018-033/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba projekta »Protipoplavna ureditev Selške Sore - I. faza« po pogodbenih določilih FIDIC (rdeča knjiga)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Vodnogospodarsko podjetje, d. d., Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj, ki ga zastopa odvetnik Domen Krištof, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28C, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 3. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi:

- točka 14.8 Navodil kandidatom za izdelavo prijave v delu, v katerem določa, da bo naročnik kot referenčni posel upošteval zaključeno gradnjo, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja področje gradnje, in da se za obdobje deset let pred oddajo prijave upošteva datum izdanega dovoljenja,
- točka 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave v delu, v katerem določa, da bo naročnik kot referenčni posel upošteval zaključeno gradnjo, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja področje gradnje, in da se za obdobje deset let pred oddajo prijave upošteva datum izdanega dovoljenja.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.196,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po omejenem postopku, dne 28. 12. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN008037/2020-B01, dne 29. 12. 2020 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2020/S 253-638228.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 2. 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper nekatere določbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 14.8 razpisne dokumentacije določil, da mora kandidat za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti izkazati, da je v zadnjih desetih letih uspešno izvedel vsaj tri referenčne projekte. Ob tem je določil, da bo kot referenčni posel upošteval zaključeno gradnjo, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje, pri obdobju desetih let pred oddajo prijave pa bo upošteval datum izdanega dovoljenja. Enaka zahteva je podana tudi v točki 14.11 razpisne dokumentacije za reference vodje gradnje. Naročnik po mnenju vlagatelja očitno šteje, da se dela, ki se izvajajo kot investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist, ne obravnavajo z ustrezno mero skrbnosti, saj se po mnenju naročnika primopredajni zapisniki podpisujejo brez ustreznega tehničnega pregleda izgrajenega objekta. Naročnik v nobenem odgovoru na portalu javnih naročil ni pojasnil, zakaj naj bi izdano uporabno dovoljenje izkazovalo večjo usposobljenost ponudnika, temveč vztraja pri zahtevi iz formalnih razlogov, ki ne odražajo večje usposobljenosti ponudnika za izvedbo razpisanih gradbenih del. Bistveni del obveznosti so prav gradbena dela, ne pa vodenje upravnega postopka za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki ga mora pridobiti investitor. Naročnik je pojasnil, da zakonodaja na področju urejanja voda ne razlikuje med investicijsko vzdrževalnimi deli in vzdrževalnimi deli v javno korist, zato se je odločil, da kot referenčni posel prizna zaključeno gradnjo, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja področje gradnje, saj lahko le tako zagotovi ustrezno zahtevnost referenčnega projekta. Če želi naročnik razlikovati med deli v javno korist in investicijsko vzdrževalnimi deli, lahko po mnenju vlagatelja podrobno opiše vsebino referenčnih del, ne pa da zaradi nedoslednosti poimenovanja v zakonodaji ne priznava vsebinsko ustreznih referenc. Uporabno dovoljenje samo po sebi ne odraža zahtevnosti referenčnega projekta, temveč je ta določena s samo referenčno zahtevo naročnika. Uporabno dovoljenje se lahko pridobiva tudi za projekte, ki vključujejo npr. izgradnjo protipoplavnega zidu, ki je tako po dolžini kot po širini bistveno manjših dimenzij od zahtevanih. Naročnika ne zanima vsebinski obseg referenčnih del, torej dolžina vodnogospodarskih ureditev, saj je svojo zahtevo postavil relativno nizko, na 20 % celotne dolžine projekta, medtem ko konkurenco omejuje z zahtevo po uporabnem dovoljenju, ki ne izkazuje usposobljenosti izvajalca. Zahteva po uporabnem dovoljenju je povsem formalna, saj se takšne gradnje na vodotokih prvega ali drugega reda dolžine 300 m in zahtevane širine izvajajo tudi brez gradbenega dovoljenja in pridobivanja uporabnega dovoljenja. Tudi navedba naročnika, da bodo vse ureditve, ki so predmet tega naročila, grajene na podlagi gradbenega dovoljenja, po mnenju vlagatelja ne opravičuje zahteve po uporabnem dovoljenju. Predmet naročila ni pridobivanje uporabnega dovoljenja, temveč izvedba razpisanih del skladno s projektno dokumentacijo. Dolžnost izvajalca je, da poskrbi za kvalitetno izvedbo del, na podlagi česar bo naročnik pridobival uporabno dovoljenje- Vsebinsko se to ne razlikuje od projektov vzdrževalnih del v javno korist, kjer mora izvajalec prav tako izvesti vsa dela v zahtevani kvaliteti, ki jo preveri naročnik oz. pooblaščeni nadzornik. Vsa dela se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, ki se bistveno ne razlikuje od dokumentacije, ki je izdelana za potrebe pridobivanja uporabnega dovoljenja. Tudi v primeru vzdrževalnih del v javno korist izvedba temelji na izdelanem projektu za izvedbo (PZI), prav tako se po izdelanem projektu izdela projekt izvedenih del (PID). Tudi kadar je zahtevano uporabno dovoljenje, izvajalec dela izvaja na podlagi PZI, ne pa na podlagi dokumentacije za gradbeno dovoljenje, in prav tako ni izvajalec tisti, ki pridobiva uporabno dovoljenje, temveč je to naloga investitorja. Tudi če izvajalec sodeluje pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, gre za upravni postopek in ne za izvedbo gradbenih del. Vlagatelj citira določbe Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in spremembe, v nadaljevanju: GZ) in podzakonskih aktov in navaja, da je edina vloga izvajalca pri pridobivanju uporabnega dovoljenja ta, da poda izjavo, da so dela dokončana skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, in da predloži potrebno dokumentacijo. Gre za formalna dokazila, saj je moral izvajalec dela izvesti skladno s PZI ter upoštevati veljavno gradbeno zakonodajo, sicer jih nadzornik ne bi potrdil. Gre za skupek formalne dokumentacije v zvezi z izvedbo del, s katero se dokazuje zanesljivost, ki pa jo mora med gradnjo preverjati naročnik oz. nadzornik. Izvajalec sodeluje pri tehničnem pregledu in po navodilih investitorja odpravi morebitne pomanjkljivosti, pri čemer ni nujno, da gre za odgovornost izvajalca, saj lahko pride tudi do napak ali sprememb v projektu. Naročnikove navedbe, da izvajalec brez zaključenega referenčnega projekta, v sklopu katerega se je pridobivalo uporabno dovoljenje, ne more poznati svoje odgovornosti v zvezi s tehničnim pregledom, niso utemeljene, saj gre za standardiziran upravni postopek, ki ga predpisuje zakonodaja. Če bi bilo to res relevantno, bi moral naročniku zadostovati katerikoli projekt, katerega predmet je bila pridobitev uporabnega dovoljenja. Glavna odgovornost izvajalca je, da dela izvede skladno s projektno dokumentacijo, pogodbo in navodili naročnika in nadzornika, to pa velja tako v primeru tehničnega pregleda v sklopu pridobivanja uporabnika kot tudi v primeru tehničnega pregleda, ki ga opravi vsak skrben naročnik pred primopredajo. Formalna zahtevnost primopredaje je odvisna predvsem od zahtev naročnika oz. od tega, kakšno dokumentacijo zahteva od izvajalca, zato je lahko takšen tehnični pregled tudi strožji od tistega po postopku za pridobitev uporabnega dovoljenja. Naročnik bi moral po mnenju vlagatelja kot ustrezna dokazila o uspešnem izvedenem referenčnem projektu upoštevati tudi ostala možna dokazila, npr. primopredajni zapisnik, pogodbo, PID in podobno. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) za izkazovanje tehnične sposobnosti ne predpisuje posebnih dovoljenj, temveč potrdila o zadovoljivi izvedbi in izidu, med katera lahko štejemo tudi primopredajne zapisnike, prevzemne zapisnike ali referenčne izjave oz. vsak drug dokument, ki izkazuje, da je ponudnik dela uspešno zaključil. Gradnja protipoplavnih zidov, nasipov, pregrad in regulacije ter ureditvena dela na vodotokih se, ko se izvajajo samostojno in ne v sklopu večjega projekta, praviloma izvajajo kot investicijska vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist. Za ta dela ni potrebno gradbeno dovoljenje in se zato tudi ne pridobiva uporabno dovoljenje. To se pridobiva le takrat, ko je izdelava protipoplavnih objektov vključena v večji projekt, npr. gradnjo hidroelektrarne, kanalizacije itd., ko je za celoten projekt potrebno gradbeno dovoljenje in se posledično pridobiva tudi uporabno dovoljenje, vendar to ne predpostavlja večje zahtevnosti del na zidovih, nasipih ali regulacijah. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v točkah 14.8 in 14.11 v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da se kot referenčni posel upošteva zaključena gradnja, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje.

Naročnik je s sklepom z dne 15. 2. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je predmet javnega naročila v okviru sklopa 2 protipoplavna ureditev Selške Sore, pri čemer se bodo vodnogospodarske ureditve izvajale na podlagi pridobljenih gradbenih dovoljenj. V skladu s 6. členom GZ je za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, treba imeti uporabno dovoljenje, razen za nezahteven objekt. Gradnja objektov v okviru predmetnega naročila se bo tako zaključila z izdajo uporabnega dovoljenja. V Načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017 – 2021, ki ga je sprejela Vlada RS, sta med ključne faze razvoja gradbenih protipoplavnih ukrepov za vsa območja pomembnega vpliva poplav med drugim uvrščena pridobljeno gradbeno dovoljenje in objekt v funkciji (pridobljeno uporabno dovoljenje ter predan objekt v upravljanje). Pri gradnji objektov v okviru vodnogospodarskih ureditev je tako ključna pridobitev uporabnega dovoljenja, navaja naročnik. Ker je za vodnogospodarske ureditve, ki so predmet tega naročila, predvidena gradnja na podlagi gradbenega dovoljenja in pridobitev uporabnega dovoljenja, bo naročnik presojal, ali kandidat izkazuje usposobljenost za izvedbo vodnogospodarskih ureditev, za katera je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Gre za istovrstna oz. primerljiva opravila, ki so sorazmerna. Gradbeno dovoljenje določa pogoje in ukrepe, ki jih mora izvajalec upoštevati pri gradnji, pogoje za vzdrževanje in uporabo objekta kot tudi pogoje raznih dajalcev mnenja. Izvajalec mora biti sposoben izvesti gradnjo v skladu z gradbenim dovoljenjem, ker je za pridobitev uporabnega dovoljenja bistveno, da so dela skladna z dovoljenjem in da so izpolnjene vse bistvene zahteve ter izdano dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO). Ker sta predmet reference in predmet naročila enaka oz. podobna, lahko naročnik na podlagi uspešne reference sklepa, da ima kandidat ustrezno znanje in da naročniku zagotavlja, da bo tudi pri izvedbi predmeta lahko pridobil uporabno dovoljenje. Predmet javnega naročila je tudi izdelava vse potrebne dokumentacije za predajo objektov v uporabo (DZO, načrt upravljanja in vzdrževanja, PID, geodetski načrt, elaborati za vpis objekta v evidence). Kandidat mora izkazati, da je sposoben izdelati ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere bo lahko naročnik pridobil uporabno dovoljenje, to pa lahko izkaže le s primerljivo referenčno gradnjo, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje. Pravočasna pridobitev uporabnega dovoljenja je ključna za naročnika, saj sklop 2 sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada, pri čemer je pogoj za sofinanciranje izdano uporabno dovoljenje. V zvezi z dolžino referenčnih vodnogospodarskih ureditev naročnik navaja, da do v tehničnih specifikacijah določene dolžine po odsekih, pri čemer najkrajša znaša 321 m, kar pomeni, da je zahtevana dolžina sorazmerna. Pri tem je naročnik dopustil, da kandidati reference izkažejo z gradnjo različnih vrst vodnogospodarskih ureditev, s čimer je razširil vsebino referenčnih del. Ker pa je za izvedbo predmeta ključna pridobitev uporabnega dovoljenja, je naročnik to določil kot pogoj. Kandidat oz. vodja gradnje morata izkazati izkušnje z izvajanjem tistih del, ki so dejansko predvidena v okviru izvajanja predmeta naročila, s tem bosta izkazala usposobljenost izvesti predmet v predvidenem obsegu, vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Naročnik zavrača navedbe vlagatelja, da je upravno dovoljenje le formalnost, saj tudi vlagatelj navaja, da se podobne gradnje izvajajo tudi brez gradbenega dovoljenja, kar pa ne velja za predmetno naročilo. Naročnik nadaljuje, da GZ razlikuje med gradnjo z gradbenim dovoljenjem in gradnjo brez njega. Za vzdrževalna dela v javno korist gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato je jasno, da jih ni mogoče enačiti z gradbenimi deli, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe; v nadaljevanju: ZV-1) izvedbe vzdrževalnih del v javno korist ne opredeljuje, ta so bila opredeljena s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Uradni list RS, št. 91/20; v nadaljevanju: Pravilnik 1). Naročnik citira določbe Pravilnika in navaja, da je ta namenjen izvajanju gospodarskih javnih služb, ki izvajajo vzdrževanje objektov, in ne novogradnjam, kakršne so predmet naročila. Naročnik citira tudi Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in spremembe) in navaja, da se dokumentacija, ki je potrebna za gradnjo skladno z gradbenim dovoljenjem, bistveno razlikuje od dokumentacije, ki je potrebna za vzdrževanje vodne infrastrukture. Novogradnje vodne infrastrukture tako ni mogoče opredeliti kot vzdrževalnih del v javno korist, za izvedbo katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno, temveč je za novogradnjo oz. rekonstrukcijo vodne infrastrukture treba imeti gradbeno dovoljenje, ki je bistvenega pomena za izvedbo predmetnega naročila in izdelavo vse potrebne projektne dokumentacije. Naročnik navaja, da ni mogoče enačiti gradbenih del iz sklopa 1, ki se nanaša na cestne ureditve, ter gradbenih del iz sklopa 2, ki se nanaša na vodnogospodarske ureditve. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in spremembe) predpisuje različne vrste dokumentacije, ki mora biti zagotovljena pri vzdrževalnih delih v javno korist, ZV-1 pa take dokumentacije ne predpisuje, zaradi česar se je naročnik v sklopu 1 odločil, da pri cestnih ureditvah dopušča izpolnjevanje pogojev tudi z objekti, ki so bili zaključeni z izdajo dovoljenja za neomejeno uporabo cest. Naročnik se strinja, da je v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja stranka investitor, vendar pa kora tudi izvajalec v postopku z dokazilom o zanesljivosti objekta dejansko dokazati, da objekt izpolnjuje zahteve ter da je skladen z gradbenim dovoljenjem, dokazilo o zanesljivosti objekta pa vsebuje številna potrdila, poročila, ocene, izjave o lastnostih, meritve, komisijske zapisnike, slikovna gradiva, tehnične prikaze, navodila za obratovanje in vzdrževanje itd. Dokazilo o zanesljivosti objekta je tako bistveni del dokumentacije in se razlikuje glede na klasifikacijo objekta. Po mnenju naročnika ni mogoče primerjati objekta s pridobljenim uporabnim dovoljenjem in objekta brez njega, saj je bistvena razlika v dokumentaciji, kar ni le formalna zahteva. Vsak objekt mora sicer investitor prevzeti, vendar bi bila zakonska zahteva za pridobitev uporabnega dovoljenja nesmiselna, če bi bil naročnik usposobljen, da bi ob pregledu objekta pred primopredajo zagotavljal enako zanesljivost gradnje, kot se ugotovi ob pridobitvi uporabnega dovoljenja. Zakonodajalec je za nekatere pomembne objekte predpisal uporabno dovoljenje in izvedbo tehničnega pregleda, tega pa investitor sam ne more nadomestiti. Namen pridobitve uporabnega dovoljenja je ravno v tem, da se pred pričetkom uporabe objekta preveri, ali je ta varen za uporabo in ali so bile spoštovane zahteve iz gradbenega dovoljenja. Vlagatelj se po mnenju naročnika ne zaveda pomena pravilne in ustrezne izvedbe gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja na način, da bo mogoče pridobiti uporabno dovoljenje, in želi to odgovornost prevaliti na druge udeležence. Naročnik tudi meni, da primopredajni zapisnik ali pogodba ne zadostujeta, saj se predmetna gradnja ne bo zaključila s to dokumentacijo, temveč se bo zaključila s pridobljenim uporabnim dovoljenjem. Naročnik je uporabno dovoljenje določil kot vsebinsko zahtevo, ki jo je mogoče uvrstiti med potrdila o zadovoljivi izvedbi gradnje, pri čemer te zahteve ni določil z namenom omejevanja konkurence, temveč za zagotovitev ustrezne ravni konkurence. Naročnik zaključuje, da se protipoplavni zidovi, nasipi ali regulacije ter ureditvena dela, kadar se izvajajo samostojno in ne v sklopu večjega projekta, ne izvajajo le kot vzdrževalna dela v javno korist, saj se kot taka lahko izvajajo le vzdrževanja ali manjše nadgradnje obstoječih objektov, ki ne spreminjajo bistvenih zahtev objekta, ne pa novogradnje vodnogospodarskih ureditev, ki pomenijo večji projekt, kar je tudi predmet tega naročila.

Naročnik je z dopisom z dne 17. 2. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 2. 2021 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik referenčni pogoj za kandidata in vodjo gradnje določil v skladu z določili ZJN-3.

Vlagateljeve revizijske navedbe glede nezakonitosti referenčnih zahtev je treba presojati z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik gospodarskim subjektom naloži le pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3, pri čemer lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), oz. predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik naroča protipoplavno ureditev Selške Sore. Naročnik je naročilo razdelil na dva sklopa, in sicer na cestno ureditev (sklop 1) ter vodnogospodarsko ureditev (sklop 2). Obveznosti, ki jih bo imel izvajalec vodnogospodarske ureditve v sklopu 2, je naročnik v 3. točki Tehničnih specifikacij (Predmet naročila) opredelil na naslednji način:

- gradnja, dobava in montaža opreme in predaja v uporabo »Protipoplavna ureditev Selške Sore – I. faza, vodnogospodarske ureditve« v obsegu določenem v Poglavju 7 (Ponudbeni predračun - popis del) ter v skladu z določili Poglavja 2 (Pogodba, Splošni pogoji pogodbe, Posebni pogoji pogodbe), Poglavja 3 (Tehnične specifikacije) in Poglavja 6 (Tehnične specifikacije - posebni del),
- izdelava vse potrebne dokumentacije za predajo objektov v uporabo – zlasti projekt izvedenih del (PID) vključno z načrtom upravljanja in vzdrževanja, dokazilom o zanesljivosti objekta (DZO), geodetskim načrtom novega stanja zemljišča po dokončani gradnji vključno z elaborati za vpis objekta v evidence kot npr. elaboratom za vpis vodov v kataster GJI, za vpis vodne infrastrukture, ureditev zadnjega stanja parcel v zemljiško knjigo (parcelacija, sklepanje pogodb, vpis v zemljiško knjigo), ureditev upravljavskih pravic in vpis v zemljiško knjigo, ipd.

Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik določil v 14. točki poglavja B razpisne dokumentacije (Navodila kandidatom za izdelavo prijave). Za sklop 2 (vodnogospodarska ureditev) je naročnik referenčne pogoje za kandidate določil v točkah 14.8, 14.9 in 14.10 Navodil kandidatom za izdelavo prijave, pri čemer je v točki 14.8 določil naslednji pogoj za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti:

»Kandidat mora izkazati, da je v zadnjih desetih (10) letih pred rokom za oddajo prijav kot glavni Izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec uspešno zaključil vsaj tri (3) referenčne projekte. Naročnik bo kot referenčni projekt priznal katerikoli posel izmed navedenih:

 gradnja protipoplavnega zidu na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine 300 m ali več in v celotni dolžini višine 2 m ali več, ali
 gradnja protipoplavnega nasipa na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m in v celotni dolžini višine 2 m ali več, ali
 regulacija ali ureditvena dela na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m.«

V točki 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave je naročnik določil kadrovski pogoj (vodja gradnje) na naslednji način:

»Kandidat razpolaga s kadrom, ki lahko nastopa kot vodja gradnje v skladu z Gradbenim zakonom in izpolnjuje naslednje zahteve:
 vpisan je v imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot pooblaščeni inženir s področja gradbeništva ali kot vodja del s področja gradbeništva oz. za takšen vpis izpolnjuje predpisane pogoje,
 aktivno govori slovenski jezik,
 je zaposlen pri kandidatu oz. partnerju v skupni prijavi
 v zadnjih desetih (10) letih pred objavo javnega naročila je kot odgovorni vodja del po Zakonu o graditvi objektov ali kot vodja gradnje v skladu z Gradbenim zakonom sodeloval pri izvedbi vsaj en (1) referenčni projekt. Naročnik bo kot referenčni projekt priznal katerikoli posel izmed navedenih:
- gradnja protipoplavnega zidu na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine 300 m ali več in v celotni dolžini višine 2 m ali več
ali
- gradnja protipoplavnega nasipa na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m in v celotni dolžini višine 2 m ali več
ali
- regulacija ali ureditvena dela na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citiranih zahtev je naročnik med drugim predvidel predložitev Obrazca 7 in Obrazca 10, v katerega morajo kandidati vpisati seznam referenčnih gradenj zase in za vodjo del skupaj z osnovnimi podatki o referenčnih gradnjah. Tako pri referenčnem pogoju za kandidate kot tudi pri kadrovskem referenčnem pogoju za vodjo gradnje je naročnik določil še naslednjo zahtevo:

»Naročnik bo kot referenčni posel upošteval zaključeno gradnjo za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja področje gradnje. Za obdobje deset let pred oddajo prijave se upošteva datum izdanega dovoljenja.«

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik tako za kandidate kot tudi za vodjo gradnje zahteva izkazovanje vsaj treh izvedenih referenčnih projektov, ki so predstavljali gradnjo protipoplavnega zidu na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine 300 m ali več in v celotni dolžini višine 2 m ali več, gradnjo protipoplavnega nasipa na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m in v celotni dolžini višine 2 m ali več ali regulacijo ali ureditvena dela na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m. Poleg teh kriterijev, s katerimi je opredelil vsebino zahtevanih referenčnih del z gradbenega oz. izvedbenega vidika, je naročnik določil še dodatno zahtevo, v skladu s katero bo upošteval le tiste gradnje, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje. Med vlagateljem in naročnikom ni spora glede tistega dela referenčnih pogojev, v katerem naročnik opredeljuje tehnične lastnosti oz. zahtevnost referenčnih gradenj. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta v zahtevku za revizijo celo navaja, da je naročnik zahtevo glede dolžine referenčnih projektov določil relativno nizko, na približno 20 % celotne dolžine projekta za skupaj tri reference. Pač pa je za vlagatelja sporno določilo, v skladu s katerim bo naročnik pri priznavanju tehnične in strokovne sposobnosti upošteval le tiste zaključene gradnje, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje.

Kot je razvidno iz citiranih določb 76. člena ZJN-3, ima naročnik za določitev zahteve, da morajo kandidati za izkazovanje tehnične in strokovne usposobljenosti predložiti seznam primerljivih referenčnih gradenj na Obrazcu 7 (za kandidata) in Obrazcu 10 (za odgovornega vodjo del), neposredno podlago v ZJN-3. ZJN-3 namreč, kot je bilo že pojasnjeno, v desetem odstavku 76. člena v povezavi z osmim odstavkom 77. člena določa, da lahko naročnik za izkazovanje tehnične in strokovne usposobljenosti zahteva, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške vire in zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil, kot dokazilo za izpolnjevanje teh zahtev pa lahko zahteva seznam gradenj, skupaj s potrdili o njihovi zadovoljivi izvedbi, ter navedbo tehničnega osebja oz. dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti vodstvenih delavcev podjetja. Pogoja iz točk 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave imata torej tako z vsebinskega vidika zahtevnosti referenčne gradnje kot tudi z vidika zahteve predložitve seznama gradenj na Obrazcu 7 in Obrazcu 10 neposredno podlago v določbah ZJN-3. Podobno gre ugotoviti tudi za uporabno dovoljenje, ki ga je na eni strani mogoče obravnavati kot vsebinsko opredelitev referenčne zahteve, na drugi strani pa kot potrdilo o zadovoljivi izvedbi gradnje. Uporabno dovoljenje je namreč odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta (38. točka prvega odstavka 3. člena GZ), in se izda za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja (6. člen GZ). Uporabno dovoljenje za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje se izda v posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda, s katerim se preveri, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, ob upoštevanju dovoljenih odstopanj, ali sta dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja in dokazilo o zanesljivosti objekta izdelana v skladu s predpisi, ali so bili upoštevani pogoji in ukrepi, določeni v gradbenem dovoljenju, in ali je izvedena minimalna komunalna oskrba objekta (prvi odstavek 69. člena GZ in četrti odstavek 71. člena GZ). Uporabno dovoljenje se torej ne pridobiva za vse gradbene objekte, temveč le za tiste, za katere GZ zahteva gradbeno dovoljenje, to pa so praviloma zahtevnejši gradbeni objekti (s tega vidika je mogoče zahtevo za uporabno dovoljenje obravnavati kot vsebinsko določitev referenčnega pogoja), pri čemer se pridobiva (za zahtevne objekte in objekte z vplivi na okolje) v posebnem postopku, v katerem se med drugim preverja tudi ustreznost izvedene gradnje (s tega vidika je mogoče zahtevo za uporabno dovoljenje zato obravnavati tudi kot potrdilo o zadovoljivi izvedbi gradnje).

Dejstvo, da je uporabno dovoljenje eno izmed možnih potrdil o zadovoljivi izvedbi gradnje, sicer v predmetnem postopku pravnega varstva niti ni sporno, saj se tudi vlagatelj strinja, da je uporabno dovoljenje lahko eno od dokazil, ki potrjuje zaključek in ustrezno izvedbo referenčne gradnje. Vendar pa je sporno vprašanje, ali lahko naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila referenčni pogoj za kandidata in vodjo gradnje opredeli izključno z zahtevo po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali pa bi moral poleg njega upoštevati tudi druge enakovredne oz. primerljive postopke in primerljivo dokumentacijo, pridobljeno po izvedeni gradnji (pod pogojem seveda, da kompleksnost same gradnje vsebinsko ustreza zahtevam, ki jih je naročnik določil v posameznih alinejah točk 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave). Zato je treba poleg ugotovitve, da ima naročnik v skladu z ZJN-3 zakonsko podlago zahtevati izkušnje s primerljivimi gradnjami ter predložitev potrdil o njihovi zadovoljivi izvedbi (med slednje pa je mogoče uvrstiti tudi uporabna dovoljenja), v nadaljevanju odgovoriti še na vprašanje, ali je zahteva po izkazovanju gradnje izključno s pridobljenim uporabnim dovoljenjem tudi povezana in sorazmerna s predmetom naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Kot je bilo že pojasnjeno, je naročnik obveznosti, ki jih bo imel izvajalec vodnogospodarske ureditve v sklopu 2, določil v 3. točki Tehničnih specifikacij, v kateri je med drugim zapisal, da bo moral izvajalec izdelati vse potrebne dokumentacije za predajo objektov v uporabo – zlasti projekt izvedenih del (PID) vključno z načrtom upravljanja in vzdrževanja, dokazilom o zanesljivosti objekta (DZO), geodetskim načrtom novega stanja zemljišča po dokončani gradnji vključno z elaborati za vpis objekta v evidence kot npr. elaboratom za vpis vodov v kataster GJI, za vpis vodne infrastrukture, ureditev zadnjega stanja parcel v zemljiško knjigo (parcelacija, sklepanje pogodb, vpis v zemljiško knjigo), ureditev upravljavskih pravic in vpis v zemljiško knjigo, ipd. Tudi v obrazcu pogodbe (Posebni pogoji pogodbe, preskusi ob dokončanju, točka 9.1 Obveznosti izvajalca) je določeno, da je izvajalec dolžan izvesti preskuse v skladu z zahtevami pogodbe, tehničnih specifikacij in veljavne zakonodaje in poskrbeti za vse potrebno za pridobitev rezultatov preskusov in izdajo uporabnih dovoljenj v roku, določenem v Dodatku k ponudbi. S tega vidika ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo navaja, da gre pri pridobivanju uporabnega dovoljenja le za birokratske postopke in da izvajalec nima nobene pomembnejše vloge v samem postopku. Med strankama predmetnega postopka pravnega varstva pa tudi sicer ni sporno, da je predmet tega javnega naročila protipoplavna ureditev Selške Sore, pri čemer se bodo vodnogospodarske ureditve izvajale na podlagi pridobljenih gradbenih dovoljenj in se bodo posledično pridobivala tudi uporabna dovoljenja. Zahteva, da kandidat izkaže tehnično in strokovno usposobljenost s predložitvijo seznama primerljivih gradenj, pri katerih so bila pridobljena uporabna dovoljenja, je torej povezana s predmetom javnega naročila, saj je izkazana primerljivost med ravnanji, ki jih je moral izvajalec izvesti pri referenčni gradnji, ter obveznostmi, ki jih bo prevzel pri predmetni gradnji in ki se nanašajo tudi na pridobivanje dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja.

Na podlagi zgornjih ugotovitev je mogoče povzeti, da ima zahteva, v skladu s katero naročnik zahteva izkazovanje primerljivih gradenj s pridobljenim uporabnim dovoljenjem, podlago v ZJN-3 in da je povezana s predmetom naročila na način, da obstaja primerljivost med referenčno gradnjo in predmetom naročila. Na tej podlagi je mogoče posledično ugotoviti, da je referenčna zahteva primerna za ugotavljanje tehnične in strokovne usposobljenosti kandidatov. Vendar pa je treba v nadaljevanju odgovoriti še na bistveno vprašanje, ali je mogoče tehnično in strokovno sposobnost kandidatov za izvedbo predmetnega javnega naročila ugotavljati tudi z drugačno dokumentacijo oz. na drugačen, manj omejujoč način, ki konkurence ne bi omejil le na tiste kandidate, ki lahko izkažejo izvedbo primerljivih vodnogospodarskih ureditev s pridobljenim uporabnim dovoljenjem. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi lahko naročnik usposobljenost kandidatov preverjal tudi s pridobivanjem zahtevnejše dokumentacije pri projektih, ki sicer ne potrebujejo uporabnega dovoljenja, oz. da bi lahko upošteval tudi sodelovanje kandidatov pri pridobivanju uporabnih dovoljenj za gradnje, ki sicer ne predstavljajo vodnogospodarskih objektov.

Z naročnikom se je mogoče strinjati, da se bodo vodnogospodarske ureditve, ki so predmet tega naročila, izvajale na podlagi pridobljenih gradbenih dovoljenj, zaradi česar se bodo posledično pridobivala tudi uporabna dovoljenja. Prav tako se je mogoče strinjati z naročnikom, da so predmetne gradnje zahtevne, na kar kaže že dejstvo, da se bodo izvajale na podlagi gradbenega dovoljenja. Vendar pa je treba upoštevati (na kar opozarja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo), da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik tehnično oz. izvedbeno zahtevnost gradnje vsebinsko opredelil v treh alinejah točk 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave: gradnja protipoplavnega zidu na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine 300 m ali več in v celotni dolžini višine 2 m ali več, gradnja protipoplavnega nasipa na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m in v celotni dolžini višine 2 m ali več ali regulacija ali ureditvena dela na vodotoku prvega ali drugega reda neprekinjene skupne dolžine vsaj 300 m. Čeprav je naročnik s temi zahtevami precej odstopil od dimenzij predmeta naročila (kot opozarja vlagatelj, so predmet naročila vodnogospodarske ureditve v dolžini več kot 4.500 m), gre za tiste naročnikove vsebinske kriterije, ki opredeljujejo izvedbeno kompleksnost referenčnih vodnogospodarskih ureditev – vsaka gradnja, ki jih izpolnjuje, po oceni naročnika predstavlja takšno referenco, da je na njeni podlagi mogoče sklepati o tehnični usposobljenosti kandidata izvesti predmetno gradnjo. Vendar, kot prav tako opozarja vlagatelj (naročnik pa temu argumentirano ne ugovarja), vsaka vodnogospodarska ureditev, ki sicer izpolnjuje vsebinske zahteve iz treh alinej točk 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave, ni nujno gradnja, ki bi se izvajala na podlagi gradbenega dovoljenja. Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, se lahko enako ali bolj kompleksne gradnje izvajajo tudi kot vzdrževalna dela v javno korist, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja in kjer se tudi ne pridobiva uporabno dovoljenje. Po drugi strani pa so lahko vodnogospodarske ureditve, ki se izvajajo na podlagi gradbenega dovoljenja, tudi manj kompleksne od tistih, ki jih je naročnik opredelil v točkah 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave in torej (ob upoštevanju dejstva, da je naročnik referenčne kriterije kompleksnosti precej omilil) tudi bistveno manj kompleksne od samega predmeta naročila. Obstajajo torej vodnogospodarske ureditve, ki so z izvedbenega vidika enako ali bolj kompleksne, kot so opredeljene v referenčnih zahtevah, pa nimajo pridobljenega uporabnega dovoljenja, ter vodnogospodarske ureditve, ki uporabno dovoljenje sicer imajo, pa so manj kompleksne od tistih, opredeljenih v točkah 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave, in bistveno manj kompleksne od predmeta naročila.

Navedeno pomeni, da naročnik z zahtevo, da mora referenčna gradnja imeti pridobljeno uporabno dovoljenje, ne preverja oz. ugotavlja nujno zgolj izvedbene kompleksnosti referenčnih gradenj, ki bi bile primerljive s predmetom naročila, temveč, kot navaja sam, pričakuje tudi izkušnje izvajalca pri pridobivanju oz. izdelavi dokumentacije, ki je potrebna pri izdaji uporabnega dovoljenja. Z naročnikom se je sicer mogoče strinjati, da je pridobivanje zahtevane dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, kot je opredeljena v področnih zakonih in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, skupaj s sodelovanjem izvajalca v postopku pridobivanju uporabnega dovoljenja, pomemben del predmetnega javnega naročila. Zato tudi ni mogoče slediti vlagatelju, da gre le za formalnosti oz. birokratska opravila, saj je treba upoštevati, da je predmetno naročilo financirano iz evropskih kohezijskih skladov in da je, kot pojasnjuje naročnik, pridobitev uporabnega dovoljenja nujna za njegovo nemoteno financiranje. Vendar pa naročnik v predmetnem postopku pravnega varstva ni argumentirano pojasnil, zakaj je le dokumentacija v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja za vodnogospodarske ureditve tako specifična, da je ni mogoče primerjati bodisi z drugo zahtevnejšo dokumentacijo, ki jo je treba pridobiti pri objektih brez gradbenega dovoljenja (pri katerih, kot opozarja vlagatelj, se prav tako lahko zahteva izdelava kompleksne tehnične dokumentacije, kot npr. PZI ali PID), bodisi z drugo dokumentacijo, ki mora biti priložena v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja za zahtevnejši gradbeni objekt, ki pa ne predstavlja vodnogospodarske ureditve. Vlagatelj prav tako utemeljeno opozarja, da je postopek izdaje uporabnega dovoljenja upravni postopek, ki se vodi na zahtevo investitorja, kar pomeni, da je začetek postopka neodvisen od volje izvajalca in da lahko pride tudi do položajev, ko uporabno dovoljenje ni izdano zgolj zaradi razlogov izven sfere izvajalca gradnje. Ob tem je treba ugotoviti, da vrednost predmetnega javnega naročila v sklopu 2 presega vrednost, od katere je potrebna objava javnega naročila v Uradnem listu ES, zato se glede na dejstvo, da naročnik zahteva izkazovanje uporabnega dovoljenja, izdanega na podlagi zakona, ki ureja gradnje, postavlja tudi vprašanje, na kakšen način lahko referenčni pogoj izpolnijo kandidati s sedeži v tujih državah, v katerih imajo drugačne nacionalne ureditve na področju gradenj vodnogospodarskih objektov.

Vse navedeno kaže na to, da je zahteva glede pogojevanja ustreznosti referenčne gradnje izključno z izdanim upravnim dovoljenjem nesorazmerna, saj brez utemeljenih razlogov onemogoča sodelovanje v postopku tistim kandidatom, ki lahko izkažejo enako ali celo bolj kompleksno gradnjo vodnogospodarskega objekta, za katerega pa ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, bodisi zato, ker ga investitor zaradi razlogov na njegovi strani ni pridobil, bodisi zato, ker je šlo za gradnjo, ki ni bila izvedena na podlagi gradbenega dovoljenja in posledično ni bila izdelana dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja, bila pa je pridobljena druga, primerljivo zahtevna tehnična dokumentacija. Zahteva glede uporabnega dovoljenja za vodnogospodarski objekt brez utemeljenih razlogov onemogoča sodelovanje tudi tistim kandidatom, ki sicer imajo izkušnje z gradnjo primerljivih ali celo bolj kompleksnih vodnogospodarskih objektov, zgrajenih brez pridobitve gradbenega dovoljenja, hkrati pa imajo izkušnje s pridobivanjem primerljivo zahtevne tehnične dokumentacije za izdajo uporabnega dovoljenja, vendar pri drugih, primerljivo zahtevnih gradbenih objektih, ki niso vodnogospodarski. Takšna zahteva zato predstavlja nesorazmerno omejitev, saj bi lahko naročnik primerljivo usposobljenost kandidatov dosegel tudi z manj omejujočimi zahtevami, ki bi omogočile izkazovanje ustreznosti gradnje in sposobnosti pridobivanja tehnične dokumentacije na drugačne načine, ki pa bi še vedno zagotavljali ustrezno raven tehnične in strokovne sposobnosti kandidatov tako pri izkazovanju sposobnosti izvesti kompleksno gradnjo kot tudi pri izkazovanju sposobnosti izdelati zahtevno tehnično dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da sta točki 14.8 in 14.11 Navodil kandidatom za izdelavo prijave v delu, v katerem zahtevata izkazovanje izključno uporabnega dovoljenja, oblikovani v nasprotju z določbami ZJN-3, zato je Državna revizijska komisija (iz zgoraj predstavljenih razlogov), na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v obsegu, kot je razviden iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnika napotuje, naj v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni, spremembe objavi skladno z ZJN-3 in določi nov rok za predložitev prijav.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka, zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in spremembe; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:

- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge z dne 19. 2. 2021, s katero se je vlagatelj opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi z dne 19. 2. 2021 niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 6.196,00 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 12. 3. 2021




predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28C, Ljubljana
- Odvetnik Domen Krištof, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran