018-009/2021 Mestna občina Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje svetlobno prometne signalizacije in javne razsvetljave v MOC v štirih letih (2021-2024)«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Javna razsvetljava d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 2. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10. 11. 2021, pod št. objave JN007006/2020-B01, in v Uradnem listu EU dne 11. 11. 2020, pod št. objave 2020/S 220-540684.

Naročnik je dne 23. 12. 2021 na Portalu javnih naroči objavil Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Elektrosignal, d.o.o., Lava 6A, 3000 Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno.

V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik v obrazložitvi Odločitve o oddaji javnega naročila navedel:
- da vlagatelj ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ker je predložil tri menične izjave s pooblastilom za izpolnitev bianco menic v višini 20.000,00 EUR, namesto v višini 60.000,00 EUR, kot je to zahteval naročnik, in ker finančnemu zavarovanju ni priložil kopije podpisnega kartona bank, pri katerih ima odprt poslovni račun, kot je bilo zahtevano s strani naročnika;
- da vlagatelj ni ustrezno izpolnil ponudbenega kalkulatorja, saj je pri postavki A4 v koloni E ceno vpisal na 4 decimalna mesta, namesto na 2 decimalni mesti, kot je bilo zahtevano;
- da vlagatelj kljub pozivu naročnika ni ustrezno izpolnil obrazca ESPD, saj v Delu III, v oddelku C, ni označil, ali so te informacije na razpolago v elektronski obliki ter
- da vlagatelj ne izpolnjuje kadrovskih zahtev, saj nominirani kadri nimajo opravljenega usposabljanja s področja delovanja semaforskih naprav proizvajalca semaforskih naprav tipa SKN 100 32-64, ki so vgrajene v semaforiziranih križiščih na področju Mestne občine Celje (v nadaljevanju: MOC); vlagatelj je v ponudbeno dokumentacijo priložil potrdilo o izvedenem notranjem usposabljanju zaposlenih s področja semaforske opreme proizvajalcev ASIST, d.o.o., in Iskra, d.o.o., to potrdilo pa ne ustreza zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; vlagatelj tudi po pozivu na pojasnilo in predložitev dokazil ni predložil ustreznega potrdila – iz vlagateljevega pojasnila izhaja, da nominirani kadri nimajo opravljenega usposabljanja za delovanje zahtevanih semaforskih naprav, pač pa imajo opravljeno usposabljanje za drugo semaforsko opremo. Neupošteven je vlagateljev zaključek v pojasnilu, da je izkazal usposobljenost za rokovanje z opremo, ki je enakovredna zahtevanemu tipu semaforskih naprav, saj je naročnik izrecno zahteval izkaz usposobljenosti za rokovanje z opremo tipa SKN 100 32-64.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 1. 2021 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, sprejem nove odločitve, s katero se vlagateljeva ponudba označi za dopustno, ponudba izbranega ponudnika pa za nedopustno, ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je naročnik v sodelovanju z izbranim ponudnikom v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil pogoj, ki se nanaša na semaforizacijo, ki predstavlja zgolj 19,68 % celotne investicije, in ki ga lahko izpolni zgolj izbrani ponudnik. Z navedenim je naročnik oškodoval svoj proračun v višini razlike med ponudbeno ceno izbranega ponudnika in ponudbeno ceno vlagatelja. Naročnik je zahteval potrdilo o izvedenem usposabljanju s področja delovanja semaforskih naprav proizvajalca semaforskih naprav tip SKN 100 32-64, ki so vgrajene v semaforiziranih križiščih na področju MOC, edini proizvajalec teh naprav pa je izbrani ponudnik, ki je hkrati edini, ki lahko izda potrdilo o usposabljanju. Sporni pogoj lahko izpolnjujejo samo zaposleni izbranega ponudnika in nihče drug. Izbrani ponudnik nima registrirane dejavnosti, ki bi mu omogočala usposabljanje tretjih oseb in izdajo potrdil o usposabljanju, kar sta potrdila tudi AJPES in Tržni inšpektorat RS. Glede na zapisani pogoj je izbrani ponudnik najmanj dve leti pred potekom roka za predložitev ponudb opravljal dejavnost na črno. V prekršku pa ni samo izbrani ponudnik, ampak tudi naročnik, ki omogoča delo na črno. Takšen pogoj je v nasprotju z zakonom in moralo in kot takšen ničen. Na ničnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se lahko stranka, skladno z določili Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s sprem.; v nadaljevanju: OZ), ki se uporabljajo subsidiarno, sklicuje ves čas postopka in ne samo v roku 10 delovnih dni od objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik je velik prejemnik naročnikovih proračunskih sredstev (kar je razvidno iz podatkov ERAR) in je ekonomsko odvisen od naročnika. Ker bi imela nepridobitev javnega naročila hude ekonomske posledice za izbranega ponudnika, obstoji sum v povezanost naročnika in izbranega ponudnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Sporni pogoj je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki ga ureja OZ, ter vsemi načeli javnega naročanja, saj je naročnik z njim onemogočil konkurenco med ponudniki, enakopravno obravnavo ponudnikov ter gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, poleg tega je izbira pogoja nesorazmerna, način njegove postavitve pa predstavlja kršitev načela transparentnosti javnega naročanja. Vlagatelj je, namesto zahtevanega potrdila o usposabljanju, ki ga je nemogoče pridobiti, ker ga družba, ki naj bi usposabljala, ne more in ne sme izdati, predložil potrdilo o usposabljanju za enakovredno semaforsko opremo. Vlagatelj sodeluje z največjimi proizvajalci semaforske opreme v RS in Evropi. Semaforska oprema izbranega ponudnika, kot tudi vseh proizvajalcev, mora izpolnjevati zahteve zakonodaje v RS. Naročnik tipa semaforskih naprav SKN 100 32-64 ni opisal s tehničnimi specifikacijami in navodili, ampak zgolj z zahtevo, da izpolnjuje zahteve skladno s pozitivno zakonodajo. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik tudi ni imel podlage za zavrnitev njegove ponudbe iz drugih razlogov, navedenih v izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je naročnik določil neustrezen rok za popravo ponudbe. Naročnik je v času epidemije COVID-19 za dopolnitev obsežnega dela ponudbe določil kratek rok, ki je vplival na dopolnitev ponudbe. Naročnik je odločitev o oddaji javnega naročila sprejel en delovni dan po vlagateljevi dopolnitvi ponudbe, kar kaže na to, da je bila odločitev vnaprej pripravljena in posledično na diskriminatorno ravnanje naročnika.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 12. 1. 2021, s katero se je izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah, navaja, da je proizvajalec semaforske opreme in da (posledično) ne potrebuje registrirane dejavnosti za to, da morebitnega zunanjega uporabnika semaforske opreme usposobi za strokovno in varno rokovanje s to opremo. V kolikor bi bil interes pri vlagatelju ali drugem subjektu, da opravi zahtevano usposabljanje, bi izbrani ponudnik takšno usposabljanje nudil – ni nujno, da bi ga nudil kot svoj tržni produkt, temveč bi lahko za to angažiral zunanjega izvajalca, kateremu bi zagotovil potrebne podatke za usposabljanje. Ker sam ni nikoli zavrnil, da bi kogar koli usposabljal, sporni pogoj ne more biti označen kot ničen in v nasprotju z zakonom in moralo, nasprotne revizijske navedbe pa so prepozne. Izbrani ponudnik še navaja, da zaradi zahtevnosti semaforskih naprav (sestavni deli, programska oprema) teh ni mogoče vzdrževati oz. upravljati brez usposabljanja. Semaforske naprave se razlikujejo po sestavnih delih in programskih opremi, zato ni mogoče opraviti usposabljanja na eni opremi in vzdrževati drugo opremo. Posledično ni mogoče zatrjevati »enakovrednosti« semaforskih naprav, zato tudi vlagateljevo potrdilo ni mogoče šteti kot ustrezno.

Naročnik je s Sklepom z dne 15. 1. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov postopka, tako vlagatelja kot izbranega ponudnika (v nadaljevanju: sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je prejel zahtevek za revizijo tako po pošti kot preko portala eRevizija in da se je pri pregledu zahtevka za revizijo v fizični obliki porajal dvom v veljavnost podpisov podpisnikov zahtevka za revizijo, saj je bil namesto podpisa na zahtevku za revizijo odtisnjen podpisni žig obeh zakonitih zastopnikov. Vlagatelja je zato pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, kar je vlagatelj tudi storil. V zvezi s sklicevanjem vlagatelja na ničnost določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik opozarja, da ga vlagatelj ni opozoril preko Portala javnih naročil na očitane kršitve, kot tudi ni vložil pravočasnega zahtevka za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ne le, da torej obstoji omejitev v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, je vlagatelj s temi očitki prekludiran. Ne glede na navedeno naročnik zavrača revizijske očitke o sumu korupcije, omejevanja konkurence in oškodovanja proračuna. Ravno tako je zmotno in zavajajoče vlagateljevo sklicevanje na ničnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skladno z določili OZ, saj je v javno-naročniških postopkih Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v primerjavi z OZ specialnejši predpis. Naročnik dalje pojasnjuje, da so v semaforiziranih križiščih na področju MOC vgrajene semaforske naprave tipa SKN 100 32-64, katerih proizvajalec je izbrani ponudnik. Za njihovo vzdrževanje, posodabljanje, dograjevanje in preprogramiranje je potrebno poznavanje le-teh, zato proizvajalec omogoča usposabljanje za uporabo te opreme, o čemer izda ustrezno potrdilo. Usposabljanje s strani proizvajalca oz. izbranega ponudnika ne predstavlja dejavnosti, ki bi morala biti posebej registrirana, kot to zatrjuje vlagatelj, saj izbrani ponudnik ne izvaja dejavnosti izobraževanja kupcev za uporabo njegovih proizvodov kot redno dejavnost. Naročnik očitke o delu na črno zato zavrača kot neutemeljene. Sporni pogoj izkaza usposobljenosti z ravnanjem z opremo tipa SKN 100 32-64 je povezan s predmetom javnega naročila in sorazmeren, saj je predmet javnega naročila vzdrževanje teh naprav. Naročnik navaja, da je potrdilo o usposabljanju z enakovredno semaforsko opremo, ki ga je predložil v ponudbo vlagatelj, neustrezno, saj ne izpolnjuje zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato vlagateljeva ponudba, kljub temu da je cenejša, ne more biti izbrana. Naročnik je izrecno zahteval izkaz usposobljenosti za ravnanje z opremo SKN 100 32-64 in ne za opremo »enakovredno navedenemu tipu«. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi revizijske navedbe, povezane s preostalimi razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. V zvezi z očitki o prekratkem roku za popravo ponudbe pa naročnik še dodaja, da bi vlagatelj z zahtevano dokumentacijo moral razpolagati že ob oddaji ponudbe in ESPD obrazca. Vlagatelj je kot najugodnejši ponudnik lahko pričakoval naročnikov poziv k predložitvi dokazil. Naročnik še navaja, da je pri oddaji javnega naročila vezan na zakonsko določene roke. Ažurno postopanje naročnika ne utemeljuje očitka vlagatelja, da je bila odločitev pripravljena vnaprej.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15. 1. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredelil z (nedatirano) vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 20. 1. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah ter poudarja, da ne postavlja zahtevka na ničnost pogodbe (kot jo je urejal ZJN-2) ali na izpodbojnost pogodbe (kot to določa ZPVPJN), ampak na ničnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj dodaja, da sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne vsebuje pravnega pouka, s čimer mu je bila kršena ustavna pravica do pritožbe. Poleg tega opozarja na nenavadno časovno komponento, saj je vlagatelj zahtevek za revizijo dopolnil (popoldne) dne 14. 1. 2021, naslednji dan dopoldne pa je naročnik že izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik v vlogi z dne 21. 1. 2021, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 22. 1. 2021, vztraja pri svojih navedbah ter dodaja, da vlagatelj zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni imel več pravnih sredstev, poleg tega pa morebitno umanjkanje pravnega pouka vlagatelju ni povzročilo škode, saj se je ta opredelil do navedb naročnika. Naročnik izpostavlja, da vlagatelj opredelitve do navedb naročnika ni podpisal niti lastnoročno niti elektronsko, saj se na njej nahaja zgolj podpisni žig zakonitih zastopnikov. Naročnik še dodaja, da je šele ob primerjavi podpisov na prvotno vloženem zahtevku za revizijo in na dopolnitvi zahtevka za revizijo ugotovil, da se podpisni žig enega od zakonitih zastopnikov nahaja tudi na bianco menicah in meničnih izjavah, podpis drugega zakonitega zastopnika, ki je sicer lastnoročni, pa je očitno drugačen, kot na ostalih predloženih vlogah, kar še dodatno potrjuje pravilnost odločitve o neustreznosti predloženega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Takšnega zavarovanja za resnost ponudbe namreč sploh ne bi bilo mogoče uspešno unovčiti.

Državna revizijska komisija je dne 28. 1. 2020 vlagatelju v opredelitev posredovala naročnikovo vlogo z dne 21. 1. 2021.

Vlagatelj je dne 2. 2. 2021 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo, iz katere izhaja, da v celoti vztraja pri svojih dosedanjih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo navedbo, da naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni navedel pravnega pouka, ugotavlja, da naročnik z navedeno odločitvijo vlagatelja resda ni seznanil s pravico, da se skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN lahko opredeli do naročnikovih navedb v tej odločitvi, vendar pa slednje ni povzročilo posledic, ki bi kakorkoli vplivale na zagotavljanje pravnega varstva vlagatelju ali mu onemogočile oziroma otežile uveljavljanje pravic, ki mu jih daje ZPVPJN. Vlagatelj se je namreč, kot mu to dopušča šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, kljub umanjkanju naročnikovega opozorila na vlagateljevo možnost do opredelitve, pravočasno in argumentirano izjavil o navedbah naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da ni ugotavljala, ali je ta vloga ustrezno podpisana, kot to zatrjuje naročnik. Morebitno neupoštevanje izpostavljene vloge namreč ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz štirih razlogov, in sicer: (1) ker vlagatelj ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, (2) ker vlagatelj ni ustrezno izpolnil ponudbenega kalkulatorja, (3) ker vlagatelj kljub pozivu naročnika ni ustrezno izpolnil obrazca ESPD in (4) ker vlagatelj ni predložil ustreznega dokazila o usposobljenosti za nominirani kader.

Državna revizijska komisija je naprej presojala revizijske navedbe, povezane z nepredložitvijo ustreznega dokazila o usposobljenosti za nominirani kader.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: (a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, (b) ekonomski in finančni položaj ter (c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik lastno tehnično usposobljenost (med drugim) izkaže z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) in z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v točki 5.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v točki 5.3.3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da morajo ponudniki (med drugim) zagotoviti najmanj dva inženirja elektro stroke in dva serviserja semaforskih naprav, ki imajo »v zadnjih dveh letih pred rokom za oddajo ponudb opravljeno usposabljanje s področja delovanja semaforskih naprav proizvajalca semaforskih naprav tip SKN 100 32-64, ki so vgrajene v semaforiziranih križiščih na področju MOC«.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da vlagatelj svoji ponudbi ni priložil potrdila o opravljenem usposabljanju s področja delovanja semaforskih naprav proizvajalca semaforskih naprav tip SKN 100 32-64, ampak je priložil potrdilo o izvedenem notranjem usposabljanju zaposlenih s področja semaforske opreme proizvajalcev ASIST, d.o.o., in Iskra, d.o.o. Med strankama tudi ni sporno, da vlagatelj ustreznega potrdila ni priložil niti po pozivu naročnika.

Vlagatelj v Zahtevku za revizijo zatrjuje, da sporni pogoj lahko izpolnjujejo samo zaposleni izbranega ponudnika in nihče drug, takšen pogoj pa je po njegovih navedbah v nasprotju z zakonom in moralo in kot takšen ničen. Pri tem se vlagatelj izrecno opira na določila OZ.
OZ v členih 86 – 93 ureja ničnost pogodb, v členih 94 – 99 pa njihovo izpodbojnost. V skladu s 86. členom OZ je nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodba je nična tudi, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (35. člen OZ), če pogodba nima podlage oz. je ta nedopustna (četrti odstavek 39. člena OZ), kot tudi če ni sklenjena v predpisani obliki, kadar je obličnost predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe (prvi odstavek 55. člena OZ). Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba (92. člen OZ), pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne (93. člen OZ).

Četudi bi bilo potrebno izpostavljene določbe OZ razlagati tako široko, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče uveljavljati ne le ničnost pogodbenih določil, ampak tudi ničnost pogojev za sodelovanje v okviru postopkov oddaje javnih naročil, za kar si prizadeva vlagatelj, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da uporaba omenjenih določb OZ v primeru, kot je obravnavani, ne pride v poštev. ZPVPJN, ki se v postopkih javnega naročanja uporablja primarno, namreč določa, da ima potencialni ponudnik možnost zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo vložiti zahtevek za revizijo, pri čemer pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (prvi v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN). Zakonodajalec je torej za izpodbijanje nezakonitih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel posebno pravno sredstvo, tj. zahtevek za revizijo v skladu z določbami ZPVPJN, in za uveljavljanje tega pravnega sredstva določil tudi poseben rok. Dopustiti možnost, za katero se zavzema vlagatelj, in sicer uveljavljanje nezakonitosti določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi po poteku roka za predložitev ponudb na podlagi določb OZ o ničnosti pogodb, bi povsem izničilo pomen tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj uveljavljanje omenjenih kršitev ne bi bilo več časovno omejeno, poleg tega pa bi to tudi povsem razvrednotilo pomen tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, v skladu s katerim mora vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika pred vložitvijo zahtevka za revizijo opozoriti na očitano kršitev.

Kot pravilno ugotavlja naročnik, se vlagateljeve revizijske navedbe glede nezakonitosti spornega pogoja nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj pa je z izpodbijanjem omenjenega pogoja prekludiran. Vlagatelj je namreč imel možnost v fazi objave obvestila o naročilu naročniku predlagati spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na sporni pogoj, česar pa ni storil. V kolikor bi naročnik njegov predlog zavrnil, pa bi imel možnost vložiti zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, česar pa ravno tako ni storil. V tej fazi, tj. po poteku roka za predložitev ponudb, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne more več navajati kršitev, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je sporna določba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb postala aksiom in vanjo ni več dopustno posegati, posledično tudi ne more biti pravno upoštevna vlagateljeva revizijska navedba, da bi moral naročnik kot ustrezno sprejeti dokazilo, s katerim vlagatelj dokazuje, da ima nominirani kader opravljeno usposabljanje glede delovanja semaforske opreme, ki je enakovredna opremi, kot jo je zahteval naročnik.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, niti ne dokazuje, da ima kader, ki ga je nominiral v svoji ponudbi »v zadnjih dveh letih pred rokom za oddajo ponudb opravljeno usposabljanje s področja delovanja semaforskih naprav proizvajalca semaforskih naprav tip SKN 100 32-64, ki so vgrajene v semaforiziranih križiščih na področju MOC«, naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja omenjenega pogoja za sodelovanje ni obravnaval kot dopustne ter zato vlagatelju naročila ni oddal.

Vlagatelj naročniku tudi očita, da je z določitvijo spornega pogoja kršil vsa načela, na katerih temelji javno naročanje (4. – 8. člen ZJN-3). Ker vlagatelj kršitev omenjenih načel izpeljuje iz očitka o nezakonitosti spornega pogoja, s katerim, kot predhodno ugotovljeno, ni uspel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku posledično tudi ni mogoče očitati kršitve teh načel.

Državna revizijska komisija na tem mestu še pojasnjuje, da ni pristojna za odločanje o tem, ali neko naročnikovo ravnanje predstavlja korupcijo ter ali izbrani ponudnik opravlja delo na črno, saj so za odločanje o teh vprašanjih pristojni drugi organi. Kot je razvidno iz vsebine zahtevka za revizijo, pa je te organe o svojih sumih seznanil že vlagatelj sam.

Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ni dalje obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb glede ustreznosti predloženega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, glede pravilnosti izpolnitve ponudbenega kalkulatorja ter glede ustreznosti izpolnitve obrazca ESPD, niti ni izvedla s temi navedbami povezanih predlaganih dokazov, saj obravnava teh navedb in izvedba teh dokazov ne bi v ničemer vplivala ali spremenila odločitve Državne revizijske komisije v predmetni zadevi.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in s tem povezanih nezakonitosti njegovega ravnanja pri izdaji Odločitve o oddaji javnega naročila, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika. Ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, temveč na naročnikovo odločitev o izbiri ponudnika, s katerim bo v okviru konkretnega postopka javnega naročanja sklenil okvirni sporazum (naročnik namreč izvaja odprti postopek z namenom sklenitve okvirnega sporazuma, glej točko »IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu« obvestila o naročilu, Povabilo k oddaji ponudbe, ter Vzorec Okvirnega sporazuma), je potrebno višino takse določiti v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN. Ta med drugim določa, da znaša taksa 2.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja.

Ker se v konkretnem primeru zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, sprejeto v odprtem postopku, in je vlagatelj takso namesto v višini 6.000,00 EUR, kakor jo zakon določa za primer, kot je konkretni, plačal v višini 25.000,00 EUR, bo Državna revizijska komisija o vračilu preplačanega dela takse vlagatelju v znesku 19.000,00 EUR odločila v skladu z določbo 72. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva, in sicer »odvetniške stroške« v višini 1.836,00 EUR, povečano za DDV. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), saj izbrani ponudnik v postopku pravnega varstva ni nastopal s pooblaščencem, ki bi bil upravičen do nagrade po predpisih o odvetništvu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 22. 2. 2021



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti (e-Revizija):
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– RS MJU.

V vednost:
– finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran