018-045/2021 Splošna bolnišnica Celje
Številka: 018-045/2021-6Datum sprejema: 7. 4. 2021
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Marka Medveda in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava dializnih aparatov s potrošnim materialom za obdobje 7 let«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Salus, Veletrgovina d.o.o., Litostrojska cesta 46a, Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška družba Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., Komenskega ulica 36, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 4. 2021
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JN003714/2021-1 z dne 19. 1. 2021.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 27.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 11. 6. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN003714/2020-B01 in dne 12. 6. 2020 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 113-273768.
Naročnik je z dokumentom Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN003714/2021-1 z dne 19. 1. 2021 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Medis, farmacevtska družba d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik vlagatelja, ki je oddal najugodnejšo ponudbo, pozval k testiranju ponujenega dializnega aparata, pri čemer je ugotovil, da je njegova ponudba nedopustna, saj ne ustreza trem tehničnim zahtevam iz obrazca OBR-10, in sicer zahtevam št. 25, 26 in 71. Izbrana je bila ponudba izbranega ponudnika, za katero je naročnik po pregledu in opravljenemu testiranju ponujenega aparata ugotovil, da je dopustna.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 28. 1. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje tehnični zahtevi iz 25. in 26. točke, izpolnjuje pa tudi tehnično specifikacijo iz 71. točke, ki predstavlja eno izmed meril. Navaja, da v 25. točki obrazca OBR-10 ni naveden način določanja profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija, saj je določeno le, da mora dializni aparat to omogočati. Razpisna dokumentacija ne določa nobenih dodatnih zahtev glede načina določanja profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija. Navedena zahteva tudi ni bila predmet dodatnih vprašanj in je v nespremenjeni obliki zahtevana že od objave javnega naročila. Iz navedenega pa sledi edini možni zaključek, da so dopustni vsi možni načini nastavitve profilov, najsi bodo ročni, samodejni ali kombinirani. Kot je ugotovil že naročnik sam, ponujeni dializni aparat proizvajalca Baxter, model Artis Physio plus, omogoča profil za ultrafiltracijo, pri čemer je določanje profila samodejno. Aparat ima vgrajen sistem povratnih bioloških informacij HemoControl. Slednji omogoča samodejno izdelavo profilov naslednjih parametrov (skladno z navodilom za določenega pacienta in z relativnimi spremembami volumna krvi, ki jih izmeri sistem Hemoscan): 1. koncentracija natrija v dializni raztopini in 2. hitrost pretoka ultrafiltracij, to je hitrost izgubljanja teže pacienta. Medicinsko navodilo dializnega postopka se razširja na pomemben parameter pacientovega stanja, to je volumen krvi. Sprememba volumna krvi je zanesljiv prikaz razlike med vodo, odstranjeno z ultrafiltracijo in zmožnostjo telesa, da znova napolni vaskularni predelek. Sistem povratnih bioloških informacij HemoControl izvaja modulacijo hitrosti izgubljanja teže in koncentracije natrija v dializni raztopini, ki nista odvisni le od medicinskega navodila, ampak tudi od pacientovega stanja. Funkcija HemoControl je bila ovrednotena tudi z več študijami, izvedenimi na pacientih, ki so prizadeti s kronično odpovedjo ledvic. Iz rezultatov izvedenih študij je razvidno, da so zdravljenja, izvedena v načinu HemoControl, dosegla vse predpisane cilje brez odstopanja od specifikacij, brez nezaželenih dogodkov in brez nezaželenih učinkov na pacienta. Četudi bi naročnik določil, da mora aparat omogočati ročno nastavitev profilov, takšna zahteva torej ne bi bila najbolj utemeljena z medicinskega vidika. Študije namreč potrjujejo, da se v primerih samodejnih nastavitev profilov pri pacientih pojavljajo boljši rezultati. Nenazadnje se ročno profiliranje odsvetuje tudi v evropskih smernicah dobrih praks za hemodinamsko stabilnost. Vlagatelj še navaja, da naročnik tudi v točki 26 (dializni aparat ima funkcijo merjenja Kt/V) ni določil nobenih natančnejših zahtev glede funkcije merjenja KtV, le to, da mora dializni aparat to funkcijo imeti. Tudi v okviru odgovorov niso bila podana nobena dodatna pojasnila ali zahteve naročnika, iz katerih bi ponudniki lahko sklepali, da ima naročnik kakšne specifične zahteve v zvezi s tem. Ponujen dializni aparat ima vgrajen sistem Diascan, ki omogoča neinvazivno in samodejno spremljanje bolnikovih parametrov in parametrov dializatorja v realnem času, ki se lahko izračunajo iz meritev prevodnosti dializne raztopine. Klinični namen spremljanja bolnikovih parametrov in parametrov dializatorja v realnem času je omogočanje merjenja učinkovitosti dialize za kontrolo kakovosti. Osnovni princip sistema je redno merjenje prevodnosti dializne raztopine na izhodu iz dializatorja med dializnim zdravljenjem po prilagoditvi prevodnosti dovodne dializne raztopine. Artis Physio Plus meri prevodnost dializne raztopine s pomočjo senzorja za merjenje prevodnosti. Zaradi prilagoditve prevodnosti matematični model izračuna več parametrov, pomembnih za dializni postopek: ionski očistek - povprečni očistek ioniziranih snovi (vrednost, povezana z očistkom sečnine), prevodnost za plazmo, koncentracijo natrija v plazmi. Iz ionskega očistka izhajajo naslednji parametri: 1. očiščeni volumen - volumen telesne vode, ki je med zdravljenjem očiščen topljencev, 2. ionski Kt/V - ta vrednost se izračuna z deljenjem »očiščenega volumna« s »porazdelitvenim volumnom sečnine«, kar ročno vnese uporabnik ali pa aparat sam izračuna po izbiri željene formule za izračun porazdelitvenega volumna pacienta in 3. ionsko ravnovesje. Artis Physio Plus s pomočjo sistema Diascan ponuja različne formule za izračun porazdelitvenega volumna pacienta, med drugimi omogoča tudi ročni vnos. Ročni vnos pomeni, da zdravnik sam izračuna porazdelitveni volumen po formuli, ki jo vnese v Diascan sistem. Na ta način dializni aparat mogoča širok spekter različnih načinov izračunov porazdelitvenega volumna, uporabnik/zdravnik pa izbere tistega, ki najbolj ustreza posameznemu pacientu. Določene formule so pred-nastavljene, vendar pa lahko uporabnik prek ročnega vnosa uporabi tudi drugo, za določen primer morda bolj ustrezno formulo. Ob navedenem je zaključek naročnika, da ponujeni dializni aparat Kt/V ne meri, temveč za izračun distribucijskega volumna uporabi antropološke podatke z meritvijo po Watsonovi metodi, napačen. Vlagatelj še navaja, da druga metoda prevodnosti dializne raztopine temelji na osnovi sečnine. Rezultat je Kt/V za sečnino in ne za očistek le-te, saj se očistek ne meri, prav tako obsorbanca UV vpliva tudi na druge molekule. Ozadje omenjene metode merjenja Kt/V je v tem, da je očistek izračunan z analizo padca absorbcije dializata preko časa. Vlagatelj navaja, da to metodo merjenja prevodnosti uporablja tudi dializni aparat B. Braun, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da ponujeni dializni aparat ne izpolnjuje tehnične zahteve/merila iz točke 71 (Dvosmerni prenos podatkov iz dializnega aparata na osebni računalnik in obratno). Zatrjuje, da je v ta namen ponudil programsko rešitev Diamant, proizvajalca Diasoft BV. Navaja, da je naročnik zahteve, ki jih mora vsebovati centralni programski nadzorni sistem, specificiral v točki 2 OBR-10 in OBR-10/1, pri čemer ni nikjer izrecno navedel, da mora centralni programski nadzorni sistem omogočati spreminjanje parametrov dializnega zdravljenja med samo proceduro preko računalnika oziroma centralnega programskega nadzornega sistema. Navedel je le, da mora centralni programski nadzorni sistem omogočati povezavo med dializnimi aparati in centralno postajo oziroma serverjem (pretok podatkov v obe smeri v realnem času) ter spremljanje dializnih procedur po pacientih v realnem času: možnost nadzora na daljavo, alert oziroma opozorilni sistem, dajanje zdravniških navodil na daljavo. Program Diamant vse navedene zahteve izpolnjuje, kar izhaja iz brošure, priložene v ponudbi, kot tudi iz izjave proizvajalca (družba Diasoft BV). Vendar pa omenjeni naročnikovi zahtevi ne določata, da bi moral centralni programski nadzorni sistem omogočati, da bi lahko uporabnik na daljavo (preko računalnika) med samo dializo spreminjal podatke/parametre konkretne dialize/zdravljenja. Takšna zahteva ne izhaja niti iz točke 71, saj določa le, da mora biti omogočen dvosmerni prenos podatkov iz dializnega aparata na osebni računalnik, kar pa ne pomeni, da mora biti omogočeno spreminjanje nastavitev parametrov dialize med samim postopkom zdravljenja. Poleg tega naročnik nobene izmed ponujenih programskih oprem ni mogel preizkusiti v praksi ob testiranju dializnega aparata, saj se bo programska oprema v bolnišnični sistem inštalirala šele po tem, ko bodo opravljena gradbena dela in izvedene komunikacijske inštalacije. Med testiranjem se je tako testiral le dializni aparat in ne tudi funkcija nadzora na daljavo. Poleg tega, zatrjuje vlagatelj, ga je naročnik neenakopravno obravnaval, saj tudi programska oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, skladno s specifikacijami, ki so zapisane v katalogu »Nexadia System«, te funkcionalnosti ne omogoča.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 2. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da iz obrazca OBR-10 izhaja, da se tehnične specifikacije nanašajo na dvoigelne in enoigelne procedure. Zatrjuje, da vlagatelj ponuja zahtevano funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracije natrija iz točke 25 samo pri navadni hemodializi (HD) in hemodializi z dvojno iglo (HD DN), pri katerih se funkcija profiliranja izvaja avtomatsko. Vlagatelj pa zahtevane funkcije ne more zagotoviti (niti avtomatsko niti ročno) pri terapijah HDF online in enoigelnih dializnih procedurah (HD SN). Poleg tega iz navodil dializnega aparata, ki ga ponuja vlagatelj, tudi izhaja, da se funkcija profila za nastavitev natrija ne more aktivirati v primeru, ko je aktivirana druga funkcija (npr. izračun Kt/V), kar ne zagotavlja stalnega spremljanja profila nastavitve ultrafiltracije in natrija skozi potek dializnega zdravljenja. Izbrani ponudnik tudi navaja, da vlagatelj ponuja aparate, ki omogočajo izračun Kt/v, kar pomeni, da aparat meri »Kt«, »V« pa aparat samodejno ne meri, temveč ga izračunava. Posledično je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 26 označil kot nedopustno, saj na trgu obstajajo tudi dializni aparati, ki Kt/v v celoti merijo, torej merijo tako »Kt«, kakor tudi »V«. Iz navodil za uporabo pa je tudi razvidno, da Diascan meri Kt/V sekvenčno/frekvenčno na 15 minut (IFU Artis - stran 11-4) in da se ga lahko uporablja samo pri dveh vrstah terapij (pri izolirani ultrafiltraciji in hemodializi z dvojno iglo - HD DV), kar pomeni, da naročnik ne bo mogel vsak trenutek ugotavljati dejanske uspešnosti terapije, temveč bo uspešnost terapije izračunana na podlagi sekvenčnega merjenja. Navaja še, da je naročnik pri analizi aparata, ki ga ponuja vlagatelj, ugotovil tudi neizpolnjevanje zahteve/merila iz točke 71. Zatrjuje, da vlagatelj ponuja program Diamant, ki ne omogoča direktne povezave med relacijo dializni aparat - bolnišnični (sestra, zdravnik) računalnik - dializni aparat. Vlagateljeva rešitev ima obvod preko t.i. »Smart Connector« naprave, ki je nameščena poleg dializnega aparata in z aparatom tudi komunicira.
Naročnik je z dokumentom št. JN003714/2020-1 z dne 25. 2. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da njegov dializni tim izvaja naslednje dializne procedure: 1. dvoigelne (bikarbonatna hemodializa, on-line hemodiafiltracija, on-line hemofiltracija in počasna dnevna dializa - SLEED) in 2. enoigelne (izolirana ultrafiltracija in hemodiafiltracija). Za vse te procedure je bila zahtevana funkcija profilov za ultrafiltracijo, funkcijo profilov za natrij in meritve Kt/V. Navaja, da je v tehničnih specifikacijah navedel številne zahteve in se je opredelil glede vrste terapij, kar izhaja iz OBR-10. Vlagatelj ponuja zahtevano funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija samo pri navadni hemodializi (HD) in hemodializi z dvojno iglo (HD DN), pri katerih se funkcija profiliranja izvaja avtomatsko. Vlagatelj pa zahtevane funkcije ne more zagotoviti (niti avtomatsko niti ročno) pri terapijah HDF online in enoigelnih dializnih procedurah (HD SN). Zato je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanje zahtev iz točke 25 pravilno označil za nedopustno, saj bi v nasprotnem primeru onemogočil enako kakovost terapije/obravnave pacientov ob različnih dializnih zdravljenjih. Naročnik še navaja, da ponujen hemodializni aparat omogoča funkcijo profilov na UF in Na le avtomatsko, ne pa tudi ročne nastavitve omenjenih profilov. Navaja še, da dopušča možnost samodejnega prilagajanja, ne more pa ostati brez možnosti ročne kontrole UF in Na. Tudi avtomatska nastavitev je možna le pri določenih dializnih procedurah, poleg tega določeni postopki motijo funkcijo nastavitve Na in UF, npr. ob sočasni aktivaciji Diascan ali ob injiciranju bolusa zdravil. Naročnik navaja, da funkcije HemoControl ne more uporabljati pri naslednjih metodah: hemodiafiltraciji (HDV), hemofiltraciji (HF), enoigelni proceduri in pri izolirani ultrafiltraciji (priročnik Artis str. 11-2). Funkcija profila za nastavitev natrija se ne more aktivirati v primeru, ko je aktivirana druga funkcija, npr. izračun Kt/V z Diascanom, kar ne zagotavlja stalnega spremljanja profila nastavitve UF in natrija skozi potek dializnega zdravljenja (priročnik Artis str. 12-2), poleg tega je ob injiciranju bolusa zdravil opozorilo, da se mora funkcija HemoControl zaustaviti v stanje pripravljenosti, torej opozorilo, da dejansko lahko pride do nepravilnosti koncentracije natrija in ali profiliranja UF (priročnik Artis str. 11-6). Možne posledice nezmožnosti ročne kontrole profilov in uporabe pri vseh procedurah, napake ob injiciranju zdravil in aktivaciji funkcije Diascan so: hitri premiki v koncentraciji Na pri bolnikih, ki so življenjsko ogrožajoča stanja: centralna pontina mielinoza pri prehitrem dvigu Na (motnje govora, krči, ohromelost, zmedenost, koma, smrt) ali možgansko otekanje pri prehitrem padcu Na (krči, zmedenost, koma) ter neustrezno prilagajanje UF: padec pritiska, razvoj šokovnega stanja ali pri majhnih odvzemih težko dihanje, zalitje pljuč s tekočino, odpoved dihanja in potreba po umetni ventilaciji. Posledice so lahko trajne nevrološke okvare in tudi smrt. Naročnik še navaja, da dejstva, da želi ročno prilagajanje profila Na in UF, ni poudarjal, saj je imel na vseh dosedanjih hemodializnih aparatih to možnost in ni niti pomislil, da katerikoli novejši aparati te možnosti nimajo. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na točko 26. Navaja, da vlagatelj ponuja aparate, ki omogočajo izračun Kt/v, kar pomeni, da aparat meri »Kt«, »V« pa aparat samodejno ne meri, temveč ga izračunava. Naročnik navaja, da ga vlagatelj ni pozval na spremembo, v skladu s katero bi ponujeni aparati lahko imeli kombinirano možnost merjenja »Kt« in izračuna »V«. Vlagatelj uporablja različne formule (kot je npr. Watson), da pride do rezultata merjenja Kt/V v realnem času, kar pomeni, da mora uporabnik skrbno izbrati način izračuna, ki je primeren za posameznega pacienta. Naročnik še navaja, da vlagatelj ponuja aparate, kjer je potrebno funkcijo Diascan pred zdravljenjem nastaviti in aktivirati. Iz navodil za uporabo pa je razvidno, da Diascan meri Kt/V sekvenčno/frekvenčno na 15 minut (IFU Artis - stran 11-4) in da se ga lahko uporablja samo pri dveh vrstah terapij (pri izolirani ultrafiltraciji in hemodializi z dvojno iglo - HD DV), kar pomeni, da naročnik ne bo mogel vsak trenutek ugotavljati dejanske uspešnosti terapije, temveč bo uspešnost terapije izračunana na podlagi sekvenčnega merjenja. Naročnik zavrača tudi očitke v zvezi s točko 71. Navaja, da je vlagatelj ponudil program Diamant, ki ne omogoča direktne povezave med relacijo dializni aparat - bolnišnični (sestra, zdravnik) računalnik - dializni aparat. V priloženem materialu naročnik ni našel nobenega priročnika za Diamant, prav tako je bilo neuspešno tudi iskanje po svetovnem spletu. Zato je odšla predstojnica Oddelka za ledvične bolezni in dializo dne 13. 11. 2020 v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec ter si navedeno ogledala v njihovem dializnem centru. Pri tem je ugotovila, da se iz računalnika ne da spreminjati parametrov dialize med proceduro (zahtevan je bil pretok podatkov v obe smeri v realnem času) in da povezava med računalnikom in hemodializnim aparatom ni direktna, temveč preko »Smart Connector« naprave, ki zahteva dodaten prostor, ki ga ima naročnik že tako omejenega. Naročnik opozarja, da je z vsakim novim vmesnikom dodana možnost okvar in prekinitev procedur, zato vmesnika ne želi.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 3. 2021 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Uvodoma ugotavlja, da se naročnik sploh ni opredelil do njegovih navedb iz zahtevka za revizijo, saj je v zvezi s tem zgolj nekritično sledil navedbam izbranega ponudnika. Naročnik prav tako ni navedel, zakaj ocenjuje, da so pojasnila izbranega ponudnika pravilna, čeprav je slednji svojo utemeljitev temeljil na dokazih, ki za ponujeni aparat ne pridejo v poštev. Poleg tega je naročnik svoje zahteve iz spornih točk tolmačil v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo, kar pomeni, da je ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti. Vlagatelj zatrjuje, da 25. točka določa, da morajo imeti dializni aparati funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija. Navaja, da je v zahtevku za revizijo natančno pojasnil in utemeljil, da aparat Artis Physio Plus to zahtevo izpolnjuje. Naročnik ni nikjer izrecno zahteval in specificiral, da mora biti funkcija profiliranja možna pri vseh dializnih procedurah, zahteval je le, da ima ponujeni aparat funkcijo profiliranja ultrafiltracije in koncentracije natrija. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme širiti svojih zahtev izven okvirov razpisne dokumentacije. Poleg tega naročnik njegove ponudbe ni izločil iz razloga, ker naj ponujeni aparat ne bi zagotavljal funkcije profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij pri vseh dializnih procedurah, pač pa zato, ker naj se omenjene funkcije ne bi prilagajale ročno. Dejstvo je tudi, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zapisal, da morajo aparati omogočati ročno nastavitev profiliranja, zato vlagateljeve ponudbe iz tega razloga ne more izločiti. Tudi sicer naročnikove navedbe o tem, da naj bi bila nezmožnost ročnega prilagajanja natrija in ultrafiltracije za paciente življenjsko ogrožajoča, ne držijo. Prav tako ne držijo naročnikove ugotovitve o posledicah, ki se nanašajo na primer hitrih premikov v koncentraciji natrija pri bolnikih. Kot izhaja iz članka Blood Volume Regulator, je avtomatično profiliranje za paciente boljše kot ročno profiliranje, ročno profiliranje pa odsvetujejo tudi evropske smernice dobrih praks (prilogi 2 in 3. k zahtevku za revizijo). Enako velja tudi za ročno profiliranje natrija. Vlagatelj še pojasnjuje, da se z bolusom (to je administracijo tekočega zdravila v določenem času) kri dilutira in se tudi spremeni volumen krvi, kar pomeni, da rezultati ne morejo biti točni. To je znano vsakemu specialistu nefrologije. Funkcija HemoControl pa se ponovno aktivira po končanem bolusu. Začasna ustavitev te funkcije med bolusom (v trajanju cca 30 sekund) prepreči, da zaradi bolusa zdravil in posledično redčenja krvi ne pride do napačnih rezultatov. Vlagatelj še navaja, da ima ponujen dializni aparat (poleg funkcije HemoControl) tudi funkcijo UltraControl, ki preprečuje posledice, ki jih navaja naročnik. Vlagatelj še navaja, da čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval ročne nastavitve profiliranja, pa ima ponujen aparat tudi možnost ročnega nastavljanja natrija in ultrafiltracije, in sicer med zdravljenji HD, HD - enoigelna, HD - dvoigelna in HDF. Vlagatelj še navaja, da je naročnik tudi v zvezi s 25. točko le nekritično povzel navedbe izbranega ponudnika, pri čemer ni ugotovil niti tega, da se je izbrani ponudnik skliceval na navodila za uporabo aparata, ki ga vlagatelj sploh ni ponudil. S strani izbranega ponudnika priložena navodila se nanašajo na uporabo aparata Artis prejšnjih generacij. Po drugi strani, zatrjuje vlagatelj, je sam predložil navodila za uporabo v slovenskem jeziku za ponujen aparat - to je Artis Physio Plus. Vlagatelj še navaja, da je k zahtevku za revizijo (pa tudi v ponudbi) predložil dokazilo za uporabo funkcije Diascan, iz katerega je jasno razvidno, da naročnikova navedba o tem, da se funkcija profila natrija ne more aktivirati, ko je aktivirana druga funkcija, ni pravilna. Vlagatelj zatrjuje, da njegov aparat izpolnjuje zahtevo iz točke 25 oziroma ima funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija. Vlagatelj še navaja, da so nepravilne tudi naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na točko 26. Naročnik je v izpodbijani odločitvi navedel, da naj ponujeni aparat ne bi meril, temveč naj bi v formuli za izračun distribucijskega volumna uporabljal antropološke podatke (to je meritev po Watsonovi formuli), v odločitvi o zahtevku za revizijo pa je prvotno ugotovitev razširil na način, da naj bi se distribucijski volumen računal in ne meril. Naročnik je zahteval le, da mora imeti aparat funkcijo merjenja Kt/V, pri čemer ni specificiral, kaj naj bi to obsegalo. Vlagatelj navaja, da se tudi z uporabo funkcije merjenja Kt/V, ki jo omogoča aparat Artis Physio Plus, lahko oceni, ali je z žilnim pristopom karkoli narobe. Navedeno izhaja iz navodil za uporabo (točka 212 - Sistem spremljanja Diascan), kjer je zapisano, da je osnovno načelo sistema redno merjenje prevodnosti dializne raztopine na izhodu iz dializatorja med dializnim zdravljenjem. Tudi sicer se izraz »meritev« uporablja tudi v strokovni literaturi v povezavi z merjenjem Kt/V, pa čeprav se morajo določeni parametri izračunati. Tudi v zvezi s funkcijo Diascan se izbrani ponudnik sklicuje na podatke, ki ne veljajo za ponujen aparat, temveč na navodila za uporabo starejših tipov monitorjev. Vlagatelj še navaja, da naročnik v tehničnih zahtevah ni določil, da bi morala biti ta funkcija možna pri vseh vrstah dializnih procedur, zahteval je le, da mora aparat to funkcijo imeti. Ne glede na to, pa je merjenje KtV možno pri vseh dializnih procedurah, kar je zapisano v navodilih za uporabo Poglavje 12. Vlagatelj ponovno opozarja, da gre tudi pri aparatu proizvajalca B. Braun, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, pri metodi merjenja Kt/V dejansko za izračun in ne za meritev (vlagatelj v nadaljevanju podrobno navaja, zakaj meni, da je temu tako, pri čemer opozarja na strokovni članek in navodila za uporabo funkcije Adimea), zato je bil v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnavan. Vlagatelj še navaja, da so naročnikovi zaključki nepravilni tudi v delu, ki se nanašajo na točko 71. V tem delu se vlagatelj sklicuje na navedbe iz zahtevka za revizijo in ponovno opozarja, da se naročnik do njegovih navedb (enako kot pri točkah 25 in 26) ni opredelil. Navaja, da naročnik ni zahteval, da bi moral nadzorni sistem omogočati spreminjanje parametrov zdravljenja na daljavo med samim zdravljenjem. Vlagatelj navaja, da je naročnik na vprašanje o tem, kaj naj nudi centralni programski nadzorni sistem, odgovoril, a med zahteve ni vključil tudi spreminjanja parametrov. Tudi sicer je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da je zahteval pretok podatkov v obe smeri v realnem času, kar, kot poudarja vlagatelj, nadzorni sistem Diamant tudi zagotavlja. Navaja še, da je Smart Connector le dodatna možnost, ki jo ponuja program Diamant, nikakor pa ta naprava ni potrebna za dvosmerni pretok podatkov med računalnikom in dializnim aparatom. Vlagatelj na koncu ponovno poudarja, da tudi aparat, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne zagotavlja spremembe parametrov dialize med proceduro. Ker je naročnik odločil, da vlagatelj te zahteve ni izpolnil, hkrati pa je zaključil, da Nexadia izbranega ponudnika to zahtevo izpolnjuje, je bil neenakopravno obravnavan tudi v tem delu.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegova ponudba dopustna in da je bila nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zatrjuje, da je izpolnil tehnični zahtevi iz 25. in 26. točke obrazca OBR-10, prav tako pa je izpolnil tudi tehnično specifikacijo iz 71. točke obrazca OBR-10, ki predstavlja eno izmed meril za ocenjevanje ponudb.
Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudb, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.
Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki zahtevajo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oziroma tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik.
Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vse zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). Ker naročnik določi zahteve, v skladu s katerimi morajo ponudniki predložiti ponudbe, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo, razlagati pa jih mora znotraj okvirov, kot izhajajo iz dikcije posameznih določb razpisne dokumentacije. Razširjanje, omejevanje (oženje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Naročnik torej posameznim zahtevam in pogojem po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ne le ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti in načelom enakopravne obravnave, pač pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, mora naročnik vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji naročila (gl. npr. 018-218/2017, 018-89/2018, 018-223/2018, 018-173/2019). Skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora odločitev o oddaji javnega naročila (med drugim) vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (tretji odstavek 90. člena ZJN-3). Od naročnika se pričakuje, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe oziroma izključitve gospodarskega subjekta navede razloge za svojo odločitev, ki temeljijo na ustrezni dejanski in pravni podlagi. Namen odločitve o oddaji naročila je predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na vprašanje dopustnosti njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila. Ob upoštevanju navedenega in skladno z ustaljeno prakso Državna revizijska komisija naročnikovih novih (drugačnih) razlogov, ki jih je naročnik navedel šele v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala ter se posledično do njih ni vsebinsko opredelila. Opisano naročnikovo ravnanje bo Državna revizijska komisija podrobneje obrazložila v nadaljevanju tega sklepa pri presoji vsakega izmed treh vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na točke 25, 26 in 71 iz obrazca OBR-10.
Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup 20 dializnih aparatov (ter potrošnega in drugega materiala, ki je potreben za delovanje razpisanih aparatov, za obdobje sedmih let) ter njihovo sedemletno vzdrževanje.
Naročnik je tehnične specifikacije razpisane opreme in potrošnega materiala navedel v obrazcu OBR-10 (Tehnične specifikacije). V obrazcu OBR-10 je navedel tudi tri specifikacije, ki predstavljajo merila za ocenitev ponudb, pri čemer je vsakemu izmed njih namenil 10 % ponder (10 točk). V dokaz izpolnjevanja tehničnih zahtev in vseh treh meril so morali ponudniki izpolniti in podpisati obrazec OBR-10/1 (Izjava o izpolnjevanju tehnične specifikacije), s čimer so pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdili, da izpolnjujejo vse zahteve iz obrazca OBR-10. Za večino tehničnih zahtev so morali ponudniki v ta namen predložiti originalne prospekte proizvajalca oziroma ostalo originalno dokumentacijo proizvajalca, v kateri se morali vsako izmed zahtevanih tehničnih specifikacij ustrezno označiti. Za nekatere (točno določene) tehnične zahteve pa je naročnik tudi dovolil, da so ponudniki predložili zgolj izjavo proizvajalca, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, s katero so potrdili, da jih njihovi dializni aparati izpolnjujejo.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na tehnično zahtevo iz 25. točke obrazca OBR-10. Naročnik je v navedeni točki postavil naslednjo zahtevo:
»Dializni aparati imajo funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija.«
Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba v tem delu ocenjena kot nedopustna, ker naj bi naročnik pri testiranju ponujenega aparat ugotovil:
»Profil UF ne moremo nastaviti ročno, ampak profil UF prilagaja aparat samodejno, ročno tega ne moremo kontrolirati in spreminjati.«
Vlagateljeva ponudba je bila v tem delu torej izločena iz razloga, ker je naročnik ocenil, da dializni aparat, ki ga je ponudil vlagatelj, zahteve iz 25. točke obrazca OBR-10 ne izpolnjuje iz razloga, ker se profil za ultrafiltracijo ne more nastaviti ročno, saj ga aparat prilagaja samodejno oziroma zato, ker naročnik profila za ultrafiltracijo ne more kontrolirati in spreminjati ročno.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da iz zgoraj citirane naročnikove zahteve ne izhaja, na kakšen način mora biti omogočeno določanje profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija oziroma da naročnik v obravnavanem primeru ni zahteval, da mora ponujeni aparat omogočati ročno nastavitev profilov za ultrafiltracijo. Iz zahteve je mogoče razbrati le, da mora dializni aparat imeti funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija. Sporna tehnična zahteva je, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, v nespremenjeni obliki zahtevana že od objave javnega naročila na Portalu javnih naročil, saj v zvezi z njo ni bilo postavljeno nobeno vprašanje. Da se naročnik z navedenim strinja, pa je razvidno tudi iz sklepa s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, saj je naročnik v zvezi s tem zapisal, »da dejstva, da želi zgolj ročno prilagajanje profila Na in UF ni poudarjal, saj je imel na vseh dosedanjih hemodializnih aparatih to možnost in ni niti pomislil, da katerikoli novejši aparati te možnosti nimajo«. Navedeno pa pomeni, da so lahko ponudniki v obravnavanem primeru ponudili kakršenkoli možen način nastavitve profilov, najsi bo ročni, samodejni ali kombinirani. Ob odsotnosti zahteve, ki bi določala izključno ročne nastavitve profilov, je zato potrebno ugotoviti, da tehnične zahteve ni mogoče razširiti na način, kot ga interpretira naročnik, temveč ga je treba razlagati tako, kot je zapisan - za izpolnitev tehnične zahteve so bili ponudniki dolžni izkazati, da ponujeni dializni aparat obravnavano zahtevo zagotavlja. Ker je vlagatelj izpolnjevanje sporne tehnične zahteve izkazal na način, predviden v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe v tem delu ni mogoče označiti kot nedopustne.
Naročnik pa z izpodbijano odločitvijo vlagateljeve ponudbe ni izločil le izven okvirov zahtev, ki jih je postavil sam, pač pa je (kot že izhaja iz te obrazložitve) v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel še nove razloge, zaradi katerih naj bi bila vlagateljeva ponudba nedopustna oziroma se je pri presoji predmetnega očitka v celoti oprl na izjasnitveno vlogo izbranega ponudnika. Naročnik je namreč šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, opozoril na vrste terapij, ki izhajajo iz obrazca OBR-10 (Dializni aparati izvajajo naslednje dvoigelne in enoigelne procedure) in na novo navedel, da vlagatelj ponuja zahtevano funkcijo profilov za ultrafiltracijo in profilov koncentracij natrija samo pri navadni hemodializi (HD) in hemodializi z dvojno iglo (HD DN), pri katerih se funkcija profiliranja izvaja avtomatsko, vlagatelj pa zahtevane funkcije ne more zagotoviti (niti avtomatsko niti ročno) pri terapijah HDF online in enoigelnih dializnih procedurah (HD SN). Poleg tega je (na novo) navedel še, da ima vlagatelj v navodilih za uporabo ponujenega dializnega aparata napisano, da se funkcija profila za nastavitev natrija ne more aktivirati v primeru, ko je aktivirana druga funkcija, npr. izračun Kt/V, kar ne zagotavlja stalnega spremljanja profila nastavitve ultrafiltracije in natrija skozi potek dializnega zdravljenja. Teh naročnikovih novih ugotovitev pa Državna revizijska komisija (iz zgoraj že predstavljenih razlogov) ni upoštevala in se do njih ni vsebinsko opredelila.
Podobne kršitve je naročnik storil tudi v zvezi z zahtevo iz 26. točke obrazca OBR-10, ki se glasi:
»Dializni aparati imajo funkcijo merjenja Kt/V.«
Pregled izpodbijane odločitve pokaže, da je bila vlagateljeva ponudba v tem delu izločena iz naslednjega razloga:
»Dializni aparati Kt/V ne merijo, ampak v formuli za izračun distribucijskega volumna uporabijo antropološke podatke. Uporabljajo meritev po Watsonovi formuli, ki je pridobljena iz podatkov na zdravih osebah, ne pa na dializnih bolnikih. V študijah so našli odstopanja v oceni volumna distribucije tudi v obsegu +/- 27 %.«
Državna revizijska komisija se v tem delu zahtevka za revizijo prav tako strinja z vlagateljem, da naročnik tudi v točki 26 obrazca OBR-10 ni določil natančnejših zahtev glede merjenja Kt/V, navedel je le, da morajo dializni aparati to funkcijo omogočati. Tudi tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije niso bile podane nobene dodatne zahteve, ki se nanašajo na funkcijo merjenja Kt/V. Kot izhaja iz zahtevka za revizijo in iz že v vlagateljevi ponudbi predloženih dokazil, ki jih je ponovno priložil tudi k zahtevku za revizijo (Pripomoček za uporabo Artis; Poglavje 12: Sistem spremljanja Diascan), naročnikova ugotovitev, ki jo je v zvezi z neizpolnjevanjem tehnične zahteve iz 26. točke obrazca OBR-10 navedel v izpodbijani odločitvi, ni pravilna. Vlagatelj je namreč pojasnil, da je predmetno zahtevo izpolnil na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, pri čemer se je oprl na predložena navodila za uporabo ponujenega dializnega aparata. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da ima ponujeni dializni aparat (Artis Physio Plus) vgrajen sistem Diascan, ki omogoča neinvazivno in samodejno spremljanje bolnikovih parametrov in parametrov dializatorja v realnem času, ki se lahko izračunajo iz meritev prevodnosti dializne raztopine. Klinični namen spremljanja bolnikovih parametrov in parametrov dializatorja v realnem času je omogočanje merjenja prevodnosti dializne raztopine na izhodu iz dializatorja med dializnim zdravljenjem po prilagoditvi prevodnosti dovodne dializne raztopine. Artis Physio Plus meri prevodnost dializne raztopine s pomočjo senzorja za merjenje prevodnosti. Zaradi prilagoditve prevodnosti matematični model izračuna več parametrov, pomembnih za dializni postopek: ionski očistek - povprečni očistek ioniziranih snovi (vrednost, povezana z očistkom sečnine), prevodnost za plazmo in koncentracijo natrija v plazmi. Iz ionskega očistka izhajajo trije parametri: 1. očiščeni volumen - volumen telesne vode, ki je med zdravljenjem očiščen topljencev, 2. ionski Kt/V - ta vrednost se izračuna z deljenjem »očiščenega volumna« s »Porazdelitvenim volumnom sečnine«, kar ročno vnese uporabnik ali pa aparat sam izračuna po izbiri željene formule za izračun porazdelitvenega volumna pacienta in 3. ionsko ravnovesje. Artis Physio Plus s pomočjo sistema Diascan ponuja različne formule za izračun porazdelitvenega volumna pacienta, med drugimi omogoča tudi ročni vnos. Ročni vnos pomeni, da zdravnik sam izračuna porazdelitveni volumen po formuli, ki jo želi in vnese v Diascan sistem. Na ta način dializni aparat omogoča širok spekter različnih načinov izračunov porazdelitvenega volumna, uporabnik/zdravnik pa izbere tistega, ki najbolj ustreza posameznemu pacientu. Določene formule so pred-nastavljene, vendar pa lahko uporabnik prek ročnega vnosa uporabi tudi drugo, za določen primer morda ustreznejšo formulo. Ob navedenem je zaključek naročnika, da ponujeni dializni aparat Kt/V ne meri, ampak uporabi za izračun distribucijskega volumna antropološke podatke z meritvijo po Watsonovi metodi, ki je pridobljena iz podatkov na zdravih osebah, napačen. Dializni aparat namreč opravlja meritev KtV na podlagi ionskega odčitka, pri čemer se ta vrednost izračuna z deljenjem očiščenega volumna s porazdelitvenim volumnom sečnine, slednjega pa uporabnik vnese ročno ali pa ga aparat izračuna na podlagi ene od možnih pred-nastavljenih formul. Vlagatelj je ob tem opozoril, da podobno metodo merjenja prevodnosti dialize uporablja tudi dializni aparat proizvajalca B. Braun, ki ga je ponudil izbrani ponudnik.
Namesto, da bi se naročnik opredelil do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo, pa je tudi v tem delu v celoti sprejel ugotovitve izbranega ponudnika in tudi v zvezi s tem na novo (oziroma drugače) ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nedopustna iz razloga, ker vlagatelj ponuja aparate, ki omogočajo izračun Kt/V, kar pomeni, da aparat meri Kt, V pa samodejno ne meri, temveč ga izračunava in da je posledično ravnal pravilno s tem, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno, saj na trgu obstajajo dializni aparati, ki Kt/V v celoti merijo, torej merijo Kt in V. Poleg tega je na novo tudi ugotovil, da je v vlagateljevih navodilih za uporabo napisano, da Diascan meri Kt/V sekvenčno/frekvenčno na 15 minut in da se ga lahko uporablja samo pri dveh vrstah terapij (pri izolirani ultrafiltraciji in hemodializi z dvojno iglo - HD DN). Naročnik je torej tudi v tem delu vlagateljevo ponudbo najprej izločil iz razlogov, ki jim je vlagatelj argumentirano iz z dokazi oporekal, potem pa se naročnik do njegovih očitkov ni niti opredelil, pač pa je tudi v tem delu sprejel ugotovitve izbranega ponudnika ter navedel nove in drugačne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe. Naročnik se pri tem ni odzval niti na vlagateljeve očitke o tem, da je bil v tem delu v primerjavi z izbranim ponudnikom obravnavan neenakopravno, saj, kot je navedel vlagatelj, podobno metodo merjenja uporablja tudi dializni aparat, ki ga je ponudil izbrani ponudnik (B. Braun).
Tretji očitek se nanaša na eno izmed (necenovnih) meril za ocenjevanje ponudb. Naročnik je namreč med merila vključil tudi tri tehnične specifikacije, katerih izpolnjevanje so ponudnikom prinesle po 10 točk (10 % ponderja) za vsako izmed njih.
Naročnik je merila navedel v 15. točki Navodil ponudnikom (Merila za izbiro ponudbe). Naročnik je napovedal, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi merila najnižja celotna vrednost ponudbe, ki ga je utežil s 70 % ponderjem in na podlagi treh necenovnih meril, ki jim je namenil po 10 točk, in sicer 1. (točka 70 obrazca OBR-10) »Aparat mora imeti integriran modul za meritev recirkulacije ali vsaj nuditi možnost ocene (estimation), da je v žilnem pristopu pacienta možna prisotnost recirkulacije«, 2. (točka 71 obrazca OBR-10) »Dvosmerni prenos podatkov iz dializnega aparata na osebni računalnik in obratno (sprememba parametrov dializnega zdravljenja pacienta, kot npr. zdravila, sprememba UF, sprememba potrošnega materiala …)« in 3. (točka 72 obrazca OBR-10) »Integriran sistem meritve venskega tlaka, ki zaznava odstopanje od mejnih vrednosti alarma«. Vsa tri merila je v enakem tekstu navedel tudi v točkah 70, 71 in 72 obrazca OBR-10 in obrazca OBR-10/1.
Ker je naročnik v izpodbijani odločitvi zapisal, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, ker ni izpolnila tudi tehnične zahteve iz 71. točke obrazca OBR-10, ga je potrebno opozoriti, da so merila element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb oziroma da je ponudba v primeru, če posamezno merilo ni izpolnjeno, še vedno dopustna. Ponudniki so torej morali v obravnavanem primeru izpolniti vse tehnične zahteve, izpolnjevanje treh tehničnih specifikacij, ki jih je naročnik uvrstil med merila, pa so ponudnikom prinašale vnaprej predvideno število točk (v nasprotnem primeru ponudniki točk pač ne bi smeli prejeti, pri čemer pa bi bile njihove ponudbe še vedno dopustne).
Pregled izpodbijane odločitve pokaže, da je bila vlagateljeva ponudba v tem delu izločena zaradi neizpolnjevanja merila iz 71. točke obrazca OBR-10, v skladu s katerim, naj bi 10 točk prejel tisti ponudnik, čigar ponujeni aparat, bo omogočal »Dvosmerni prenos podatkov iz dializnega aparata na osebni računalnik in obratno (sprememba parametrov dializnega zdravljenja pacienta, kot npr. zdravila, sprememba UF, sprememba potrošnega materiala …)«.
Naročnik je v izpodbijani odločitvi zapisal:
»Diamant ne omogoča, da med proceduro preko računalnika spreminjamo parametre zdravljenja, ampak jih moramo spremeniti na dializnem monitorju (npr. UF lahko spremenimo med proceduro le na dializnem monitorju in ne na računalniku).«
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da iz citiranega merila ne izhaja, da mora centralni programski nadzorni sistem omogočati spreminjanje parametrov zdravljenja med samo proceduro preko računalnika oziroma centralnega nadzornega sistema. Zato je naročnik tudi v tem delu vlagateljevo ponudbo presojal (ocenjeval) izven lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije.
Naročnik je tudi v zvezi z navedenim očitkom v celoti povzel navedbe izbranega ponudnika in tudi v tem delu navedel nove in drugačne ugotovitve kot izhajajo iz izpodbijane odločitve. Tokrat je navedel, da vlagatelj ponuja platformo Diamant (proizvajalca Diasoft BV), ki ne omogoča direktne povezave med relacijo dializni aparat - bolnišnični (sestra, zdravnik) računalnik - dializni aparat ter da funkcija, ki se nanaša na spreminjanje parametrov dialize med proceduro, izhaja iz njegove zahteve, v skladu s katero mora biti omogočen pretok podatkov v obe smeri v realnem času. Prav tako je tudi (na novo) ugotovil, da povezava med računalnikom in hemodializnim aparatom ni direktna, ampak poteka preko »Smart Connector« naprave. Poleg tega se naročnik tudi v tem delu ni izrekel do vlagateljevih navedb, s katerimi je naročniku očital njegovo neenakopravno obravnavo v primerjavi z izbranim ponudnikom oziroma do vlagateljevih trditev o tem, da tudi programska oprema Nexadia System, ki jo ponuja izbrani ponudnik, ne omogoča spreminjanja nastavitev zdravljenja na daljavo med samim zdravljenjem (vlagatelj je opozoril, da je iz kataloga »Nexadia System« razvidno, da je parametre na daljavo mogoče spreminjati le pred in po zdravljenju).
Državna revizijska komisija je pri presoji navedenega očitka tudi ugotovila, da naročnik sporno funkcijo, ki se nanaša na spreminjanje parametrov dialize med proceduro, enači s tehnično zahtevo iz točke 2 obrazca OBR-10, v skladu s katero mora centralni nadzorni sistem za dializo med drugim omogočati pretok podatkov v obe smeri v realnem času. Zato ga je potrebno v zvezi s tem tudi opozoriti, da vlagateljeva ponudba z izpodbijano odločitvijo ni bila izločena iz razloga, ker naj ne bi izpolnila tudi tehničnih zahtev iz 2. točke obrazca OBR-10, pač pa se v tem delu izpodbijana odločitev in vlagateljev očitek nanašata zgolj in samo na merilo iz 71. točke obrazca OBR-10.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo presojal izven zahtev, ki jih je postavil v lastni razpisni dokumentaciji ter tudi, da je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel nove razloge, zaradi katerih naj bi bila vlagateljeva ponudba nedopustna, s čimer je naročnik kršil 89. člen ZJN-3 ter lastno razpisno dokumentacijo, tretji odstavek 90. člena ZJN-3 in načelo transparentnosti.
Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji naročila, naj pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 25.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3.000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR, ter izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.
Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 27.225,28 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Ljubljani, dne 7. 4. 2021
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., Komenskega ulica 36,
- Medis, farmacevtska družba d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.