018-049/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 5. in 50. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila »NAKUP MEDICINSKO POTROŠNEGA MATERIALA«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik INTERPART d.o.o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Veršič – Perčič, o.p. d.o.o., Bleiweisova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 25. 3. 2021

odločila:

Vloga »Pritožba« z dne 8. 3. 2021 se zavrže.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem naročilu je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 8. 2018, pod št. objave JN005437/2018-B01. Iz točke IV.1.3 »Informacije o okvirnem sporazumu« navedenega obvestila izhaja, da bo naročnik okvirni sporazum sklenil z več gospodarskimi subjekti. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (iz dokumenta »Navodila ponudnikom«, pa tudi iz vzorca okvirnega sporazuma) izhaja, da bo naročnik »[…] sklenil okvirne sporazume z več ponudniki za obdobje 4-ih let v posamezni skupini, za katere se bodo prijavili« ter da se naročnik »[…] z okvirnim sporazumom ne zavezuje, da bo naročil točno določeno količino blaga v posamezni skupini, niti točne vrste blaga v posamezni skupini ali sklopu, saj je le-ta zanj vnaprej objektivno neugotovljiva in je odvisna od dejanskih potreb v času trajanja okvirnega sporazuma. Prav tako lahko naročnik v fazi odpiranja konkurence povprašuje po vrsti blaga, ki bo v času trajanja okvirnega sporazuma šele prišlo na trg (npr. nove ali izboljšane verzije blaga istih ali drugih proizvajalcev, ki se bodo pojavile na trgu v okviru posameznega sklopa oziroma skupine). Naročnik bo v okviru posameznega odpiranja konkurence pridobival ponudbe za posamezne sklope znotraj posameznih skupin, za katere bo imel naročnik s ponudniki sklenjen okvirni sporazum. […].« Nadalje je naročnik določil še, da bo po sklenitvi okvirnih sporazumov v obdobju njihove veljavnosti med ponudniki, ki bodo imeli sklenjen okvirni sporazum za določeno skupino, odpiral konkurenco (izvajal povpraševanja za blago, ki je predmet skupine povpraševanja), pri čemer bo povpraševanje lahko izvedel za dobave v določenem časovnem obdobju, ki bo ob povpraševanju vnaprej definirano (npr. pol leta, leto, dve leti...) ali pa za enkratno dobavo (npr. določene količine blaga), kot bo to definirano ob vsakem odpiranju konkurence; povpraševanja bodo izvajana skladno z določili okvirnega sporazuma ter se bodo oddala pod pogoji, določenimi v posameznem povpraševanju.

Naročnik je dne 15. 1. 2019 sprejel »Odločitev o sklenitvi okvirni sporazumov«, ki je bila dne 16. 1. 2019 objavljena na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005437/2018-ODL01. Iz nje izhaja, da bo okvirne sporazume za obdobje štirih let sklenil z 39 ponudniki, med drugim tudi s pritožnikom. Naročnik je z navedenimi ponudniki nato tudi sklenil okvirne sporazume, med drugim dne 20. 2. 2019 s pritožnikom in s ponudnikom EUROMED d.o.o. – okvirni sporazumi so bili objavljeni na portalu javnih naročil.

Tekom izvajanja okvirnega sporazuma je naročnik dne 5. 2. 2021 sprejel »Odločitev o oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma«, št. 845080110-112-19/9, ki je bila dne 9. 2. 2021 objavljena na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005437/2018-ODL14. Iz nje izhaja, da je naročilo za obdobje odpiranja konkurence za eno leto v sklopu »00030001: TUBUS E/T PEDIATRIČNI« oddal ponudniku EUROMED d.o.o., Podpeška cesta 14, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) s ponudbeno vrednostjo 416,87 EUR z DDV. Naročnik je z navedeno odločitvijo sicer oddal posamezna naročila v 8 sklopih v skupni ponudbeni vrednosti 69.495,70 EUR z DDV.

Zoper navedeno odločitev z dne 5. 2. 2021 je pritožnik dne 19. 2. 2021 naročniku preko portala eRevizija posredoval vlogo, poimenovano »Zahtevek za revizijo«, s katero je zatrjeval, da blago izbranega ponudnika ter ponudnika MARK MEDICAL d.o.o. za sklop »00030001: TUBUS E/T PEDIATRIČNI« ne izpolnjuje vseh razpisanih strokovnih kriterijev. Pritožnik je predlagal, naj se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji posameznega naročila v delu, ki se nanaša na sporni sklop. Zahteval je tudi povračilo stroškov pravnega varstva po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 2. 3. 2021 sprejel »Sklep«, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil izpodbijano odločitev glede spornega sklopa. Naročnik je pritožnikovi zahtevi za povračilo stroškov pravnega varstva ugodil tako, da mu je priznal (zgolj) strošek plačane takse v višini 500,00 EUR.

Pritožnik je dne 8. 3. 2021 preko portala eRevizija naročniku posredoval vlogo, poimenovano »Pritožba«, s katero zahteva, naj Državna revizijska komisija razveljavi naročnikov sklep z dne 2. 3. 2021 v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških predrevizijskega postopka, ter bodisi naloži naročniku, da odloči o teh stroških, bodisi o njih odloči sami. Pritožnik izpostavlja, da je naročnik odločil le o strošku plačane takse, ne pa tudi o preostalih priglašenih stroških. Ker je naročnik pritožnikovemu zahtevku za revizijo ugodil, bi slednjemu moral priznati tudi druge potrebne stroške, nastale v predrevizijskem postopku.

Naročnik je dne 11. 3. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila ter pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb pritožnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotavljala, ali je v obravnavanem primeru pritožnik upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v (pred)revizijskem postopku ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija sploh pristojna odločati. Dopustnost revizijskega postopka (oz. pristojnost Državne revizijske komisije za odločanje v sporu) je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka – prim. prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN.

Meje pristojnosti Državne revizijske komisija ureja 1. člen ZPVPJN, ki med drugim določa, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je, skladno z 2. členom ZPVPJN, zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom; v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

Splošno pravilo iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN je, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje ali ZPVPJN določa drugače. Poleg izjem, določenih v 4. členu ZPVPJN (izjeme in obseg pravnega varstva), ZPVPJN določa tudi nekatere vsebinske omejitve – prim. npr. 16. člen ZPVPJN (omejitev zahtevkov za revizijo), časovne omejitve (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN), pa tudi omejitve, ki se nanašajo na izvajanje okvirnih sporazumov. ZPVPJN v tretjem odstavku 5. člena namreč določa, da je v primeru, kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

Iz navedene zakonske določbe torej izhaja, da je pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku zagotovljeno le pri izvajanju tistih okvirnih sporazumov, ki so sklenjeni z večjim številom ponudnikov in ki ne urejajo vseh sestavin bodočega posla o oddaji javnega naročila, pod pogojem, da je vrednost takšnega posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske Unije. Vsa ostala naročila, ki se oddajajo na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, so po izrecni volji zakonodajalca izvzeta iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka. Pravno varstvo pri oddaji teh naročil je zagotovljeno le v sodnem postopku (v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja).

Okvirni sporazum je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino (drugi odstavek 48. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik lahko sklene okvirni sporazum, če uporabi enega od postopkov iz ZJN-3 (prvi odstavek 48. člena ZJN-3). Okvirni sporazum, ki se sklene z več gospodarskimi subjekti (kot v obravnavanem primeru) naročnik izvaja na enega od načinov, določenih v sedmem odstavku 48. člena ZJN-3: (a) na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega odpiranja konkurence; b) s ponovnim odpiranjem konkurence; c) deloma brez in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence. Uporaba postopka iz omenjenih točk a) do c) je odvisna od tega, ali so v okvirnem sporazumu opredeljeni vsi pogoji, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev ali blaga.

Iz že opisanega dejanskega stanja izhaja, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo z dne 5. 2. 2021 izbranemu ponudniku oddal posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega z večjim številom ponudnikov (gre za fazo izvrševanja okvirnega sporazuma, ne sklepanja okvirnega sporazuma). Čeprav je s tem izpolnjen prvi pogoj za dopustnost pravnega varstva iz prve povedi tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsebine odstopljene dokumentacije ugotavlja, da je vrednost konkretnega posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega z večjim številom ponudnikov, nižja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije (prim. drugo alinejo točke a drugega odstavka 22. člena ZJN-3 v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZJN-3), zaradi česar je potrebno ugotoviti, da ni izpolnjen (tudi) drugi pogoj za dopustnost pravnega varstva iz prve povedi tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pravno varstvo zoper izpodbijano odločitev naročnika v konkretnem primeru (upoštevaje tretji odstavek 5. člena ZPVPJN) izključeno iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v (pred)revizijskem postopku. Ne glede na to, da je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, s katerim je pritožnik izpodbijal naročnikovo odločitev, v zvezi s katero pravno varstvo ni zagotovljeno v (pred)revizijskem postopku, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da pritožba o stroških predrevizijskega postopka ni samostojna zahteva za pravno varstvo, ampak je vezana na oz. odvisna od zahtevka za revizijo. Posledično gre ugotoviti, da v kolikor ni dopusten zahtevek za revizijo zoper določeno odločitev naročnika, tudi pritožba zoper naročnikovo odločitev (o sicer nedopustnem) zahtevku za revizijo ni dopustna. Državna revizijska komisija je zato pritožbo zavrgla, ne da bi o njej vsebinsko odločala, saj za njeno obravnavo ni pristojna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 25. 3. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije





 
Vročiti (preko portala eRevizija):

- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.
-

Natisni stran