metoda s CO2 je tako zgolj ena izmed možnih metod dekontaminacije, poleg nje vlagatelj in naročnik navajata tudi mokro čiščenje z dekontaminacijskim čistilnim sredstvom in suho čiščenje s perkloretilen tehnologijo, iz naročnikovih navedb pa je (na kar opozarja tudi vlagatelj v vlogi z dne 1. 3. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka) razvidno, da je možno uporabiti tudi tehnologijo čiščenja z ozonom (O3). Ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je čiščenje z uporabo / metodo CO2 namen javnega naročila. Treba je ločiti opredelitev predmeta javnega naročila, kot izvira iz potreb naročnika in je definirana v poglavju V. razpisne dokumentacije, in sicer storitve dekontaminacije gasilske osebne varnostne opreme ali druge opreme, v kateri se med intervencijami kopičijo policiklični aromatski ogljikovodiki, od določitve tehničnih zahtev glede načina izvajanja storitev (dekontaminacija se izvaja z namensko strojno opremo v visokotlačni komori s tekočim CO2) in od določitve tehničnih zahtev glede ravni kakovosti storitve (zmanjšanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov pod dovoljene meje, predpisane v Prilogi XVII uredbe REACH). Namen javnega naročila je torej dekontaminacija gasilske osebne varnostne opreme zaradi odstranitve policikličnih aromatskih ogljikovodikov oz. zmanjšanja njihovih vsebnosti pod določene vrednosti (kar je mogoče opredeliti kot potrebo naročnika), medtem ko je uporaba metode CO2 kot izključne metode tehnična zahteva v smislu zahtevane značilnosti storitve oz. tehnične specifikacije (točka 23.b iz prvega odstavka 23. člena ZJN-3). Glede na dejstvo, da se lahko storitve dekontaminacije gasilske osebne varnostne opreme, ki vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov zmanjšajo pod določene ravni (kar je dejanska potreba naročnika), izvajajo z različnimi metodami, te pa predstavljajo način zadovoljitve naročnikovih potreb oz. tehnično zahtevo, je treba zato v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik za zahtevo po izključni uporabi metode CO2 izkazal objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge.

V zvezi z zgornjim vprašanjem je treba najprej ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da dekontaminacijo z metodo CO2 v Sloveniji izvaja le en ponudnik in da tudi na ozemlju EU obstaja le omejeno število ponudnikov. Tudi iz odgovora na portalu javnih naročil, v katerem je naročnik pojasnil, da na tržišču obstajata najmanj dva proizvajalca omenjene opreme, in še: »Izvajalcev in ponudnikov storitev dekontaminacije s tehnologijo CO2 je na tržišču Evropske skupnosti, več kot eden«, je razvidno, da je število ponudnikov storitev dekontaminacije z metodo CO2 omejeno. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik izvedbo storitev omejuje na ozemlje Republike Slovenije (točka 7. razpisne dokumentacije), je treba v konkretnem primeru glede na navedbe strank o številu ponudnikov, ki izvajajo dekontaminacijo z metodo CO2, ugotoviti, da je naročnik s postavljenimi zahtevami vsekakor omejil konkurenco oz. zožil krog gospodarskih subjektov, ki lahko v konkretnem primeru pridobijo javno naročilo, ne glede pri tem na dejstvo, ali lahko zahtevano metodo dekontaminacije ponudi zgolj en ponudnik ali pa jih na širšem trgu obstaja več. Vprašanje, ali obstaja le en ponudnik, ki lahko ponudi dekontaminacijo z metodo CO2, ali pa je teh več, z vidika presoje zakonitosti tehnične zahteve ni bistveno, saj lahko naročnik s tehničnimi zahtevami konkurenco omeji na enega samega ponudnika ali na omejeno število ponudnikov, v vsakem primeru pa mora za takšno omejevanje izkazati objektivno upravičene in strokovno utemeljene razloge. Ravnanje naročnika, s katerim omejuje konkurenco in s tehničnimi zahtevami vzpostavlja razlikovanje med ponudniki, je v nasprotju z določili ZJN-3 le v primeru, če je takšna omejitev oziroma razlikovanje neupravičeno, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala, ali je naročnik za ravnanje, s katerim je zožil krog gospodarskih subjektov, ki lahko pridobijo predmetno javno naročilo v sklopu 2, ter s tem vzpostavil razlikovanje med njimi, imel podlago v objektivno in strokovno opravičljivih razlogih, povezanih s predmetom javnega naročila.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da za čiščenje s postopkom CO2 obstaja več razlogov. Najtehtnejši naj bi bil ta, da želi skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu zagotoviti čiščenje zaščitne obleke z najvišjo stopnjo kvalitete in varnosti za uporabnika, ki je glede na različne tehnologije razpoložljiva. Kot pojasnjuje naročnik, princip čiščenja s CO2 uporabljajo v nekaterih državah, kot so Francija, Nizozemska, Nemčija in Belgija. Naročnik se sklicuje tudi na študije in navaja, da je prišlo do dvomov o primernosti uporabe perkloretilena, saj so študije pokazale, da je škodljiv oz. kancerogen, povezanost med izpostavljenostjo rakotvornim snovem in porastom raka pri gasilcih pa je bilo izpostavljeno tudi na spletni konferenci. Kot navaja naročnik, študije ugotavljajo, da gasilci v primerjavi s splošno populacijo postajajo populacija z najvišjim številom različnih vrst rakavih obolenj. Naročnik se ob tem sklicuje na glavne izsledke študij, med katerimi navaja tudi naslednje: dekontaminacija s kuhinjskim pralnim strojem je neprimerna – boljša je pri industrijskih pralnih strojih z avtomatskim doziranjem, vendar pri tej vrsti dekontaminacije voda kontaminante le porine v globlje dele oblačila, ki so tudi bližje koži; priporoča se dekontaminacija s tehnologijo, ki pri tem uporablja ozon (O3) ali ogljikov dioksid (CO2) pod tlakom.

Z naročnikom se je treba strinjati, da mora zagotavljati varno in zdravo delovno okolje in da mora zato zagotoviti takšno vrsto čiščenja oz. dekontaminacije gasilske osebne varnostne opreme, ki zagotavlja visoko stopnjo kakovosti in varnosti za uporabnike. Z naročnikom se je prav tako treba strinjati, da je na podlagi študij, iz katerih izhajajo ugotovitve o kancerogenosti, upravičen zavrniti metodo dekontaminacije s perkloretilenom (čemur sicer tudi vlagatelj, kot je mogoče razumeti njegova navajanja na strani 8 v vlogi z dne 1. 3. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne nasprotuje). Indici o tem, da je lahko določena tehnologija dekontaminacije gasilske osebne varnostne opreme v vzročni zvezi s pojavnostjo rakavih obolenj, vsekakor predstavlja objektivno in strokovno utemeljeno okoliščino, na podlagi katere lahko naročnik izloči vse izvajalce, ki ponujajo takšno metodo dekontaminacije. Vendar pa je treba ob navedenem ugotoviti, da je naročnik s tem podal le argumente za odločitev, da metode dekontaminacije s perkloretilenom ne bo dopustil, ni pa podal nobenih argumentov, zakaj dopušča izključno metodo dekontaminacije s CO2, ne pa tudi katere od drugih preostalih metod, npr. dekontaminacije z ozonom O3. Argument, da dekontaminacijo z metodo CO2 uporabljajo tudi nekatere druge države, ne more predstavljati upoštevne okoliščine pri presoji zakonitosti takšne zahteve. Poleg tega, da naročnik svojih trditev ni dokazal, je naštel samo štiri države, na podlagi česar je mogoče sklepati, da druge države uporabljajo tudi druge metode dekontaminacije. Ob tem prav tako ni izkazano, ali države, ki jih je naštel naročnik, metodo dekontaminacije s CO2 uporabljajo kot izključno metodo ali poleg nje uporabljajo tudi druge. Kot bistveno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izsledkov študij, ki jih navaja sam naročnik, izrecno izhaja, da sta priporočeni (vsaj) dve metodi dekontaminacije, poleg metode s CO2 še dekontaminacija z ozonom O3. Naročnik tako v ničemer ni pojasnil, zakaj kljub izsledkom študij, v katerih je priporočena tudi metoda dekontaminacije z ozonom, dopušča izključno dekontaminacijo s CO2.

Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da je naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva sicer izkazal objektivne in strokovno utemeljene okoliščine, zakaj ne dopušča dekontaminacije gasilske osebne varnostne opreme s perkloretilenom, ni pa izkazal objektivnih in strokovno utemeljenih okoliščin, ki bi opravičevale omejevanje konkurence izključno na ponudnike, ki ponujajo dekontaminacijo z metodo CO2. Ob tem je treba dodati, da v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo sam naročnik navaja, da je dekontaminacija odstranitev kontaminantov in preprečitev negativnih vplivov za okolje in ljudi. Tudi iz naročnikovega pojasnila na portalu javnih naročil izhaja, da kot učinkovito dekontaminacijo šteje tiste postopke, ki vsebnost PAH v vseh slojih gasilske osebne varnostne opreme spravijo pod meje, predpisane v Prilogi XVII Uredbe REACH. Zakaj je samo dekontaminacija z metodo CO2 tista, ki lahko na varen in zdravju neškodljiv način zniža vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov pod meje, predpisane v Prilogi XVII Uredbe REACH, ne pa tudi dekontaminacija z ozonom, ki je prav tako priporočena v študiji, na katero se sklicuje, pa naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazal.

Čeprav je treba že na podlagi navedene ugotovitve zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti postopek oddaje javnega naročila v sklopu 2, je treba v nadaljevanju odgovoriti še na posamezne revizijske navedbe v zvezi s posameznimi dokazili, ki jih naročnik zahteva za izkazovanje ustreznosti ponujenih storitev čiščenja oz. dekontaminacije. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v točki 4.4 razpisne dokumentacije glede tehničnih pogojev, ki se nanašajo na sklop 2, navedel, da mora ponudnik predložiti testna poročila akreditiranega inštituta, ki dokazujejo učinkovitost posameznega postopka dekontaminacije, ta zahteva pa se mu zdi nesorazmerna, saj naročnik zahteva poročilo za vsak posamezen postopek dekontaminacije, postopki pa so razdeljeni glede na kose opreme.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v točki 4.4 razpisne dokumentacije za sklop 2 določil, da mora ponudnik priložiti testna poročila akreditiranega inštituta, ki dokazujejo učinkovitost posameznega postopka dekontaminacije. Enako dokazilo je naročnik določil tudi v poglavju V. razpisne dokumentacije, kjer ga je predvidel za dokazovanje tehnične zahteve, v skladu s katero mora ponudnik zagotavljati kakovost dekontaminacije v tolikšni meri, da se prisotnost PAH v OVO zmanjša pod dovoljene meje predpisane v Prilogi XVII Uredbe REACH. V zvezi z navedeno zahtevo je naročnik prejel tudi opozorilo na portalu javnih naročil, in sicer da zahteva testna poročila za vsak posamezen postopek dekontaminacije glede na kos opreme ter da inštitut ne more biti akreditiran za posameznih tip gasilskih oblačil, temveč je lahko akreditiran za določene materiale ali splošna delovna oblačila. Na navedena opozorila je naročnik odgovoril, da želi, da ponudnik dokaže učinkovitost postopkov dekontaminacije, ki so predmet tega razpisa.

V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik navaja, da je iz razpisne dokumentacije in njegovega pojasnila jasno razvidno, da se zahteva nanaša na metodo čiščenja, ne pa na vrsto artiklov, takšna zahteva pa po njegovem mnenju predstavlja dodatno zavarovanje zaradi dokazila o kvaliteti izvedene dekontaminacije, t. j. odstranitve škodljivih snovi iz oblek in preprečitev negativnih vplivov na zdravje ljudi. Z naročnikom se je treba strinjati, da je glede na predmet naročila upravičen zahtevati dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje, da so uporabljeni postopki dekontaminacije učinkoviti oz. da na varen in zdravju neškodljiv način znižujejo vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov pod meje, predpisane v Prilogi XVII Uredbe REACH. Za določitev zahteve za predložitev dokazil o ustreznosti postopkov dekontaminacije ima naročnik podlago v 70. členu ZJN-3 (poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila), ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. Če naročnik zahteva predložitev potrdila, ki ga izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, mora v skladu z drugim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti tudi potrdilo, ki ga izda drug enakovredni organ za ugotavljanje skladnosti, v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 pa mora sprejeti tudi druga ustrezna dokazila, npr. tehnično dokumentacijo proizvajalca, in sicer v primeru, če določen gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz prvega odstavka 70. člena ZJN-3 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo tehnične specifikacije, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

Naročnik je torej upravičen zahtevati predložitev dokazil o ustreznosti postopkov dekontaminacije, vendar pa je treba opozoriti, da je naročnik dolžan, kot je bilo že zapisano, posamezne zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oz. tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo. Naročnikova zahteva, v skladu s katero morajo ponudniki priložiti testna poročila akreditiranega inštituta, ki dokazujejo učinkovitost posameznega postopka dekontaminacije, tega kriterija ne izpolnjuje, saj ni jasno, ali se morajo poročila nanašati na ponujen postopek dekontaminacije kot celoto, na posamezne postopke dekontaminacije, kot so opredeljeni v poglavju V. razpisne dokumentacije, ali na posamezno vrsto opreme (naročnik je namreč postopke dekontaminacije razvrstil glede na različno opremo). Te nejasnosti naročnik ni odpravil s pojasnilom na portalu javnih naročil, še dodatno pa jo je povečal v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da se zahteva nanaša na metodo čiščenja, ne pa na vrsto artiklov. Glede na to, da je metodo dekontaminacije s CO2 predpisal že naročnik, in glede na to, da v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek, naročnik pojasnjuje razliko med čiščenjem in dekontaminacijo in navaja, da naroča dekontaminacijo, ne pa čiščenja, ni jasno, kakšno poročilo oz. poročila akreditiranega inštituta dejansko pričakuje od ponudnikov. Ponovno se je treba strinjati z naročnikom, da ima glede na ZJN-3 in ob upoštevanju predmeta naročila v sklopu 2 pravico zahtevati dokazila o tem, da je ponudnik sposoben izvesti dekontaminacijo gasilske osebne varnostne opreme na kvaliteten, varen in zdravju neškodljiv način, vendar pa mora kakršnekoli tovrstne zahteve in dokazila določiti na jasen in sorazmeren način, ob tem pa mora v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 v določenih okoliščinah sprejeti tudi druga enakovredna dokazila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zahtevi naročnika iz točke 4.4 razpisne dokumentacije, v skladu s katero mora ponudnik predložiti testno poročilo akreditiranega inštituta o skladnosti vzorcev dekontaminiranih zaščitnih določil s standardom, v skladu s katerim so bili proizvedeni. Po mnenju vlagatelja je ta zahteva neutemeljena, saj postopke čiščenja predpiše že proizvajalec opreme.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v točki 4.4 razpisne dokumentacije določil, da morajo ponudniki predložiti testno poročilo akreditiranega inštituta o skladnosti vzorcev dekontaminiranih zaščitnih določil s standardom, v skladu s katerim so bili proizvedeni, enako zahtevo pa je določil tudi v poglavju V. razpisne dokumentacije. V zvezi z navedeno zahtevo je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen, da postopke nege in čiščenja predpiše že proizvajalec in da bi moral v primeru, če bi proizvajalec ali inštitut potrjeval dopustnost drugih postopkov čiščenja, ki na deklaraciji niso navedeni, za to predložiti ustrezno garancijo. Na navedeno opozorilo je naročnik odgovoril na naslednji način:

»Določeni proizvajalci opreme postopke dekontaminacije s tekočim CO2 uradno priporočajo, zato so za naročnika sprejemljivi, četudi niso specifično navedeni na etiketi. Kot dokazila se zahtevajo uradna priporočila proizvajalcev, kot navedeno v razpisni dokumentaciji, v primeru ponudb drugačnih načinov dekontaminacije, pa lahko tudi navodila za uporabo. Testna poročila so naročniku zagotovilo, da ponujeni postopki dekontaminacije tudi po večjem številu ciklov nimajo negativnih vplivov, zaradi katerih oblačila ne bi bila več v skladu s standardom EN 469.«

V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik v zvezi z navedeno zahtevo navaja, da ima vsaka obleka v navodilih za vzdrževanje priložen postopek čiščenj, dekontaminacija pa v navodilih za vzdrževanje ni omenjena. Naročnik je zaradi zagotavljanja standardov varnosti želel nadgraditi čiščenje, opredeljeno v navodilih za uporabo obleke, s postopkom dekontaminacije oblek, pri kateri se iz oblek odstranijo kontaminanti in prepreči negativne vplive za zdravje ljudi. Naročnik zahteva testna poročila, da je dekontaminacija, ki jo naroča in nadgrajuje postopek čiščenja, opredeljen v navodilih za uporabo, učinkovita in varna do obleke, ta zahteva pa, kot navaja naročnik, ne posega v deklarirane postopke čiščenja, ki jih opredeljuje proizvajalec oblek. Naročnik še navaja, da je pridobil mnenja najpogostejših ponudnikov zaščitne obleke, ki način čiščenja zaščitne obleke s CO2 dovoljujejo oz. celo priporočajo.

Tudi v zvezi z zahtevo, da morajo ponudniki predložiti testno poročilo akreditiranega inštituta o skladnosti vzorcev dekontaminiranih zaščitnih določil s standardom, v skladu s katerim so bili proizvedeni, Državna revizijska komisija ob upoštevanju naročnikovih pojasnil na portalu javnih naročil in navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ugotavlja, da je naročnik ni določil na jasen in razumljiv način. Ni namreč jasno, ali naročnik zahteva testna poročila akreditiranih inštitutov ali uradna priporočila proizvajalcev oz. navodila za uporabo (kar bi lahko izhajalo iz naročnikovega pojasnila na portalu javnih naročil). Prav tako ni jasno, zakaj naročnik navedena dokazila zahteva od ponudnikov, če je metodo dekontaminacije določil že sam in če je tudi že sam pridobil mnenja proizvajalcev, da dovoljujejo oz. priporočajo čiščenje z metodo CO2. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je, na kar opozarja tudi vlagatelj, naročnik šele 5. 2. 2021, torej sedem dni pred potekom roka za predložitev ponudb, objavil proizvajalce osebne varovalne opreme, zato je toliko bolj nejasno, ali naročnik dejansko pričakuje testna poročila akreditiranih inštitutov ali dovoljuje tudi potrdila proizvajalcev (kar bi bilo sicer skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3, a je naročnik ta potrdila glede na predpisano metodo pridobil že sam). Tudi v tem delu je zato treba ponovno opozoriti, da mora naročnik posamezne tehnične zahteve in dokazila določiti na jasen, razumljiv in sorazmeren način, ob tem pa mora ponudnikom dati na voljo dovolj časa za pridobitev dokazil oz. v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 v določenih okoliščinah sprejeti tudi druga enakovredna dokazila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval zagotovilo, da gasilska obleka po vsaj 30 ciklih dekontaminacije še vedno ustreza zahtevam standarda, v skladu s katerim je bila proizvedena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se te revizijske navedbe deloma nanašajo na vprašanje dokazil, ki jih je naročnik predvidel v točki 4.4 razpisne dokumentacije, deloma pa na vprašanje dopustnosti izključne zahteve po dekontaminaciji z metodo CO2, do česar pa se je Državna revizijska komisija že opredelila.

Ob upoštevanju ugotovitve, da naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazal objektivno opravičljivih razlogov v zvezi z zahtevo, da dopušča izključno dekontaminacijo z metodo CO2, in da dokazil za izkazovanje tehničnih zahtev ni določil na jasen in razumljiv način, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila. Ker je bil uspeh zahtevka za revizijo v konkretnem primeru posledica ugotovitve kršitve pri oblikovanju tehničnih specifikacij (68. člen ZJN-3 v povezavi s 5. in 7. členom ZJN-3), je Državna revizijska komisija v skladu z vlagateljevim predlogom in ob upoštevanju dejstva, da so tehnične specifikacije pomemben del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je od njih odvisno, kaj naročnik nabavlja, pri čemer je v konkretnem primeru rok za prejem ponudb že potekel, po poteku roka za prejem ponudb pa naročnik, glede na prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ne sme več spreminjati in dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 2 razveljavila v celoti. Ob tem je treba poudariti, da so bile revizijske navedbe usmerjene izključno v naročnikova ravnanja v sklopu 2, zato se tudi odločitev Državne revizijske komisije nanaša le na ta del predmetnega javnega naročila.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Če se bo naročnik odločil izvesti nov postopek oddaje javnega naročila, naj torej pri določitvi tehničnih specifikacij ravna v skladu z določili 68. člena ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja, pri tem pa naj upošteva tudi ugotovitve iz te odločitve.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku, in sicer stroške za plačano takso v višini 4.000,00 EUR, stroške poštnine in administrativne stroške v višini 2 % takse.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za revizijsko takso, in sicer v višini 4.000,00 EUR. Priznane stroške v navedeni višini je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala povračila priglašenih stroškov poštnine in administrativnih stroškov, saj vlagatelj omenjenih stroškov po vsebini in višini ni specificiral (opredeljeno navedel) v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN, niti jih ni izkazal.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 8. 4. 2021



predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Mehurček, d. o. o., Viška cesta 54, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran