Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-031/2021 Splošna bolnišnica Novo mesto

    Številka: 018-031/2021-6
    Datum sprejema: 24. 3. 2021

    Sklep


    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev prostorov in oprema za novi digitalni magnetno resonančni sistem v Splošni bolnišnici Novo mesto«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba GORENJE GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto, in Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 3. 2021

    odločila:


    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4110-98/2018-36 z dne 11. 1. 2021 (podatki za naročnika Ministrstvo za zdravje) in št. 4110-98/2018-2 z dne 20. 1. 2021 (podatki za naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto).

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 27.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 27. 12. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN008949/2019-B01 in dne 30. 12. 2019 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2019/S 250-620187. V postopku oddaje predmetnega javnega naročila Ministrstvo za zdravje naroča dobavo, montažo in garancijsko vzdrževanje opreme, Splošna bolnišnica Novo mesto pa naroča pripravo prostorov in pogarancijsko vzdrževanje opreme.

    Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila predmetno javno naročilo najprej oddal vlagatelju (Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4110-98/2018/22 z dne 1. 6. 2020). Ponudnik Siemens Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29 C, Ljubljana je zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je ugodila ter naročnikovo odločitev razveljavila (odločitev Državne revizijske komisije št. 018-124/2020 z dne 11. 9. 2020). Državna revizijska komisija je takratnemu zahtevku za revizijo ugodila iz razloga, ker vlagatelj štirih gospodarskih subjektov, ki prispevajo zahtevane kadre, in podjetja, ki bo proizvedlo, dobavilo in vgradilo RF kletko, ni nominiral niti kot partnerje niti kot podizvajalce

    Naročnik je nato sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4110-98/2018-36 z dne 11. 1. 2021 (podatki za naročnika Ministrstvo za zdravje) in št. 4110-98/2018-2 z dne 20. 1. 2021 (podatki za naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto), s katero je oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Siemens Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29 C, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena, ker jo je dopolnil izven dopustnih posegov v ponudbo, kot jih opredeljuje peti odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Iz obrazložitve izhaja, da je bil tudi izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi in pojasnilu ponudbe ter da je ponudba izbranega ponudnika (z upoštevanjem opravljenih dopolnitev in pojasnil) dopustna.

    Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 1. 2. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi oziroma podredno, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, v obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. V kolikor naročnik oziroma Državna revizijska komisija navedenima predlogoma ne bosta sledila, vlagatelj še predlaga, naj mu omogočita vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ter mu dovolita, da v nadaljnjih petih dnevih zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik pozval k dopustni dopolnitvi ponudbe, kar je tudi storil, potem pa se je naročnik odločil, da opravljena dopolnitev ponudbe (z novimi podizvajalci, ki prvotno niso bili nominirani) ni dopustna, zaradi česar je njegovo ponudbo izločil. Naročnik je navedel, da v primeru, če bi upošteval opravljeno dopolnitev ponudbe, ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, kakšno razmerje je ob poteku roka za predložitev ponudb obstajalo med vlagateljem in subjekti, katerih zmogljivost uporablja. Navedena naročnikova ugotovitev, opozarja vlagatelj, je pomembna, saj bo dokazal, da gre za isto situacijo tudi pri izbranem ponudniku, zaradi česar ju je naročnik neenakopravno obravnaval. Navaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi zapisal, da (tudi) iz ponudbe izbranega ponudnika ni bilo razvidno, s katerimi podizvajalci nastopa in na kapacitete katerih subjektov se sklicuje. Navedeno pa pomeni, da je naročnik izbranemu ponudniku (v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave) po roku za oddajo ponudb dopustil, da je podal vsebinsko pojasnilo o tem, kdo so njegovi podizvajalci in kdo so tiste osebe (subjekti), katerih zmogljivosti uporablja. Čeprav naročnik ni razkril vsebine pojasnila izbranega ponudnika, je očitno, da do poteka roka za oddajo ponudb iz ponudbe izbranega ponudnika ni bilo razvidno, kdo vse bo v njegovi ponudbi nastopal kot podizvajalec in katera dela bo prevzel. Zapisano pa pomeni, da tudi v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo mogoče objektivno preveriti, s katerimi gospodarskimi subjekti (podizvajalci) sodeluje. Vlagatelj navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (in v njeno dopolnitev), zato predlaga, naj v konkurentovo ponudbo vpogleda Državna revizijska komisija in ugotovi zatrjevano kršitev. Poleg tega je iz izpodbijane odločitve tudi razvidno, da je izbrani ponudnik za enaka dela prijavil dva podizvajalca (za projektiranje elektrotehnike je nominiral družbi E-Biro d.o.o. in Mat-el d.o.o., oba za 0,1 % vrednosti posla). Naročnik je sicer zapisal, da je bilo v tem delu potrebno pojasnilo, vendar je poseg v obseg in vsebino del, ki ga bodo izvedli posamezni podizvajalci, nedopusten, prav tako pa to tudi ni očitna napaka. Ker je naročnik izbranemu ponudniku dopustil, da je po poteku roka za oddajo ponudb svojo ponudbo spremenil na način, da je šele po odpravi sporne pomanjkljivosti jasno, kateri izmed obeh podizvajalcev bo izvedel dela v višini 0,1 % vrednosti posla, je ravnal v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in vlagatelja tudi v zvezi s tem neenakopravno obravnaval. Iz ponudbe izbranega ponudnika prav tako ne izhaja, da je pooblaščeni inženir elektrotehnike zaposlen pri podizvajalcu Mat-el d.o.o., pač pa se je naročnik s tem dejstvom seznanil šele po opravljeni dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj nadalje navaja, da je iz razloga, ker izbrani ponudnik že v ponudbi ni navedel, kateri podizvajalec bo izvajal meritve sprejemljive ravni hrupa v sosednjih prostorih, ki mejijo na prostor MRI in kateri izvajalec je usposobljen (ima akreditacijo) za izvajanje meritev po slovenski zakonodaji, ponudba izbranega ponudnika prav tako nedopustna, naročnik pa mu je tudi v tem delu dopustil, da jo je nezakonito dopolnil. Vlagatelj še navaja, da ponudba izbranega ponudnika tudi ni izpolnjevala tehničnih specifikacij, izbrani ponudnik pa jo je tudi v tem delu nezakonito dopolnil. Predlaga, da se imenuje izvedenca, ki bo upošteval revizijsko sled dokumentov, in ugotovil, da podatki in informacije, ki jih je izbrani ponudnik podal v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, iz ponudbe niso razvidni. Vlagatelj navaja, v katerih delih je ponudba izbranega ponudnika tehnično nedopustna oziroma v katerih tehničnih delih ponudbe je naročnik izbranega ponudnika nezakonito pozval na dopolnitve: 1.) izbrani ponudnik ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da sistem omogoča avtomatsko zaznavanje in izbor posameznih tuljav in tuljavnih elementov v vidnem polju preiskav (FOV) ter kombiniranje tuljav tudi za različna anatomska področja brez dodatnega repozicioniranja pacienta ali tuljav oziroma da ponujena oprema omogoča izbor posameznih tuljavnih elementov v vidnem polju (zahteva št. 4.1), 2.) iz ponudbe izbranega ponudnika ni bilo jasno razvidno, ali ustreza zahtevi 4.3.3, v skladu s katero je bilo zahtevano, da mora oprema omogočati slikanje perifernih žil v dolžini vsaj 120 cm in telesa (toraksa z obdomnom) v dolžini vsaj 120 cm z minimalno 32 kanali, 3.) iz ponudbe izbranega ponudnika tudi ni razvidno, ali oprema ustreza zahtevam naročnika iz točk 5.2 in 5.6 v povezavi z odgovorom, ki ga je naročnik preko Portala javnih naročil podal dne 4. 3. 2020 ob 16:07, in sicer, da morajo biti zahtevane funkcionalnosti iz točke 5.2.15 (vključno s točko 5.2.15.1) omogočene na serverski postaji in vsaj štirim hkratnim neodvisnim uporabnikom serverske postaje, enako kot ostale zahteve iz točk 5.2 in 6.5, ki se nanašajo na programsko opremo na konzoli inženirja, 4.) iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali izpolnjuje zahtevo iz točke 7.1, v skladu s katero mora serverska postaja omogočati osnovno funkcionalnost vsaj štirim hkratnim uporabnikom, 5.) iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali ustreza zahtevi 9.10, in sicer ali ponudba vsebuje 2 kosa naglavnih slušalk za zaščito bolnika pred hrupom med MRI preiskavo, ki morajo omogočiti komunikacijo s pacientom in 6.) iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali ustreza zahtevi 10.2, v skladu s katero morajo biti upoštevane zahteve glede zvočne izolacije in predvidene sprejemljive ravni hrupa v sosednjih prostorih, saj raven hrupa v sosednjih prostorih ne sme presegati 55 dB(A). Poleg tega iz izpodbijane odločitve tudi izhaja, da ima izbrani ponudnik na obrazcu predračuna navedeno pariteto CIP po Incoterms 2010, v priloženem osnutku pogodbe pa je v 9. členu zahtevana klavzula DDP po Incoterms 2010 ter da je v ponudbi izbranega ponudnika navedeno, da so sestavni del pogodbe splošni dobavni pogoji izbranega ponudnika, ki so veljavni od 1. 10. 2016, s pojasnilom pa je izbrani ponudnik navedel, da splošni dobavni pogoji v tem razpisu ne veljajo.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 4. 2. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagatelja sicer pozval na dopolnitev ponudbe, a ker je v nadaljevanju ugotovil, da takšna dopolnitev ni dopustna, je ravnal v skladu z zakonom in relevantno prakso Državne revizijske komisije. Izbrani ponudnik zavrača navedbe vlagatelja, da gre za neenakopravno obravnavo, saj je (za razliko od vlagatelja) vse podizvajalce nominiral že v pravočasno oddani ponudbi. Zatrjuje, da bi bilo tudi brez podanega pojasnila jasno, katere subjekte je nominiral, saj je za njih predložil vse zahtevane listine že v ponudbi. Izbrani ponudnik navaja, da z dopolnitvijo ni posegal v obseg in vsebino dela, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec, saj je že v prvotno oddani ponudbi jasno navedel, da bosta dela projektiranja elektrotehnike izvedla podizvajalca E-biro d.o.o. in Mat-el d.o.o., vsak v višini 0,1 % vrednosti posla. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je za nominirana podizvajalca predložil vse zahtevane dokumente in dokazila, v skladu z naročnikovimi zahtevami pa je nominiral tudi pooblaščenega inženirja elektrotehnike. Naročnik nikjer ni navedel, prav tako tudi veljavni predpisi ne določajo, da lahko ponudnik za določeno vrsto del nominira le enega podizvajalca, poleg tega je storitev projektiranja elektrotehnike kompleksna storitev, ki zahteva večji obseg dela. Izbrani ponudnik še poudarja, da je že v prvotno oddani ponudbi (v Obrazcu št. 14 - Seznam priglašenih strokovnjakov) navedeno, da je pooblaščeni inženir za področje elektrotehnike (A.M.) zaposlen pri podizvajalcu Mat-el d.o.o., navedeno pa je razvidno tudi iz pogodbe o zaposlitvi za navedeno osebo, ki je prav tako del pravočasno oddane ponudbe. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na vzdrževanje in servisiranje MRI opreme. Zatrjuje, da je že v ponudbi predložil dokazilo o pooblaščenem servisu, ki je uradni dokument, izdan s strani proizvajalca Siemens Healthineers, s katerim ga je proizvajalec pooblastil za storitve vzdrževanja. Z dopolnitvijo pa je še pojasnil, da iz navedenega dokazila jasno izhaja, da je v Republiki Sloveniji, kot edini zastopnik podjetja Siemens Healthcare GmbH, München, pooblaščen tudi za izvajanje storitev vzdrževanja in servisiranja opreme Siemens Healthineers s področja slikovne diagnostike. Da bo izvajal storitve vzdrževanja opreme pa je razvidno tudi iz drugih dokumentov, ki so sestavni del ponudbe (npr. Referenčna lista subjekta za vzdrževanje MR- Obrazec št. 12, Vzorec pogodbe o vzdrževanju opreme in kontaktni podatki servisa). Izbrani ponudnik v zvezi s tem opozarja še na Pogoj 7, s katerim je naročnik že v razpisni dokumentaciji dopustil, da lahko ponudniki potrdilo o pooblaščenem servisu predložijo na zahtevo naročnika. Izbrani ponudnik še navaja, da je že iz njegove ponudbe tudi razvidno, da je izpolnil vse zahteve, ki se nanašajo na MR kletko oziroma vse zahtevane karakteristike, vključno s točko 10.2, ki se nanaša na zvočno izolacijo. Navaja, da izhaja izpolnjevanje te zahteve že iz ponudbe, in sicer iz naslednjih dokazil: T17 - RF cabin (stran 9), T15 - Planning, T1 - Popis opreme in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Izbrani ponudnik zavrača tudi vse očitke, ki se nanašajo na neizpolnjevanje drugih tehničnih zahtev. Navaja, da je z dopustno dopolnitvijo ponudbe pojasnil, da ponudba izpolnjuje vse zahtevane karakteristike, vključno s točko 4.1, kar je razvidno iz dokazil T5-DS1 - stran 19, T14 - Izjava proizvajalca SB Novo mesto MR, T1- Popis opreme in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Prav tako je iz ponudbe razvidno, da je izpolnil tudi karakteristiko iz točke 4.3.3, kar izhaja iz dokazil T7-DS4 - stran 9-10, T14 - Izjava proizvajalca SB Novo mesto MR, T1- Popis opreme in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Ravno tako je izpolnil tudi tehnično zahtevo iz točke 4.1, kar je razvidno iz dokazil T5-DS1 - stran 19, T14 - Izjava proizvajalca SB Novo mesto MR, T1- Popis opreme in 1.1 Lasten predračun - oprema. Izpolnil je tudi tehnične zahteve iz točk 5.2 in 6.5 v povezavi s podanim odgovorom naročnika, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen 4. 3. 2020 ob 16:7, kar je razvidno iz dokazil T1- Popis opreme in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Pri vseh točkah iz poglavja 5.2 je pripisano, kje je ponujeno post-procesiranje (syngo.via), tudi pri točki 5.2.15.1. Opisan je ponujen paket in licence, ki so v njem vključene. V kolikor bi se naročniku pojavil dvom o številu sočasnih licenc, ki so ponujene za syngo.via procesiranje, pa je navedeno razvidno iz Lastnega predračuna - oprema. Izbrani ponudnik še navaja, da je že iz ponudbe razvidno, da je izpolnil tudi zahtevo iz točke 7.1, kar izhaja iz dokazil T10-DS7 - stran 40, T1 - Popis opreme in tudi iz 1.1- Lasten predračun - oprema. Izpolnil je tudi tehnično zahtevo iz točke 9.10, saj je v ponudbi navedel, da vsebuje 2 kosa naglavnih slušalk za zaščito bolnika pred hrupom, izpolnjevanje te zahteve pa je razvidno iz dokazil 1.1 - Lasten predračun - oprema, T1 - Popis opreme in T5-DS - stran 11. Zatrjuje še, da bo dobavo izvedel skladno z zahtevami naročnika. Poleg tega je potrdil vzorec pogodbe, v ponudbi je predložil in potrdil tudi ostale zahtevane obrazce, prav tako podpisa pogodbe ali vzorca pogodbe ni pogojeval s kakršnokoli drugačno pariteto dobave. Izbrani ponudnik še navaja, da iz njegove ponudbe tudi nedvoumno in nepogojno izhaja, da njegovi splošni pogoji v tem postopku ne veljajo in so brezpredmetni. Potrdil je vzorec pogodbe, v ponudbi je predložil in potrdil tudi ostale zahtevane obrazce, prav tako podpisa pogodbe ali vzorca pogodbe ni pogojeval s svojimi splošnimi pogoji.

    Naročnik (Ministrstvo za zdravje) je z dokumentom št. 4110-98/2018/43, z dne 15. 2. 2021, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagatelja res pozval k dopolnitvi ponudbi, kar še ne pomeni kršitve ZJN-3, saj bi do kršitve prišlo šele v primeru, če bi vlagatelj ponudbo dopolnil v delu, v katerem dopolnjevanje ni dopustno, naročnik pa bi to sprejel in dopustil. V konkretnem primeru bi vlagateljeva dopolnitev ponudbe, v kateri je prijavil podizvajalce, pomenila spremembo vsebine del in deležev podizvajanja, vlagatelj pa je prijavil tudi nove podizvajalce, ki jih v prvotni ponudbi ni predvidel. Takšna sprememba bi presegala okvire dopustnih posegov v ponudbo, saj bi pomenila bistveno spremembo ponudbe po poteku roka za predložitev ponudb. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika. Navaja, da je izbrani ponudnik že v ponudbi ustrezno nominiral vse svoje podizvajalce in za njih predložil tudi vsa zahtevana dokazila, zato s pojasnilom ni spremenil razmerij med gospodarskimi subjekti, prijavljenih podizvajalcev ali podizvajalskih del. Izbrani ponudnik prav tako ni spreminjal vsebine ali odstotka udeležbe podizvajalcev, poleg tega je oba podizvajalca (E-biro d.o.o. in Mat-el d.o.o.) ustrezno nominiral in za njiju vsa dokazila predložil že v ponudbi. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevo trditvijo, da pri referenčni izjavi, ki jo je izbranemu ponudniku podala SB Celje, in pri dokazilu, ki se nanaša na pooblaščenega serviserja za opremo MRI, ne gre za očitni napaki. Navaja, da gre za dve različni stvari, pri čemer je v prvem delu napako prepoznal kot očitno, saj je že na prvi pogled jasno, da SB Celje reference ne bi podala sama sebi. Pravi podatek mu je bil poznan že iz osnovne pogodbe, in sicer iz referenčne liste za vzdrževanje opreme (Obrazec št. 12). V tem delu gre torej za očitno napako, ki jo je opazil že na prvi pogled, pri čemer je želel le še potrditev izbranega ponudnika. V drugem delu pa gre za nejasnost zapisa na pooblastilu proizvajalca Siemens Healthineers, ki ga je v zvezi s servisiranjem podal izbranemu ponudniku. Naročnik navaja, da mu je bilo že takoj jasno, da je izbrani ponudnik s strani proizvajalca pooblaščen za pogodbene produkte, med katerimi so navedene tudi storitve. Ker pa je vajen bolj konvencionalnih zapisov, je želel zgolj potrditev izbranega ponudnika, da besedilo zajema tudi servisne storitve. Izbrani ponudnik s pojasnilom ponudbe ni prijavil nobenega novega podizvajalca, prav tako ponudbe ni dopolnil z novim podatkom o tem, kdo bo izvajal vzdrževanje in servisiranje MRI opreme, saj je bilo to navedeno že v ponudbi. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki se nanašajo na zvočno izolativnost RF kletke. Navaja, da v razpisni dokumentaciji (v točki 10.2) ni neposredno zahteval izvedbe meritev. Navaja, da je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu in dostavi dokazil, vendar ga k dostavi podatka in dokazil o tem, kdo bo izvajal meritve in kateri izvajalec ima akreditacijo za izvajane meritev po slovenski zakonodaji, ne bi smel pozvati, saj takšnih zahtev v razpisni dokumentaciji ni postavil. Izbrani ponudnik pa je vsa dokazila, ki izkazujejo celovito izpolnjevanje točke 10.2 predložil že v ponudbi. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika domnevno neizpolnjevanje tehničnih zahtev. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v zvezi s tem zgolj pojasnil, da je iz pravočasno oddane ponudbe jasno in nedvoumno razvidno, da ponudba izpolnjuje vse zahtevane karakteristike, vključno z zahtevami iz točk 4.1, 4.3.3, 5.2, 6.5 (tudi 5.2.15, vključno z 5.2.15.1), 7.1 in 9.10. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje spornih zahtev konkretiziral z navedbo dokazil in celo strani v dokazilih iz ponudbe. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi ustrezno izpolnjen obrazec Popis opreme - specialna medicinska oprema za nov digitalni magnetno resonančni sistem SBNM, v katerem je pri vsaki točki/zahtevi navedel, da jo oprema izpolnjuje, in iz katerega dela predložene dokumentacije je to razvidno. Naročnik zatrjuje, da tudi v tem delu ni prišlo do nedopustnega dopolnjevanja/spreminjanja ponudbe in posledično do neenakopravne obravnave. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na klavzulo. Navaja, da je izbrani ponudnik podal končno ceno za opremo, ki jo je oblikoval v skladu z zahtevami naročnika, saj cena vsebuje ne le dostave blaga (dobavljenega in ocarinjenega do lokacije naročnika), temveč vključuje tudi pripravo prostora z montažo opreme ter zagon s preizkusom delovanja in izvedbo šolanja osebja. Tudi prenos tveganja je v pogodbi natančno določen - tveganje se iz dobavitelja na naročnika prenese šele z uspešno primopredajo, ki je izvedena po dobavi, montaži, zagonu, preizkusu in izvedenem šolanju uporabnika. Navedene zahteve pa so že same po sebi širše od zahtev klavzul DDP ali CIP. Ne glede na klavzulo CIP, ki je navedena v lastnem predračunu izbranega ponudnika, in se nanaša zgolj na transakcijo blaga, predmet javnega naročanja, poleg dobave blaga, zajema še storitve projektiranja in GOI dela, ter vse predhodno navedene storitve. Navaja še, da v skladu s 120. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) splošni pogoji ene pogodbenice dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenicama in morajo biti kot taki dogovorjeni v pogodbi oziroma se mora pogodba nanje sklicevati. Hkrati je določeno, da če se splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo slednji. V obravnavanem primeru so posebni dogovori določeni v razpisni dokumentaciji in posebej še v vzorcu pogodbe, ki ga je izbrani ponudnik tudi parafiral.

    Vlagatelj se je z vlogo, ki jo je podal dne 18. 2. 2021, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj prereka izjasnitev izbranega ponudnika in odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo. Ponovno opozarja, da bi bila v primeru, če bi naročnik uporabil enak način presoje njegove ponudbe, kot ga je pri izbranem ponudniku, tudi njegova ponudba dopustna. V zvezi z dopolnjevanjem ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj predlaga, da se vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in v vse naročnikove pozive ter odgovore izbranega ponudnika nanje. Zatrjuje, da je naročnik v izpodbijani odločitvi sam zapisal, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni bilo razvidno, s katerimi gospodarskimi subjekti sodeluje, nato pa je izbranemu ponudniku po roku za oddajo ponudb dopustil, da je podal pojasnilo, iz katerega je bilo šele razvidno, kdo so njegovi podizvajalci ter katera dela in v kakšnem obsegu bodo izvedli in kdo so tiste osebe, katerih zmogljivosti uporablja. Vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na neizpolnjevanje tehničnih zahtev. Zatrjuje, da ni res, da je izbrani ponudnik za vse prijavljene podizvajalce že v osnovni ponudbi predložil zahtevana dokazila, saj je iz izpodbijane odločitve razvidno, da ga je naročnik v zvezi s tem pozval k dopolnitvi. Celo če bi izbrani ponudnik vse dokumente predložil že v ponudbi, pa je očitno, da njihova vsebina ni bila takšna, da bi naročnik (brez dodatnih pojasnil in dopolnitve ponudbe) lahko ugotovil, ali je njegova ponudba dopustna. Navaja še, da so lahko ponudniki pooblaščene inženirje, ki bodo izvajali dela, nominirali kot podizvajalce ali pa so kot podizvajalca nominirali tisto podjetje, v katerih so pooblaščeni inženirji zaposleni. Izbrani ponudnik temu ni sledil, zato vlagatelj predlaga Državni revizijski komisija, naj v tem delu vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Nerazumljiva je tudi navedba naročnika, da bosta dva podizvajalca (E-biro d.o.o. in Mat-el d.o.o.) izvajala projektiranje elektroenergetike, saj je pooblaščeni inženir elektroenergetike zaposlen pri podizvajalcu Mat-el d.o.o., Murska Sobota. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da v razpisni dokumentaciji ni neposredno zahteval izvedbe meritev, vlagatelj opozarja, da predstavlja izvedba meritev del razpisanih storitev, brez katerih predmetnega javnega naročila ni mogoče izvesti ter da izkazovanje teh zahtev iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zgolj pavšalno zavrnil očitke, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika neizpolnjene tehnične zahteve ter da jo šlo tudi v tem delu za nedopustno dopolnjevanje ponudbe. Naročnik je v tem delu zgolj povzel izjasnitev izbranega ponudnika, ki pa ne odraža dejanskega stanja. Vlagatelj nadalje navaja, da gre pri pariteti za sprenevedanje naročnika, saj pariteta, ki jo je pripisal izbrani ponudnik, ni skladna z naročnikovo zahtevo, izbrani ponudnik pa je tudi v tem delu nedopustno posegel v ponudbo. V zvezi z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na splošne pogoje dobave izbranega ponudnika, vlagatelj navaja, da ne le, da tudi v tem delu ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, pač pa se je naročnik v tem delu z izbranim ponudnikom tudi nedopustno pogajal.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ga je v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnaval. Navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil, ker jo je (na podlagi naročnikovega poziva) dopolnil s podizvajalci, ki v prvotni ponudbi niso bili nominirani. Zatrjuje, da je naročnik tudi izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer je njegove dopolnitve sprejel, čeprav gre (tudi) pri teh dopolnitvah za takšne elemente oziroma podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, ni več mogoče objektivno preveriti ali pa za nedopustno pojasnjevanje in dopolnjevanje tehničnih specifikacij oziroma tistih delov ponudbe, v katere ni dovoljeno posegati.

    V obravnavanem primeru je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel ponudbi dveh ponudnikov - vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika. Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik predmetno javno naročilo najprej oddal vlagatelju. Zoper navedeno odločitev je izbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila ter naročnikovo odločitev razveljavila (odločitev št. 018-124/2020 z dne 11. 9. 2020). Državna revizijska komisija je pri presoji predhodno vloženega zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagateljeva ponudba nedopustna iz razloga, ker vlagatelj štirih gospodarskih subjektov, ki prispevajo zahtevane kadre, in podjetja, ki bo proizvedlo, dobavilo in vgradilo RF kletko, ni nominiral niti kot partnerje niti kot podizvajalce.

    Naročnik je v nadaljevanju oba ponudnika pozval k dopolnitvi/pojasnilu ponudbe. Ker je vlagatelj, kar med strankama v tem postopku ni sporno (in kar potrjuje tudi odstopljena dokumentacija), z dopolnitvijo ponudbe dodatno nominiral še 8 podizvajalcev, je naročnik opravljeno dopolnitev ocenil kot nezakonito in vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je bistveni element dopustnosti ponudbe ta, da ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje dopolnjevanja ponudb, je potrebno presojati z vidika petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so določeni elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, oziroma kadar gre za računsko napako) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati, in sicer cena, ponudba v okviru meril, tehnične specifikacije predmeta naročila in ponudba v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

    Iz citiranih določb izhaja, da ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb načeloma ni mogoče spreminjati oziroma popravljati, vendar pa lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo. Pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, C-336/12 Manova, C-324/14 Partner Apelski Dariusz, C-387/14 Esaprojekt, in C-131/16 Archus in Gama) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika, saj bi to sicer lahko pomenilo, da se naročnik v nasprotju z načelom enakega obravnavanja s ponudnikom zaupno pogaja o ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudbo v točno določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote. Poziv javnega naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno oziroma tako, da poziv k pojasnilom ne daje vtisa, da je neupravičeno koristil oziroma škodoval enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč sodne prakse je dopuščena poprava oziroma dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oziroma podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

    Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da spremembe, ki so nastale po dopolnitvi vlagateljeve ponudbe, presegajo zakonsko dopusten obseg. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (tudi v obeh odločitvah, na kateri opozarja vlagatelj - v odločitvah št. 018-136/2019 in 018-061/2020), bi naknadna vključitev podizvajalcev, ki v prvotno predloženi ponudbi niso bili nominirani kot sodelujoči pri izvedbi javnega naročila (to je kot ponudnikovi partnerji ali podizvajalci), pomenila bistveno spremembo ponudbe, saj po poteku roka za predložitev ponudbe ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, kakšno razmerje je obstajalo med ponudnikom in naknadno nominiranimi podizvajalci, in sicer ali je obstajalo razmerje v smislu skupnih ponudnikov, podizvajalsko razmerje ali pa razmerja sploh (še) ni bilo. Spremenjena ponudba vlagatelja bi v tem smislu predstavljala novo ponudbo, kar glede na peti odstavek 89. člena ZJN-3 in upoštevajoč prakso Sodišča EU ni dopustno.

    A iz razloga, ker vlagatelj v obravnavanem primeru zlasti zatrjuje, da je bil v zvezi z dopolnjevanjem ponudbe v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnavan, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila tudi te vlagateljeve očitke, pri čemer je sledila vlagateljevemu predlogu in vpogledala tako v ponudbo izbranega ponudnika, kakor tudi v naročnikov poziv, s katerim je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev in pojasnilo ponudbe (dokument 4110-98/2018_2 z dne 12. 10. 2020) ter v odgovor, s katerim se je izbrani ponudnik odzval na naročnikov poziv (dokument z dne 27. 10. 2020).

    Vlagatelj najprej očita naročniku, da tudi iz ponudbe izbranega ponudnika ni bilo razvidno, kdo so njegovi podizvajalci in katera dela bodo izvedli, pa mu je naročnik kljub temu dopustil, da je v tem delu popravil oziroma dopolnil ponudbo. Z vlagateljevim očitkom se ni mogoče strinjati, saj je izbrani ponudnik že v ponudbi nominiral vse svoje podizvajalce in za njih predložil tudi zahtevana dokazila, zato s pojasnilom ni spremenil razmerij med gospodarskimi subjekti, prijavljenih podizvajalcev ali podizvajalskih del. Iz ponudbe izbranega ponudnika je namreč razvidno, da je že v njej nominiral 11 podizvajalcev (1. Andrej Sirnik s.p., 2. Domus energetika d.o.o., 3. Flux Medical Ltd, 4. Mark Medical d.o.o., 5. Goran Dervarič s.p., 6. Md-lab d.o.o., 7. Kubico domino arhitekti d.o.o., 8. Blisk montaža d.d., 9. Komplast d.o.o., 10. Mat-el d.o.o. in 11. E-biro d.o.o.). Navedeni podizvajalci so vpisani tako v Obrazec št. 1 (Ponudba), zanje so prav tako predloženi vsi zahtevani (izpolnjeni in podpisani) ponudbeni obrazci. Za vsakega izmed njih je predložen izpolnjen ESPD obrazec, Izjava o nastopu s podizvajalci (Obrazec št. 7), ki je izpolnjena tako z opisi del, ki jih bo izvedel vsak izmed nominiranih podizvajalcev, kakor tudi s procentom končne ponudbe vrednosti za prevzeta dela, Izjava podizvajalcev (Obrazec št. 8), ki se nanaša na podatek o tem, ali posamezen podizvajalec zahteva izvedbo neposrednih plačil in Izjava zastopnikov podizvajalcev v zvezi z izpolnjevanjem obveznih pogojev za podizvajalce (Obrazec št. 9). Izbrani ponudnik je že v ponudbi tudi navedel, da bosta dela projektiranja elektrotehnike izvedla podizvajalca E-biro d.o.o. in Mat-el d.o.o., vsak v višini 0,1 % vrednosti posla. Poleg tega se je potrebno strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom tudi v tem, da je (že) v ponudbi nominiran pooblaščeni inženir elektrotehnike (A.M.) zaposlen pri podizvajalcu Mat-el d.o.o., kar je razvidno tako iz v ponudbi predloženega Obrazca št. 14 (Seznam priglašenih strokovnjakov), kakor tudi iz v ponudbi predložene pogodbe o zaposlitvi.

    Državna revizijska komisija prav tako tudi ni sledila vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na vzdrževanje in servisiranje ponujene MRI opreme. Izbrani ponudnik je že v ponudbi predložil dokazilo D.1.0 (Pooblastilo z dne 27. 11. 2019), ki ga je izdal proizvajalec Siemens Healthineers GmbH, München, s katerim ga je (kot njegovega ekskluzivnega zastopnika v Republiki Sloveniji) pooblastil tako za trženje, posredovanje in prodajo opreme s področja slikovne diagnostike, kakor tudi za izvajanje vseh storitev v zvezi z navedeno opremo, med katere sodi tudi njeno servisiranje in vzdrževanje. Vse navedeno pa je izbrani ponudnik s podanim pojasnilom zgolj ponovno potrdil. Da bo izbrani ponudnik storitve vzdrževanja opreme izvajal sam, pa je razvidno tudi iz v ponudbi predloženega Obrazca št. 12 (Referenčna lista subjekta za vzdrževanje MR) in iz (prav tako že v ponudbi predloženega) Vzorca pogodbe o vzdrževanju opreme.

    Pregled odstopljene dokumentacije nadalje pokaže, da izbrani ponudnik s podanim pojasnilom prav tako tudi ni posegel v tehnični del ponudbe, pač pa je z njim zgolj precizno pojasnil, iz katerih delov njegove ponudbe izhaja izpolnjevanje posameznih spornih tehničnih zahtev. Že iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izpolnil vse zahteve iz točke 10.2, ki se nanašajo na zvočno izolacijo pri izvedbi RF kletke. Izbrani ponudnik je vsa dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje točke 10.2, predložil že v pravočasno oddani ponudbi, kar izhaja iz dokazil T17 - RF cabin (katalog proizvajalca), T15 - Planning, T1 - Popis opreme mri in iz 1.1 - Lasten predračun - oprema. Že iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja tudi izpolnjevanje zahteve iz točke 4.1, v skladu s katero mora ponujeni sistem omogočati avtomatsko zaznavanje in izbor posameznih tuljav ter tuljavnih elementov v vidnem polju preiskave in kombiniranje tuljav za različna anatomska področja brez dodatnega repozicioniranja pacienta ali tuljav. Kot pravilno opozarjata naročnik in izbrani ponudnik, izpolnjevanje navedenih zahtev izhaja iz naslednjih dokumentov, ki so predloženi že v ponudbi: T5-DS1 (katalog ponujene opreme), T14 - Izjava proizvajalca, T1- Popis opreme mri in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Prav tako je iz ponudbe razvidno, da je izbrani ponudnik izpolnil tudi tehnične zahteve iz točke 4.3.3 (Namenska nefleksibilna tuljava za periferijo žilja ali dodatna velika telesna tuljava z minimalno 32 kanali - omogočeno mora biti slikanje periferije žil v dolžini vsaj 120 cm in tudi telesa - toraksa z obdomnom v dolžini vsaj 120 cm), kar izhaja iz dokazil T7-DS4 (katalog ponujene opreme), T14 - Izjava proizvajalca, T1- Popis opreme mri in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Izbrani ponudnik tudi pravilno navaja, da je že v ponudbi izpolnil tudi tehnične zahteve iz točk 5.2 in 6.5 v povezavi z naročnikovim odgovorom, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen 4. 3. 2020 ob 16:07 (da morajo biti tehnične zahteve iz točke 5.2.15, vključno s točko 5.2.15.1, omogočene na serverski postaji in vsaj štirim hkratnim neodvisnim uporabnikom serverske postaje, enako kot ostale zahteve iz točk 5.2 in 6.5), kar je razvidno iz dokazil T1- Popis opreme mri in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Pri vseh točkah iz poglavja 5.2 je pripisano, kje je ponujeno post-procesiranje (syngo.via), tudi pri točki 5.2.15.1, prav tako naveden (in opisan) tudi ponujen paket in licence, ki so v njem vključene. Podatek o številu sočasnih licenc, ki so ponujene za syngo.via procesiranje, pa je razviden iz dokumenta 1.1 - Lasten predračun - oprema. Iz ponudbe izbranega ponudnika je ravno tako razvidno, da je izpolnil tudi zahtevo iz točke 7.1, v skladu s katero mora ponujena serverska postaja omogočati osnovno funkcionalnost za vsaj štiri hkratne uporabnike. Navedeno je razvidno iz v ponudbi predloženih dokazil T10-DS7 (katalog ponujene opreme), T1 - Popis opreme mri in 1.1 - Lasten predračun - oprema. Izbrani ponudnik je izpolnil tudi tehnično zahtevo iz točke 9.10, saj je že v ponudbi navedel, da vsebuje 2 kosa naglavnih slušalk za zaščito bolnika pred hrupom, izpolnjevanje te zahteve pa je razvidno iz dokazil 1.1 - Lasten predračun - oprema, T1 - Popis opreme mri in T5-DS (katalog ponujene opreme).

    Vlagatelj v nadaljevanju očita naročniku, da je izbrani ponudnik tudi s pojasnilom, ki se nanaša na pariteto dobave, nezakonito posegel v vsebino ponudbe.

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v dokumentu Lasten predračun - oprema (dokument št. 1.1), in sicer med Dobavnimi pogoji v točki 1.4 navedel:

    »Pariteta dobave: CIP mesto instalacije (Incoterms 2010).«

    Prav tako se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja tudi v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan Vzorec pogodbe o dobavi medicinske opreme, ki v 9. členu določa, da se za dobavo blaga upošteva Incoterms 2010 klavzula DDP, na sedežu Splošne bolnišnice Novo mesto.

    Naročnik je v dokumentu, s katerim je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev/pojasnilo ponudbe (dokument 4110-98/2018_2 z dne 12. 10. 2020), navedel:

    »Na obrazcu Lastnega predračuna imate pariteto CIP, v razpisni dokumentaciji pa je v pogodbi (9. člen) zahtevana klavzula DDP po Incoterms - ali boste zagotovili dobavo blaga/izvedbo del po klavzuli DDP?«

    Izbrani ponudnik je v zvezi s tem podal naslednje pojasnilo:

    »Nedvoumno in nepogojno pojasnjujemo, da je glede navedenega prišlo do očitne napake in da bomo blago zagotovili po klavzuli DDP po Incoterms, kot je bilo zahtevano v pogodbi, katero smo s podpisom in žigosanjem nedvoumno potrdili ter se tako strinjali z vsemi pogoji naročnika. Klavzula, ki je navedena na obrazcu lastnega predračuna, je v sklopu predmetnega javnega naročila brezpredmetna. Potrjujemo, da smo, kot je razvidno iz oddane ponudbe, potrdili vzorec pogodbe, v ponudbi predložili in potrdili vse ostale zahtevane obrazce naročnika in s tem sprejeli vse zahteve oziroma pogoje iz razpisne dokumentacije. Potrjujemo, da bomo javno naročilo izvedli pod pogoji razpisne dokumentacije naročnika in se z vsemi pogoji razpisne dokumentacije, vključujoč klavzulo DDP, kot je to razvidno tudi že v pravočasno oddani ponudbi, nepreklicno strinjamo in jih sprejemamo v celoti.«

    Ker Lasten predračun (oprema) skupaj z Dobavnimi pogoji nedvomno predstavlja del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi moral biti skladen z naročnikovo pariteto dobave, ki je določena v 9. členu Vzorca pogodbe o dobavi medicinske opreme. Kot izhaja iz zgoraj citiranega pojasnila, izbrani ponudnik navaja, da je v tem delu storil očitno napako in da je klavzula, ki je navedena na obrazcu lastnega predračuna brezpredmetna, saj je sicer sprejel vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobne navedbe izhajajo tudi iz vloge, s katero se izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja (vloga z dne 4. 2. 2021). Izbrani ponudnik je tudi v tej vlogi navedel, da bo dobavo izvedel skladno z zahtevami naročnika, saj je izpolnil in potrdil Vzorec pogodbe o dobavi medicinske opreme, v ponudbi je predložil ter potrdil tudi vse ostale zahtevane obrazce, prav tako podpisa pogodbe (ali vzorca pogodbe) ni pogojeval s kakršnokoli drugačno pariteto dobave. Le v primeru, če bi vzorec pogodbe o dobavi medicinske opreme parafiral z opombo, bi to lahko pomenilo, da bo k podpisu pogodbe pristopil s pridržkom, kar pa se ni zgodilo, saj je v celoti sprejel vse pogoje iz razpisne dokumentacije.

    Z navedbami izbranega ponudnika se ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je potrebno ponudbeno dokumentacijo obravnavati kot celoto in da mora biti celotna ponudba pripravljena ob upoštevanju vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru predstavlja lasten ponudbeni predračun obvezen del ponudbene dokumentacije ter njen esencialni del. Naročnik je namreč na 33. strani razpisne dokumentacije (Vsebina ponudbene dokumentacije) od ponudnikov zahteval, da predložijo lasten ponudbeni predračun za vse postavke ponujene opreme, pri čemer so morali ponudniki vse postavke količinsko in cenovno ovrednotiti ter navesti tudi podatke o modelu, kataloški številki in proizvajalcu. Gre torej za bistveni del ponudbe, saj vključuje natančno specifikacijo ponujene opreme in njenih cen. Čeprav je izbrani ponudnik »Dobavne pogoje« k Lastnemu predračunu (oprema) predložil samoinciativno, pa bi morali biti, kot sestavni del njegove ponudbene dokumentacije, prav tako skladni z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navedeno velja še toliko bolj, saj se nanašajo na ključni del ponudbene vsebine - to je na dobavo predmeta javnega naročila in posledično vplivajo tudi na ponudbeno ceno.

    Transportne klavzule Incoterms predstavljajo instrument kupoprodajne pogodbe, pri čemer natančno opredeljujejo odgovornosti in dolžnosti kupcev in prodajalcev v mednarodni trgovini pri prevozu blaga na podlagi kupoprodajne pogodbe. S sklicevanjem na določeno klavzulo Incoterms stranki jasno določita medsebojne pravice in obveznosti prodajalca in kupca v zvezi z dobavo blaga: kraj in čas dobave blaga kupcu, kraj in čas prehoda nevarnosti, izgube in poškodovanja blaga s prodajalca na kupca, kraj in čas prehoda stroškov ter obveznosti in dolžnosti z ene na drugo pogodbeno stranko, druge pravice in obveznosti strank, na primer obveznost izvoznega in uvoznega carinjenja, zavarovanja blaga, transportno zavarovanje, sklenitev prevozne pogodbe in sklenitev zavarovalne pogodbe. Transportne klavzule torej natančno opredeljujejo, kdaj je prodajalec izpolnil svoje obveznosti glede dobave blaga kupcu. 11 klavzul Incoterms 2010 je razvrščenih v dva razreda: klavzule, ki se uporabljajo za vse oblike prevoza so EXW, FCA, CPT, CIP, DAT, DAP in DDP, klavzule za morske in notranje plovne poti pa so FAS, FOB, CFR in CIF.

    Incoterms 2010 klavzula CIP (Carriage and Insurance Paid to - prevoznina in zavarovanje plačani do) pomeni, da prodajalec svojo obveznost izpolni, ko blago preda prejemniku (prevozniku), ki ga je sam izbral. Stroške, ki nastanejo po predaji blaga do trenutka, ko blago pride na namembno mesto, nosi prodajalec, medtem ko rizike v tem času nosi kupec. Prodajalec mora skleniti zavarovanje, ki pokriva rizike za izgubljeno ali poškodovano blago v času prevoza. Zavarovalno premijo je dolžan plačati prodajalec, pri čemer pa takšno zavarovanje pokriva le minimalne rizike. O (morebitnem) večjem kritju zavarovanja se mora kupec dogovoriti s prodajalcem ali pa sam skleniti dodatno zavarovanje.

    Incoterms 2010 klavzula DDP (Delivered Duty Paid - dobavljeno, dajatve plačane), pomeni, da prodajalec dobavo izpolni, ko je blago po opravljenih carinskih postopkih ob uvozu predano kupcu na uporabljenem prevoznem sredstvu in pripravljeno za razkladanje na dogovorjenem ciljnem kraju. Prodajalec je odgovoren za stroške in tveganja, povezana s prenosom blaga na cilj, za prehod blaga skozi carino ob izvozu in uvozu, dolžan pa je tudi poravnati morebitne izvozne in uvozne dajatve ter urediti vse carinske postopke. Izmed vseh enajstih klavzul (Incoterms 2010) klavzula DDP predstavlja prodajalčeve maksimalne obveznosti oziroma je po drugi strani najbolj ugodna za naročnika (kupca). Če namreč stranke želijo, da del obveznosti, ki izhajajo iz te klavzule, poravna naročnik (kupec), morajo takšno obvezo natančno navesti v pogodbi.

    Tudi sicer je dogovor o klavzuli odvisen od poslovne volje gospodarskih subjektov, te pa, če ni ustrezno zapisana, že po naravi stvari ni mogoče objektivno preveriti. Ker sta torej v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika navedeni dve različni transportni klavzuli, posledično ni mogoče razpoznati prave volje izbranega ponudnika in ugotoviti, ali izbrani ponudnik sprejema naročnikovo transportno klavzulo ali vztraja pri (za naročnika manj ugodni) transportni klavzuli, ki jo je ponudil sam. Iz navedenega razloga se tudi ni mogoče strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da je nastalo napako mogoče popraviti s podanim pojasnilom. Slediti argumentom naročnika in izbranega ponudnika bi pomenilo, da bi se lahko ponudniki šele po oddaji ponudbe naknadno odločili, ali (in če sploh) bodo sprejeli naročnikove dobavne pogoje. Glede na jasen namen in vlogo transportnih klavzul zato ni mogoče zavzeti stališča, da gre za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivost bi bilo mogoče odpravljati s pojasnjevanjem. V tem primeru bi bili naročniki lahko izpostavljeni zlorabam, saj bi lahko ponudniki namenoma ponudili drugačno in za naročnika (kupca) manj ugodno transportno klavzulo, vedoč, da bodo lahko (če bodo sploh še zainteresirani za pridobitev razpisanega posla) sprejeli tudi naročnikove dobavne pogoje.

    Ugotovljeno neskladje v ponudbi izbranega ponudnika tudi ne more predstavljati očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, temveč gre za vsebinsko napako pri določitvi paritete dobave, ki je eden ključnih delov pogodbe o dobave blaga. Državna revizijska komisija je že večkrat (npr. v zadevah št. 018-014/2017, 018-194/2018 in 018-165/2020) zavzela stališče, da je potrebno očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled (prima facie), kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Napaka v ponudbi izbranega ponudnika pa ni očitna, saj iz nje izhajata dva različna podatka oziroma dve različni pariteti dobave, izbrani ponudnik pa se je šele s podanim pojasnilom opredelil, da sprejema dobavne pogoje naročnika.

    Četudi je izbrani ponudnik za naročnika manj ugodno transportno klavzulo ponudil (navedel) po pomoti ali iz malomarnosti, gre zato takšno ravnanje pripisati njegovi premajhni skrbnosti, katere posledice, mora nositi sam. Zato ni odveč poudariti, da sta natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročanja temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega razumno obveščenega ter povprečno skrbnega ponudnika. Ker je torej ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.

    Kot že izhaja iz te obrazložitve, ponudbe po poteku roka za oddaj ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb načeloma ni mogoče spreminjati oziroma popravljati, v skladu s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 pa je mogoče v njo posegati le izjemoma in le v primerih, ki so izrecno opredeljeni v ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 omogoča pojasnjevanje in dopolnjevanje ponudb, vendar le v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oziroma podatke, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Posega, ki ga je v obravnavanem primeru dopustil naročnik, glede na zapisano ni mogoče obravnavati kot takšne napake, katere odprava bi bila dovoljena v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. Opisane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika so tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da v konkretnem primeru, brez dodatnih in z ZJN-3 prepovedanih posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ne omogočajo ugotovitve prave poslovne volje izbranega ponudnika glede paritete dobave, kot enega izmed bistvenih elementov bodočega pogodbenega razmerja med naročnikom in izbranim ponudnikom. Transportna klavzula se namreč nanaša na esencialen del ponudbene vsebine - to je na dobavo predmeta javnega naročila in posledično vpliva tudi na ponudbeno ceno. Ob navedenem in iz razloga, ker poslovne volje v primeru, če ni ustrezno zapisana, že po naravi stvari ni mogoče objektivno preveriti, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo sledila.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati naročnikovo kršitev 89. člena ZJN-3 in s tem njegovo neenakopravno obravnavo v primerjavi z izbranim ponudnikom v postopku dopolnjevanja ponudb. S tem, ko je naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteval pojasnilo, s katerim je izbrani ponudnik naknadno določil, katero izmed obeh paritet dobave dejansko sprejema, je naročnik kršil določila lastne razpisne dokumentacije ter prvi in peti odstavek 89. člena ZJN-3, posegel pa je tudi v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

    Ker je Državna revizijska komisija na podlagi navedenega očitka ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku) in v celoti ugodila predlogu vlagatelja, nadaljnjih revizijskih očitkov, ki se ravno tako nanašajo na domnevno nedopustno dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ni obravnavala, saj njihova presoja ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj v predmetnem postopku pravnega varstva niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

    Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 25.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3.000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR, ter izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava stroškov za postavko »pregled dokumentacije: 200 točk«, saj je upoštevala, da predstavlja storitve, ki so zajete v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj navedbe v vlagateljevi vlogi (Prva pripravljalna vloga v postopku revizije brez številke in datuma) niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

    Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 27.225,28 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

    Ljubljani, dne 24. 3. 2021
    Predsednik senata:
    Samo Červek, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije


















    Vročiti:

    - Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto,
    - Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana,
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
    - Siemens Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29 C, Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu.





    Natisni stran