018-027/2021 Komunala Kranj d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem in predelava nevarnih odpadkov«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KEMIS d.o.o., Pot na Tojnice 42, Vrhnika, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Kranj d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 3. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA (drugič)« z dne 20. 1. 2021, št. 459634.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.771,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5. 11. 2020 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 16. 11. 2020, pod št. objave JN007136/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 27. 1. 2021 (pod št. objave JN003853/2020-ODL02) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA (drugič)« z dne 20. 1. 2021, št. 459634, iz katere izhaja, da je naročilo male vrednosti v sklopu 1 oddal ponudniku SAUBERMACHER SLOVENIJA d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 2 pa naročila ni oddal. Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je naročnik za sklop 2 prejel le vlagateljevo ponudbo, v sklopu 1 pa dve ponudbi, pri čemer je bila vlagateljeva po merilih ugodnejša, vendar pa je bil vlagatelj izločen iz nadaljnjega ocenjevanja, saj ni predložil dopustne ponudbe – naročnik pojasnjuje, da vlagatelj v ponudbi ni navedel roka veljavnosti ponudbe skladno z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije (tj. najmanj 90 dni od roka za oddajo ponudb); zapisana veljavnost ponudbe je 1. 3. 2020 namesto 1. 3. 2021.

Vlagatelj je dne 27. 1. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi izpodbijana odločitev o (ne)oddaji naročila z dne 27. 1. 2021; zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da navedba datuma veljavnosti ponudbe ne predstavlja obveznega sestavnega dela ponudbe, saj je določena kot pogoj, ki ga sprejema vsak ponudnik, ki odda ponudbo. Sklicujoč se na prakso Državne revizijske komisije vlagatelj meni, da bi moral naročnik smatrati, da je bil v razpisni dokumentaciji postavljen minimalni 90-dnevni rok za veljavnost ponudbe obvezni pogoj, katerega so morali vsi ponudniki sprejeti in katerega so potrdili s podpisom izjave (na obrazcu št. 4) o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije – rok so lahko ponudniki spremenili le tako, da so ga podaljšali. Vlagatelj zatrjuje še, da je bila navedba datuma veljavnosti njegove ponudbe očitna napaka, ki bi jo moral naročnik popraviti sam ali pozvati vlagatelja na pojasnilo tega lapsusa. Očitnost napake naj bi izhajal iz dejstva, da je bila ponudba vložena 26. 11. 2020, torej je edino logično, da je veljavna do datuma, ki nastopi po dnevu oddaje ponudbe – skladno z naročnikovim izrecnim pogojem to pomeni do 1. 3. 2021 (30. 11. 2020 + 90 dni). Vlagatelj končno še meni, da njegova ponudba ne more biti opredeljena kot nedopustna tudi zaradi smiselne uporabe pravil o ponudbi, kot jih določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ), saj bi naročnik lahko ponudbo sprejel tudi po poteku njene veljavnosti (pod pogojem, če bi se seveda vlagatelj s tem strinjal).

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 2. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Zavrača navedbe vlagatelja, da naj navedba veljavnosti ponudbe ne bi predstavljala obveznega sestavnega dela ponudbe: v obrazcu št. 1 je bilo potrebno na prazno mesto vpisati veljavnost ponudbe in ponudniki torej niso potrjevali minimalnega obdobja veljavnosti ponudbe s podpisom izjave o sprejemanju vseh pogojev – taka izjava ne more nadomestiti izrecno zahtevanih podatkov. Nadalje pojasnjuje, da poziv k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre zgolj za možnost, za katero se lahko odloči, pri čemer mora ravnati skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja. Zavrača navedbo vlagatelja, da bi lahko veljavnost ponudb preveril sam, saj ne more nadomestiti vlagateljeve volje glede časovne veljavnosti, ki jo je določil sam vlagatelj; nenazadnje ne gre za tak element ponudbe, katerega obstoja prek iztekom roka za oddajo ponudb bi bilo mogoče preveriti, saj gre za oblikovanje poslovne volje gospodarskega subjekta. Ponudniki so tisti, ki so dolžni sestaviti ponudbo z dolžno skrbnostjo, opustitve te skrbnosti pa vlagatelj ne more preložiti na naročnika. Naročnik tudi meni, da napaka v konkretnem primeru ni očitna: očitnosti napake se nikakor ne more presojati na podlagi neke logičnosti poslovne odločitve, prav tako pa ne drži kalkulacija vlagatelja, saj enostavna kalkulacija 30. 11. 2020 + 90 dni predstavlja datum 29. 2. 2021 in ne 1. 3. 2021. V zvezi z očitki glede uporabe določil OZ naročnik poudarja, da lahko Državna revizijska komisija (enako pa tudi naročnik) ugotavlja zgolj skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja; ne naročnik ne Državna revizijska komisija nista pristojna za obravnavo sporov oz. kršitev iz obligacijskopravnih razmerij. Ne glede na to pristavlja, da tudi sicer nikakor ni dolžan izbrati neveljavne ponudbe, niti pozivati k podaljševanju ponudb s pretečeno veljavnostjo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne z vlogo z dne 10. 2. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 12. 2. 2021. Meni, da je naročnikova odločitev pravno napačna in sloni na zmotnem tolmačenju javnonaročniške zakonodaje in prakse Državne revizijske komisije. Pritrjuje sicer navedbi naročnika, da je bil na obrazcu št. 1 izrecno zahtevan vpis roka veljavno ponudbe, a ob tem opozarja, da je naročnik že sam na obrazec vnesel, da ponudba velja najmanj 90 dni od skrajnega roka za oddajo ponudb. Že a priori naj bi bilo tako jasno, da če je vlagatelj oddal ponudbo, je tudi prebral in sprejel zahtevo glede veljavnosti ponudbe. Vlagatelj tako vztraja pri tem, da iz razpisne dokumentacije in obrazca št. 1 jasno izhaja, da časovni okvir veljavnosti ponudbe predstavlja obvezni pogoj, ki so ga morali vsi ponudniki sprejeti. V primeru kontradikcije med izrecno zahtevo naročnika, navedeno na obrazcu (ki ga vlagatelj ni mogel spreminjati) in navedbo ponudnika, bi moral naročnik to nejasnost razrešiti, pri čemer pa očitna pomota pri zapisu datuma veljavnosti ponudbe v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na razvrstitev ali veljavnost ponudbe. Vlagatelj še poudarja, da je zatrjeval kršitve javnonaročniške zakonodaje (in ne OZ), pri čemer pa se je skliceval na smiselno uporabo OZ v zadevi, ki je Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) izrecno ne ureja (tj. veljavnost ponudbe) – ponovno poudarja, da bi naročnik moral uporabiti 31. člen OZ, ki ureja položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi navedbe roka veljavnosti njegove ponudbe na obrazcu št. 1.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati:
– svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je pod točko »2.13 VELJAVNOST PONUDBE« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel:
»Ponudba mora veljati najmanj 90 dni od roka za predložitev ponudb. V izjemnih okoliščinah bo naročnik lahko zahteval, da ponudniki podaljšajo čas veljavnosti ponudb za določeno dodatno obdobje.«
Rok za oddajo ponudb v obravnavanem primeru je bil 30. 11. 2020 do 10.00, naročnik pa je vpis veljavnosti ponudbe predvidel na obrazcu št. 1 »Ponudba – predračun«. Upoštevaje navedeno se tako ni mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da navedba časovnega okvirja veljavnosti ponudbe (v obravnavanem primeru) ne predstavlja obveznega sestavnega dela ponudbe.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen obrazec št. 1 »Ponudba – predračun«, v katerem je pod točko »III. Veljavnost ponudbe« navedeno: »Veljavnost ponudbe je 1.3.2020 dni od roka za oddajo ponudbe (najmanj 90 dni od roka za oddajo ponudbe).«

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da zapis letnice v datumu »1.3.2020« v ponudbenem obrazcu št. 1 v konkretnem primeru predstavlja očitno napako, kar izhaja iz tega, da je vlagatelj (šele) v novembru 2020 oddal ponudbo – datirano na 26. 11. 2020 – za javno naročilo, objavljeno na portalu javnih naročil dne 16. 11. 2020, ter da je hkrati v obrazcu št. 1 potrdil veljavnost ponudbe (najmanj) 90 dni od datuma roka za oddajo ponudb, kar šteto od datuma roka za oddajo ponudb pomeni 1. 3. 2021 – pri tem ne drži navedba naročnika, da 90. dan od roka za oddajo ponudb predstavlja 29. 2. 2021 – leto 2021 namreč ni prestopno, tako pa 29. 2. 2021 niti ne obstaja. Očitnost napake torej izhaja iz tega, da je lapsus pri zapisu datuma mogoče ugotoviti že na prvi pogled, poleg tega pa je mogoče tako iz dejstva, da vlagatelj v obrazcu št. 1 potrjuje 90 dnevni rok veljavnosti ponudbe, kot tudi iz dejstva, da se 90 dnevni rok od roka za oddajo ponudb izteče 1. 3. 2021, ugotoviti dejansko veljavnost vlagateljeve ponudbe.

Ne glede na stališče, na katerega se sklicuje naročnik, da poziv k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč zgolj možnost, za katero se lahko odloči, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru očitna napaka v zapisu datuma veljavnosti vlagateljeve ponudbe niti ne potrebuje razjasnjevanja popravka ali pojasnila v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je že s samim citiranim zapisom v predloženem obrazcu št. 1 vlagatelj potrdil, da je veljavnost ponudbe (najmanj) 90 dni od roka za predložitev ponudb, kar je skladno z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker upoštevaje vse navedeno v obravnavanem primeru očitne napake v zapisu letnice datuma veljavnosti ponudbe ni mogoče obravnavati kot podlage za ugotovitev nedopustnosti ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili (prvega odstavka) 89. člena ZJN-3 s tem, ko je vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega razloga zavrnil kot nedopustno. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA (drugič)« z dne 20. 1. 2021, št. 459634.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3. Naročnik mora pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb upoštevati določila ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
‒ strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.728,91 EUR;
‒ strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.400 točk (prva točka tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo navzgor zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.024,80 EUR;
‒ izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 400 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 17,57 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 12. 2. 2021, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 5.771,28 EUR, ki mu jih je dolžan naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 5. 3. 2021

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti (preko portala eRevizija):
– vlagatelj,
– pooblaščenec vlagatelja,
– izbrani ponudnik
– naročnik
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran