018-008/2021Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje in Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in namestitev avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav s pogarancijskim vzdrževanjem za obdobje 5 let in nakup diagnostičnega potrošnega materiala« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Interexport, d. o. o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnikov Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnika), 18. 2. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnika sta v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 27. 4. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-B01, in 28. 4. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 083-195532; v objavi je kot naročnik naveden le Univerzitetni klinični center Ljubljana, op. Državne revizijske komisije) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje), ki je bil 9. 12. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-ODL01, obvestila ponudnike, da sta izbrala ponudbo ponudnika Salus, Veletrgovina, d. o. o., Litostrojska cesta 46 a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnika sta navedla, da je ponudba izbranega ponudnika, ki je bila po cenovnem merilu tudi najugodnejša, edina dopustna, za vlagateljevo ponudbo, ki je bila po cenovnem merilu četrta najugodnejša, pa sta navedla, da »ne ustreza vsem strokovnim zahtevam«.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 12. 2020, ki jo je poslal naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika vključno z vsemi spremembami, dopolnitvami in pojasnili izbranega ponudnika ter v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, kar je ta naročnik zavrnil (dopis št. 845080110-013-20/14 z dne 16. 12. 2020).

Vlagatelj je 21. 12. 2020 ob 16.02 po pošti priporočeno vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 12. 2020 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- »so v ponudbi izbranega ponudnika podane enake oziroma istovrstne pomanjkljivosti, ki bi, če bi jih naročnik ugotovil, povzročile, da bi morala biti ob presoji njegove ponudbe, ki bi bila enako blaga (enako stroga), kot je bila v izpostavljenem delu blaga (stroga) presoja ponudbe izbranega ponudnika, tudi vlagateljeva ponudba (v izpostavljenem delu) označena za dopustno«,
- »ima izbrana ponudba tudi druge napake, katerih posledica je nedopustno ponudbe izbranega ponudnika, v kolikor pa bi mu naročnik omogočil vpogled, pa bi vlagatelj lahko uveljavljal tudi druge kršitve v postopku oddaje javnega naročila«,
- mu je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana zavrnil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naročnika nista izvedla popolnega pregleda ponudb, »saj izbrani ponudnik niti ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti, to pa bi naročnik pač moral ugotoviti. Poleg tega, da naročnik ni nikjer zapisal, da je opravil popoln pregled ponudb, je tudi sicer izbrano ponudbo očitno ocenjeval samo na podlagi meril za ocenjevanje ponudb, pri tem pa je "prezrl", da ponudba izbranega ponudnika ni niti tehnično, niti strokovno ustrezna«,
- izbrani ponudnik »ne izkazuje niti referenčne sposobnosti«,
- ponudba izbranega ponudnika ni dopustna iz vseh razlogov, ki »so že bili predmet revizijskih zahtevkov prav vlagatelja v predhodnih postopkih, vendar pa teh kršitev naročnik (na podlagi enake dokumentacije izbranega ponudnika) ni preverjal«,
- je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z naročnikovimi strokovnimi zahtevami »celo do te mere, da sploh ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti, zato njegove ponudbene cene nikakor ni mogoče primerjati s ponudbeno ceno vlagatelja zahtevka za revizijo, obravnava izbrane ponudbe pa je bila s strani naročnika opravljena izrazito nekritično in zato pristransko«,
- uveljavljanje istovrstnih kršitev »glede na zadnjo prakso Sodišča EU ni več pogoj« (sodbi v zadevah »Esaprojekt«, C-131/16 z dne 11. 5. 2017, ECLI:C:2017:358, in Lombardi Srl, C-333/18 z dne 5. 9. 2019, ECLI:C:2019:675),
- izbrani ponudnik v Specifikaciji priloge 4 za 13 preiskav ni ponudil neodvisnega kontrolnega materiala, kot je bil izrecno zahtevan, zato »je naročnik ravnal v nasprotju s svojimi zgoraj citiranimi strokovnimi zahtevami, s tem pa je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ko je ponudbo vlagatelja zaradi neizpolnjevanja strokovnih zahtev izločil«, kar bo potrdil tudi strokovnjak oziroma izvedenec specialist laboratorijske biomedicine,
- preiskave z materiali, ki so predloženi v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zahtevami naročnika in pravili stroke, imajo lahko znatne posledice za zdravje in življenje pacientov,
- izbrani ponudnik ni ponudil neodvisnega kontrolnega materiala za določitve serumskih indeksov niti za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost (HIL), niti ni ponudil negativnega neinterferirajočega) neodvisnega kontrolnega materiala, kar bo potrdil tudi strokovnjak oziroma izvedenec specialist laboratorijske biomedicine,
- ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevo 6 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj pridobil pri vpogledu v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila, ne izhaja, da je možna komunikacija v Query Mode in tako ne izhaja, da poteka komunikacija za vsako poizvedbo CSV (centralnega sistema vodenja) neposredno in samostojno, pač pa je razvidno le, da sistem združuje povpraševanje v LIS (laboratorijski informacijski sistem) in jih pošilja v razmaku nekaj milisekund, kar bo potrdil tudi izvedenec ali strokovnjak ustrezne stroke,
- je proizvajalec Abbott, čigar opremo je ponudil izbrani ponudnik, šele junija 2019 pridobil pravice za uporabo opreme proizvajalca GLP, ki jo je ponudil v tem postopku oddaje javnega naročila, v obdobju med junijem 2019 in aprilom 2020 pa ni mogoče pridobiti treh zahtevanih referenc, saj klinični laboratoriji »ne gredo v menjavo in rutinsko uporabo tako kompleksnih sistemov v časovnem obdobju manj kot 1 leto«,
- izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenc niti za sistem za pripravo demineralizirane vode, kar je razvidno iz referenc iz prejšnjega postopka oddaje javnega naročila,
- izbrani ponudnik ni ponudil zadostnega števila sistemov za pripravo demineralizirane vode, saj bi moral ponuditi minimalno dva sistema,
- »prav tako je bila naročnika zahteva, da mora ALS vključevati programsko opremo za avtovalidacijo. Program mora omogočati preverjanje razlik glede na predhodni rezultat posamezne analize (delta chech) na podlagi KZZ številke, pregled rezultatov glede na demografske podatke (spol, starost, naročnik) in po kriterijih, ki jih lahko spremeni ali dodatno postavi uporabnik. Sistem za avtovalidacijo mora biti validiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom«,
- izbrani ponudnik za ponujeni ALS nima ustreznih referenc, ki bi izpolnjevale »vse zgoraj opisane pogoje«,
- sta naročnika ponudbo izbranega ponudnika pregledala pavšalno in s tem površno, saj sta ji neupravičeno dodelil tri točke za izpolnjevanje zahteve, da ponudnik omogoča na svoji opremi dodatnih 15 odprtih mest nad minimalno zahtevanimi desetimi, zaradi česar sta izvedla nepopoln pregled ponudb in je vlagatelj upravičen do vpogleda v skladu s 35. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), izbrani ponudnik pa je v ponudbi predložil zavajajoče izjave, »ki bi morala imeti za posledico nedopustnost te ponudbe«,
- »je naročnik njegovo ponudbo protipravno označil kot nedopustno iz razloga, da ne ustreza vsem strokovnim zahtevam zaradi ugotovljenega neskladja pri točki 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave, kjer je za metodo za določanje U-Proteinov zahtevana meja detekcije pri 0,04 g/L ali manj«,
- je ponudil metodo, ki je enakovredna oziroma boljša od metode izbranega ponudnika, kar lahko potrdi strokovnjak ali izvedenec,
- iz spremnega lista proizvajalca Abbott izhaja, da ima test merilno območje med 0,068 g/L in 2,00 g/L, pri vlagatelju pa med 0,06 g/L in 2,50 g/L, kar so boljše karakteristike, kar bo potrdil izvedenec oziroma strokovnjak.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 1. 2021 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo, pri čemer je pojasnil, zakaj vlagateljevi očitki niso utemeljeni.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je s sklepom št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021, ki ga je 12. 1. 2021 vročil vlagatelju, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je navedel, da:
- je bil izveden popoln pregled ponudb, zato je bil vlagatelju skladno z ZJN-3 zavrnjen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika,
- vlagatelj ni izpolnil zahteve 6 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj je s ponujeno metodo presegel mejo detekcije 0,04 g/L, zato vlagateljeva ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3,
- je bilo pri pregledu ponudbe iz tabele iz dokumenta »Specifikacije priloge 4 - čistopis 21.5.2020« ugotovljeno, da je izbrani ponudnik ponudil neodvisni kontrolni material, iz dokazila pod točko 6 v mapi »Dokazi2. Splošne zahteve za ALS«, ki je drugačno od tistega iz prejšnjega postopka oddaje javnega naročila, je bilo ugotovljeno, da ponujeni sistem omogoča komunikacijo med CSV in LIS v »Query Mode«, iz dokazil pod točko 5 v mapi »Dokazi1. Splošne zahteve«, pa je bilo ugotovljeno, da izbrani ponudnik razpolaga z zadostnim številom referenc, ki so tudi skladne z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je to nov postopek oddaje javnega naročila, v katerem je lahko vsak zainteresirani ponudnik oddal ponudbo, kar tudi velja za vlagatelja, ki v prejšnjem postopku ni oddal ponudbe, ki bi bila dopustna,
- je izbrani ponudnik za dokazovanje, da je sistem avtovalidiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom, predložil izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca (dokazila pod točko 11 v mapi »Dokazi2. Splošne zahteve za ALS«), kot je bilo to omogočeno,
- je vlagatelj predložil dokazilo v hrvaškem jeziku, ki s spornim merilom nima zveze, izbrani ponudnik pa je sicer predložil izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca (dokazila pod točko 8 v mapi »Dokazi8. Merila«), da na svoji opremi omogoča dodatnih 15 odprtih mest za aplikacije uporabnika nad minimalno zahtevanimi 10.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je kot prilogo dopisu št. 845080110-013-19/20 z dne 14. 1. 2021 Državni revizijski komisiji 15. 1. 2021 prek portala eRevizija posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 1. 2021, ki jo je vložil 15. 1. 2021 po pošti priporočeno, opredelil do navedb naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, ter vztrajal, da se imenuje strokovnjake oziroma izvedence (točka II, str. 3), pri čemer je zahteval (točka IV, str. 4), da se imenuje tudi strokovnjaka oziroma izvedenca, ki bi potrdil, da se lahko na opremi, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, zagotovi le 10 »odprtih mest«.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je Državni revizijski komisiji 27. 1. 2021 prek portala eRevizija posredoval še del dokumentacije.

Čeprav je v obvestilu o javnem naročilu kot naročnik naveden le Univerzitetni klinični center Ljubljana, je že iz 4. točke sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 845080110-013-20/1 z dne 27. 2. 2020, ki ga je sprejel predstojnik naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, razvidno, da sta naročnika dva, pri čemer je ta drugi naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. To tudi izhaja že z naslovne strani dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna prek povezave iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu. Da sta naročnika dva, je jasno razvidno tudi iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje), ki je bil 9. 12. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-ODL01, saj sta oba naročnika v tem dokumentu izrecno navedena in tudi podpisala sta ga oba predstojnika (za Univerzitetni klinični center Ljubljana generalni direktor in za Republiko Slovenijo, Ministrstvo za zdravje minister za zdravje).

Državna revizijska komisija je neodvisno od tega, ali je vlagatelj skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN dokazal, da brez svoje krivde ni mogel še pred vložitvijo vloge z dne 15. 1. 2021 predlagati imenovanje strokovnjaka oziroma izvedenca (vloga z dne 15. 1. 2021, točka IV, str. 4), ki bi potrdil, da se lahko na opremi, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, zagotovi le 10 »odprtih mest«, poleg tega predloga za imenovanje strokovnjaka oziroma izvedenca zavrnila tudi predloge za imenovanje strokovnjakov oziroma izvedencev, ki jih je vlagatelj podal že v zahtevku za revizijo (str. 7, 9, 11 in 14) in z njimi vztrajal v vlogi z dne 15. 1. 2021 (točka II, str. 3), saj je ugotovila, da niso potrebni za rešitev zadeve. Za rešitev zadeve namreč zadošča vpogled v posredovano dokumentacijo (tretji odstavek 29. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da za razjasnitev tega, ali sta naročnika imela podlago, da katero izmed spornih ponudb označita za dopustno (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ali ne, zadošča vpogled v njiju (ki sta del posredovane dokumentacije), kar je tudi navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 6, 9, 10 in 12). Na ta način je mogoče ugotoviti, kaj je bilo ponujeno oziroma kaj je bilo predloženo kot ponudbena dokumentacija. Pred tem pa je treba ugotoviti, kaj določajo posamezne zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in kako so zapisane (ali so jasne, natančne in nedvoumne), kar mora ugotavljati organ pravnega varstva. Imenovanje strokovnjaka oziroma izvedenca (vloga z dne 15. 1. 2021, točka IV, str. 4), ki bi potrdil, da se lahko na opremi, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, zagotovi le 10 »odprtih mest«, ni potrebno niti zato, ker, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa, ne bi v ničemer vplivalo na možnost ugotovitve kršitve, ki bi bila lahko relevantna za vlagateljev položaj.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je obravnaval zahtevek za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnika sta v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu) prejela štiri ponudbe in jih pregledala, pri čemer sta ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika, ki je sicer tudi najcenejša, edina dopustna ponudba (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ponudbe vseh drugih ponudnikov (med njimi vlagateljeva) pa niso dopustne (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Vlagatelj je navedel, da naročnika ne bi smela šteti, da njegova ponudba ni dopustna in je zato ne bi smela zavrniti, saj je ponudil metodo, ki je enakovredna metodi izbranega ponudnika oziroma boljša od nje, da mu naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je prejel zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in drugo dokumentacijo, ne bi smel onemogočiti vpogleda vanje, da nista enakopravno obravnavala ponudnikov in da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, pri čemer sta jo naročnika tudi napačno ocenila, čemur je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je obravnaval zahtevek za revizijo, nasprotoval.

Državna revizijska komisija je kljub drugačnemu zaporedju očitkov v zahtevku za revizijo najprej obravnavala očitke, ki se nanašajo na zavrnitev vlagateljeve ponudbe, nato očitke, ki se nanaša na zavrnitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in drugo dokumentacijo, na koncu pa še očitke, ki so povezani s pregledom, ocenjevanjem in izbiro ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnika sta kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pripravila poglavje »Splošni opis tehničnih in strokovnih zahtev sonaročnika, ki velja za javno naročilo "Dobava in namestitev avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav s preventivnim vzdrževanjem za obdobje petih (5) let in nakup diagnostičnega potrošnega materiala za obdobje sedmih (7) let"« (str. 27–35) (v nadaljevanju: poglavje Splošni opis), pri čemer so na str. 36 navedena kakovostna merila, ki so utežena s 30 % (gl. tudi točko 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 9–11, v kateri sta naročnika opisala uporabo merila ekonomsko najugodnejša ponudba). Naročnika sta v poglavju Splošni opis opisala predmet javnega naročila ter navedla zahteve in tehnične specifikacije, ki sta jih vključila pod posamezne naslove.

Državna revizijska komisija, tako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka IX, str. 14), ugotavlja, da iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) izhaja, da je bila vlagateljeva zavrnjena zaradi enega razloga. Naročnika sta tako štela, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ker ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami, in sicer zahtevo 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Metoda za določanje U-proteinov mora omogočati mejo detekcije pri 0,04 g/L ali manj.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zahteve 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) jasno, natančno in nedvoumno razvidno, da je meja detekcije zamejena navzgor z 0,04 g/L. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da sta naročnika napačno ugotovila, da je v vlagateljevi ponudbi meja detekcije metode za določanje U-proteinov višja od 0,04 g/L, niti vlagatelj ni navedel kakršnekoli vrednosti, ki je bodisi enaka 0,04 g/L bodisi nižja/manjša od nje. Vlagatelj je namreč uveljavljal (zahtevek za revizijo, točka IX, str. 14), da je merilno območje v njegovi ponudbi med 0,6 g/L in 2,50 g/L, kar je boljše od območja med 0,068 g/L in 2,00 g/L iz ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je pri predmetu, ki ga je ponudil vlagatelj, mogoče enačiti najnižjo vrednost merilnega območja z mejo detekcije, saj je treba upoštevati dvoje: prvič, če teh pojmov ni mogoče enačiti, potem je treba zaključiti, da vlagatelj niti ni izpodbijal ugotovitve naročnikov, da je ponudil predmet, ki presega mejo detekcije 0,04 g/L, in, drugič, če je ta pojma mogoče enačiti, sta naročnika smela ugotoviti, da vrednost 0,06 g/L, ki jo je priznal tudi vlagatelj sam (zahtevek za revizijo, točka IX, str. 14), presega vrednost, določeno v zahtevi 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Tudi vrednost 0,068 g/L, za katero je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, točka IX, str. 14), da se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, presega vrednost 0,04 g/L, zato se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, točka I, str. 2), da bi morala naročnika primerljiva položaja pri pregledu ponudb obravnavati skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Vendar je pri tem treba razjasniti dvoje: prvič, ali je vlagatelj za predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, upravičeno enačil najnižjo vrednost merilnega območja z mejo detekcije, in, drugič, ali je izbrani ponudnik sploh ponudil metodo za določanje U-proteinov, ki mejo detekcije, kot je določena v zahtevi 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), presega. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je v mapi »Dokazi«, podmapa »4. Strokovne zahteve za metode in reagente za biokemicne preiskave« našla priponko »6. U-Proteinov meja detekcije« v formatu .pdf, ki se nanaša na dokument »Alinity c[,] Urine/CSF Protein Reagent Kit«, ki je bil revidiran januarja 2017. Ta dokument je enak tistemu dokumentu, ki ga je vlagatelj predložil kot prilogo zahtevku za revizijo. Čeprav je Državna revizijska komisija v njem pod naslovom Linearity (str. 4) našla podatek o merilnem območju »6.8 to 200.00 mg/dL (68 to 2000 mg/L)« (torej merilnem območju med 0,068 g/L in 2,00 g/L), to ni podatek o meji detekcije, temveč o »measuring interval« (torej merilnem območju). Podatek o meji detekcije je naveden pod naslovom Lower Limits of Measurements (str. 4) pod oznako LoDb, pri čemer oznaka LoD pomeni »Limit of Detection«. Podatek o meji detekcije je naveden kot »2.6 mg/dL« in »26 mg/L«, kar pomeni, da znaša 0,026 g/L. To je manj od 0,04 g/L, kolikor znaša vrednost, ki je določena v zahtevi 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija tako ni mogla zaključiti, da sta naročnika neupravičeno štela, da vlagatelj ni izpolnil zahteve 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ali da bi ga v zvezi s to zahtevo pri pregledu ponudb obravnavala v nasprotju z načelom iz 7. člena ZJN-3. To pomeni, da vlagatelj ni uspel izpodbiti odločitve naročnikov o zavrnitvi svoje ponudbe.

Vlagatelj je tudi navedel (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3), da mu naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je prejel zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in drugo dokumentacijo, ne bi smel onemogočiti vpogleda vanje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z vlogo z dne 11. 12. 2020, ki jo je poslal naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika vključno z vsemi spremembami, dopolnitvami in pojasnili izbranega ponudnika ter v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, kar je ta naročnik zavrnil (dopis št. 845080110-013-20/14 z dne 16. 12. 2020) s sklicevanjem na uporabo prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 in označitev vlagateljeve ponudbe kot »nedopustne«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz 6. točke dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) razvidno, da sta naročnika navedla, da sta sprejela odločitev, da bosta pregledala vse prejete ponudbe, v 7. točki tega dokumenta pa sta se izrecno sklicevala na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 in navedla, da sta »preveril[a] vse ponudbe«. Da sta naročnika izvedla popoln pregled vseh ponudb v smislu prve povedi iz 35. člena ZJN-3, izhaja tudi iz posredovane dokumentacije (tretji odstavek 29. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je med drugim prejela dokument »Končni zapisnik- Poročilo razpisne komisije« št. 845080110-013-20/12 z dne 12. 11. 2020 s prilogami (dokumenti »Poročilo o pravnoformalnem pregledu ponudb« z dne 20. 10. 2020, »Poročilo o pregledu ponudb […]« z dne 19. 10. 2020, »Poročilo o pregledu ponudb […]« z dne 23. 10. 2020 in »Komercialni pregled ponudb« z dne 1. 9. 2020), iz katerih je razvidno, da so se člani strokovne komisije, ki je bila imenovana s sklepom št. 845080110-013-20 z dne 5. 2. 2020, opredelili do elementov iz vsake izmed ponudb. Iz posredovane dokumentacije tudi izhaja, da sta naročnika preverila podatke v aplikaciji e-Dosje za udeležene v vseh štirih ponudbah. To, da naj bi naročnika nepravilno ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ter naj bi jo napačno ocenjevala po enem izmed kakovostnih meril, kot je uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3 in točka VIII, str. 13), in ne bi bili primerljivi niti ponudbeni ceni, ker naj izbrani ponudnik ne bi ponudil predmeta javnega naročila v celoti (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3), ne vpliva na tolmačenje, kaj je treba šteti, da naročnik (kot splošni pojem) izvede popoln pregled vseh ponudb v smislu prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3. Pojem »popoln pregled vseh ponudb« iz prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 namreč pomeni institut, ki se nanaša na obseg ravnanja naročnikov s ponudbami.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta naročnika izvedla popoln pregled vseh ponudb v smislu pojma iz prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, sta morala skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji javnega naročila in torej dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Vlagatelj ni predložil dopustne ponudbe (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zato je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana z dopisom št. 845080110-013-20/14 z dne 16. 12. 2020 zakonito zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika vključno z vsemi spremembami, dopolnitvami in pojasnili izbranega ponudnika. Ob taki ugotovitvi Državni revizijski komisiji ni treba še razjasnjevati, ali bi vlagatelj na podlagi prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 sicer lahko dostopal do morebitnih sprememb, dopolnitev in pojasnil izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 12. 2020, ki jo je poslal naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana, zahteval vpogled tudi v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila. Prva poved iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, ki je relevantna glede na vlagateljev položaj, omogoča vpogled »le« v ponudbo izbranega ponudnika, ne pa tudi v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila. Vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila ne omogoča niti kakšna druga podlaga v ZJN-3.

Državna revizijska komisija tako povzema, da kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo ni podana, zato Državna revizijska komisija ne more vlagatelju glede na drugo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN dovoliti ne vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ali drugo dokumentacijo ne tega, da dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu vanje.

Vlagatelj je nadalje uveljavljal še kršitve, ki so povezane s pregledom, ocenjevanjem in izbiro ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je te očitke uveljavljal tudi ob opozarjanju na kršitev načela iz 7. člena ZJN-3 (zahtevek za revizijo, točka I, str. 2–3, prim. str. 7, 9, 10 in 11).

a) točka I zahtevka za revizijo (str. 2–3 zahtevka za revizijo)

Vlagatelj je v točki I zahtevka za revizijo (str. 2–3) sicer utemeljeval, da je podana njegova aktivna legitimacija v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ter uveljavljal, da sta podani kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo in načela iz 7. člena ZJN-3, vendar je iz teh navedb (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3) mogoče razbrati tudi druge kršitve.

Vlagatelj je pri utemeljevanju (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3), zakaj je podana kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, navedel, da:
(1) »izbrani ponudnik niti ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti«,
(2) »ponudba izbranega ponudnika ni niti tehnično, niti strokovno ustrezna«,
(3) »izbrani ponudnik ne izkazuje niti referenčne sposobnosti, izpolnjevanje katere je naročnik izrecno zahteval«,
(4) »izbrana ponudba ni dopustna iz vseh razlogov, ki so že bili predmet revizijskih zahtevkov prav vlagatelja v predhodnih postopkih, vendar pa teh kršitev naročnik (na podlagi enake dokumentacije izbranega ponudnika) ni preverjal«
in
(5) »je izbrani ponudnik ravnal v nasprotju s strokovnimi zahtevami naročnika celo do te mere, da sploh ni ponudil predmeta javnega naročila v celoti«,
kar vse utemeljuje očitek, da bi morala naročnika ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da mora vlagatelj (kot splošen pojem) skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika (kot splošen pojem), in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, izhaja, da ne naročnik (kot splošni pojem) ne Državna revizijska komisija ne pozivata vlagatelja (kot splošen pojem) na dopolnitev zahtevka za revizijo glede sestavin iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN. Navedeno tako pomeni, da mora biti vsak zahtevek za revizijo samostojno zmožen obravnave očitanih kršitev, ne da bi bilo treba ugotavljati vsebine že nekoč vloženega zahtevka za revizijo. Če torej vlagatelj (kot splošen pojem) želi v zahtevek za revizijo, ki ga vloži zoper neko naročnikovo ravnanje v smislu prvega odstavka 5. člena ZPVPJN v povezavi s 3. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, kot trditveno podlago vključiti tudi kakršnokoli vsebino že nekoč vloženega zahtevka za revizijo, mora to vsebino navesti v novo vloženem zahtevku za revizijo. Predstavljeno tolmačenje podpira tudi prvi odstavek 16. člena ZPVPJN, ki ureja omejitve zahtevkov za revizijo. Če je zato treba vlagateljeve navedbe, ki jih je Državna revizijska komisija navedla pod (4), razumeti, da se vlagatelj v tem zahtevku za revizijo sklicuje na »razlog[e], ki so že bili predmet revizijskih zahtevkov prav vlagatelja v predhodnih postopkih«, a teh vlagatelj ni navedel v novem, tokrat vloženem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija nima podlage v ZPVPJN, da bi jih upoštevala pri odločanju.

Vlagateljeve navedbe, ki jih je Državna revizijska komisija navedla pod (1), (2), (3) in (5), so v točki I zahtevka za revizijo (str. 3) zapisane na splošno in na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti še kršitve, ki meri na to, da sta naročnika izbrala ponudbo, ki naj ne bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3), da:
(6) »naročnik tudi nikjer ni zapisal, da je opravil popoln pregled ponudb«
in
(7) »v Odločitvi o oddaji naročila pa tudi o tem ni niti besede«, pri čemer se besedilo »o tem« nanaša na navedbo, ki jo je Državna revizijska komisija navedla pod (3).

Vlagateljevi navedbi, izpostavljeni v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, po vsebini pomenita očitek o kršitvi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki ureja obrazložitev odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker naročnika oddajata javno naročilo po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), ki je enofazni postopek javnega naročanja, ki ne vključuje pogajanj, in neposredno prejemata ponudbe od gospodarskih subjektov, ki so ponudniki (gl. točko a prvega odstavka 39. člena ZJN-3 in prvi odstavek 40. člena ZJN-3 v povezavi s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), za rešitev zadeve nista relevantna ne tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki ureja vprašanja obrazložitve odločitve, ki jo naročnik (kot splošni pojem) sprejme v prvi fazi večfaznih postopkov javnega naročanja, saj ta pravna podlaga določa kot sestavino obrazložitve razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju, ne četrta alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki ureja vprašanja obrazložitve v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga.

Za konkretni primer tudi ni relevantna prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki ureja vprašanja obrazložitve odločitve v zvezi s položajem ponudnika, kot je vlagatelj, saj ta podlaga določa kot sestavino obrazložitve razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. Na to ugotovitev ne vplivajo vlagateljeve navedbe iz točke IX zahtevka za revizijo (str. 14), ko je uveljavljal enakovrednost rešitve v zvezi z merilnim območjem, saj ne glede na to, ali tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 sploh obravnava primerljiv položaj, povezan z enakovrednostjo, vlagatelj namreč v točki IX zahtevka za revizijo (str. 14) ni uveljavljal, da naročnika nista (skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3) obrazložila odločitve glede ravnanja z njegovo ponudbo. Vlagateljeva navedba, ki jo je Državna revizijska komisija citirala v tem delu obrazložitve tega sklepa pod (7), se nanaša na položaj ponudbe izbranega ponudnika, vlagateljeva navedba, ki jo je Državna revizijska komisija citirala v tem delu obrazložitve tega sklepa pod (6), pa ne vpliva na to, da sta naročnika navedla razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

Za konkretni primer bi bila relevantna druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki kot sestavino obrazložitve določa značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma. Naročnika sta v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) navedla podatke o ponudniku, čigar ponudbo sta izbrala, predstavila sta tudi ocenjevanje te ponudbe, izrecno pa sta tudi navedla, da je ta ponudba edina dopustna (točka 9). Dopustna ponudba je ponudba, kot jo določa 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ti elementi obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) izpolnjujejo zahteve iz druge alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Vlagatelj je glede na tretji odstavek 90. člena ZJN-3 neutemeljeno očital (zahtevek za revizijo, točka I, str. 3), da bi morala naročnika vključiti v obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) še druge sestavine.

b) točka IV zahtevka za revizijo (str. 4–7)

Naročnika sta v poglavju Splošni opis (str. 27–35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pod naslovom Splošne zahteve za ALS določila zahtevo 22 (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Kontrola kakovosti se bo izvajala 3x dnevno v dveh nivojih za biokemične preiskave v serumu na vseh ponujenih analizatorjih (na ALS in samostojnih biokemičnih analizatorjih). Za biokemične preiskave v urinu se bo kontrola kakovosti izvajala 2x dnevno v dveh nivojih na dveh analizatorjih na ALS in enem samostojnem biokemičnem analizatorju v dislocirani enoti. Za imunokemične preiskave se bo kontrola kakovosti izvajala 3x dnevno v treh nivojih na vseh analizatorjih na ALS. Kontrola kakovosti za toksikološke preiskave v urinu se bo izvajala enkrat dnevno v dveh nivojih vse dni v tednu. V primeru, da bi se zaradi nestabilnosti analitskih sistemov izkazalo, da je potrebno pogostejše izvajanje kontrole meritev, nosi stroške dodatnega kontrolnega materiala, reagentov in ostalega potrebnega potrošnega materiala ponudnik.«

Naročnika sta v zvezi s kontrolnim materialom dala dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnika sta tako
– na predlog (vprašanje št. 107):
»Vezano na ISO 15189:2012(E) v točki 5.6.2.2. in glede na to, da ste po tem standardu tudi vi akreditirani, ni dvoma, da neodvisni kontrolni material nujno potrebujete, vas pozivamo, da v razpisni dokumentaciji dodatno navedete zahtevo za neodvisni kontrolni material in pod merila za ocenjevanje le to dodatno točkujete z 6 točkami, saj tako se vam glede na zahteve standarda materialni strošek laboratorija občutno zniža, prav tako ni potrebno kontrolnega materiala podvojevati, kar ne zahteva samo dodatnega stroška in dela, pač pa povzroča tudi zamudo v izdajanju izvidov pacientov. Prosimo za popravek RD«
25. 5. 2020 ob 13.06 odgovorila:
»Naročnik zahteva, da ponudniki za izvedbo notranje kontrole kakovosti ponudijo neodvisni kontrolni material«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, točka IV, str. 5–6), da mora biti kontrolni material neodvisen, saj to potrjuje že odgovor na vprašanje št. 107, objavljen 25. 5. 2020 ob 13.06 na portalu javnih naročil. Enako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka IV, str. 5) tudi naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana tolmači (sklep št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021, str. 19), da je to material, ki ga proizvaja drug proizvajalec, kot je proizvajalec reagentov. Glede na to, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, kaj pomeni pojem »neodvisen kontrolni material«, niti ni pomembno, kaj je določeno v točki 5.6.2.2. standarda ISO 15189:2012 (prim. zahtevek za revizijo, točka IV, str. 5–6). Vendar je Državna revizijska komisija kljub temu sledila vlagateljevemu predlogu (zahtevek za revizijo, točka IV, 7) in vpogledala v točko 5.6.2.2. standarda ISO 15189:2012 na spletni strani https://www.erndim.org/store/docs/extractfromISO151892012-FESUUMUJ926264-7-5-2013.pdf, pri tem pa je [čeprav je besedilo v angleščini, za kar bi bilo treba upoštevati drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN] ugotovila, da je pod oznako »NOTE 2« navedeno:
»Use of independent third party control materials should be considered, either instead of, or in addition to, any control material supplied by the reagent or instrument manufacturer«,
s čimer je potrjeno, da je »neodvisen kontrolni material« tisti material, ki ga proizvaja »third party«, tj. drug proizvajalec, kot je proizvajalec reagentov.

Vlagatelj je pod zaporednimi številkami od 1 do 13 naštel (zahtevek za revizijo, točka IV, str. 6) preiskave, ki so navedene v tabeli iz dokumenta iz priponke »SPECIFIKACIJA_ PRILOGE_4_cistopis« v formatu .xlsx [gl. dokument s povezave iz točke VII.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo objavljeno 19. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-K02, in 20. 5. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 098-234140], za katere bi morala naročnika ugotoviti, da izbrani ponudnik zanje ni ponudil neodvisnega kontrolnega materiala, in sicer za preiskave pod zaporednimi številkami 1 (S-Fertin), 4 (S-NT-pro BNP), 7 (S-Prokalcitonin), 12 (P-Amonijev ion), 28 (S, PTV-Lipaza), 44 (S-CRP), 52 (U-(Met)Amfetamin), 53 (U-Benzodiazepini), 54 (U-Opiati), 55 (U-Kanabinoidi), 56 (U-Metadon) in 57 (U-Kokain). Vlagatelj je pod številko 5 naštel preiskavo 24 (zahtevek za revizijo, str. 6), ki jo je poimenoval »S-Holinesteraza«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tabele iz dokumenta iz priponke »SPECIFIKACIJA_ PRILOGE_4_cistopis« v formatu .xlsx izhaja, da se pod zaporedno številko 24 nahaja preiskava »S, PTV-Holesterol«, preiskava »S-Holinesteraza« pa se nahaja pod zaporedno številko 25. Ker Državna revizijska komisija ni mogla jasno ugotoviti, ali je vlagatelj želel izpostaviti preiskavo, ki se v tabeli iz dokumenta iz priponke »SPECIFIKACIJA_ PRILOGE_4_cistopis« v formatu .xlsx nahaja bodisi pod zaporedno številko 24 bodisi pod zaporedno številko 25, je štela, da je vlagatelj izpostavil obe preiskavi.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika (mapa »Ponudba«) in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjen dokument, kot izhaja iz priponke »SPECIFIKACIJA_ PRILOGE_4_cistopis« v formatu .xlsx, in sicer kot priponko »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 - ČISTOPIS 21.5.2020« v formatu .xlsx in kot del priponke »Drugi dokumenti 1 del« v formatu .pdf, pri čemer se v opisih elementov postavk za vseh v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije navedenih 14 preiskav [zaporedne številke 1 (S-Fertin), 4 (S-NT-pro BNP), 7 (S-Prokalcitonin), 12 (P-Amonijev ion), 24 (S, PTV-Holesterol), 25 (S-Holinesteraza), 28 (S, PTV-Lipaza), 44 (S-CRP), 52 (U-(Met)Amfetamin), 53 (U-Benzodiazepini), 54 (U-Opiati), 55 (U-Kanabinoidi), 56 (U-Metadon) in 57 (U-Kokain)] v razdelkih iz stolpca »Proizvajalec artikla« nahajajo podatki za vsaj dva različna proizvajalca artiklov, ki so vključeni v posamezno preiskavo (podatki iz razdelkov iz stolpca »Naziv artikla potrebnega za določeno preiskavo«). Državna revizijska komisija tako nima podlage, da bi lahko zaključila, da naročnika na podlagi pregleda priponke »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 - ČISTOPIS 21.5.2020« v formatu .xlsx oziroma dela priponke »Drugi dokumenti 1 del« v formatu .pdf, ki ju je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ne bi smela upoštevati, da je izbrani ponudnik ponudil neodvisen kontrolni material. Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je v sklepu št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021 sicer tudi navedel (točka III, str. 19), da je izbrani ponudnik ponudil »neodvisni kontrolni material«.

c) točka V zahtevka za revizijo (str. 8–11)

Naročnika sta v poglavju Splošni opis (str. 27–35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pod naslovom Tehnične zahteve za biokemični analizator določila zahtevo 2 (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Biokemični analizator mora omogočati določitve serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter možnost zaznave fibrinskih strdkov.«

Kot je razvidno iz zahteve 2 Tehničnih zahtev za biokemični analizator (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), se ta nanaša na lastnost biokemičnega analizatorja in ne kontrolnega materiala oziroma reagentov.

Naročnika sta v povezavi z delom vsebine zahteve 2 Tehničnih zahtev za biokemični analizator (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) dala dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnika sta tako
– na vprašanje (vprašanje št. 61):
»Vezano na Tehnične zahteve za biokemični analizator, kjer v točki 2 zahtevate, da mora biokemični analizator omogočati določitve serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost, predvidevamo, da zahtevate tudi kontrolo za določitev le teh parametrov. Ali se bo tudi ta kontrola izvajala 3×dnevno, vsak dan? Podatek potrebujemo da lahko v ponudbo vključimo ustrezne količine kontrolnega materiala.«
18. 5. 2020 ob 9.45 odgovorila:
»Ponudniki morajo ponuditi kontrolo za HIL. Izvajala se bo vsakodnevno 1x na dan«,
– na vprašanje (vprašanje št. 114):
»V odgovoru na 61. VPRAŠANJE ste odgovorili da ponudniki morajo ponuditi kontrolo za HIL.
Ponudnik ponuja tehnologijo, ki s pomočjo spektofotometričnih meritev poda rezultat hemolize, ikterusa in lipemije. Tehnologija uporablja fiziološko raztopino kot reagent, kjer se v navodilih za uporabo jasno navaja, da kontrole kvalitete ni potrebno izvajati.
Glede na to, da proizvajalec navaja, da za preiskavo HIL ni potrebno izvajati kontrole kvalitete, ni potrebno ponuditi kontrole za HIL?«
25. 5. 2020 ob 13.06 odgovorila:
»Naročnik zahteva, da ponudniki za izvedbo notranje kontrole kakovosti za HIL ponudijo neodvisni kontrolni material«,
s čimer sta ta odgovora postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, točka V, str. 8–9), da mora biti kontrolni material za »HIL« (hemoliza, ikteričnost in lipemičnost) neodvisen, saj to izhaja iz odgovora na vprašanje št. 114 (objava 25. 5. 2020 ob 13.06 na portalu javnih naročil). Enako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka V, str. 8) tudi naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana tolmači (sklep št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021, točka IV, str. 19–20), da je to material, ki ga proizvaja drug proizvajalec, kot je proizvajalec reagentov.

Vlagatelj je ob sklicevanju na odgovore na vprašanja št. 107 (objava 25. 5. 2020 ob 13.06 na portalu javnih naročil) ter 61 (objava 18. 5. 2020 ob 9.45 na portalu javnih naročil) in 114 (objava 25. 5. 2020 ob 13.06 na portalu javnih naročil) utemeljeval (zahtevek za revizijo, točka V, str. 9), da iz zahteve 22 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) o izvajanju kontrole kakovosti v dveh nivojih, izhaja, da so »morali ponudniki obvezno in nedvoumno ponuditi tako pozitivni kot negativni (neinterferirajoči) neodvisni material za določanje HIL«. Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 4. 1. 2021 (točka IV, str. 4) izrecno opredelil do vseh štirih elementov, ki jih je vlagatelj izpostavil v točki V zahtevka za revizijo (str. 9), torej tudi do »negativnega (neinterferirajočega) neodvisnega materiala za določanje HIL«, naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana pa je v sklepu št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021 sicer zavrnil (točka IV, str. 19–20) vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ni predložil neodvisnega kontrolnega materiala za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost (»HIL«), vendar vsaj izrecno ni razvidno, da bi se tudi opredelil do »negativnega (neinterferirajočega) neodvisnega materiala za določanje HIL«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika (mapa »Ponudba«) in ugotovila, da se v priponki »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 - ČISTOPIS 21.5.2020« v formatu .xlsx in priponki »Drugi dokumenti 1 del« v formatu .pdf pri preiskavi pod zaporedno številko 16 (S, PTV-Bilirubin cel.) ne nahajajo le elementi proizvajalca Abbott, temveč tudi elementi še treh drugih proizvajalcev, med njimi tudi reagenti »Liquicheck Serum Indices Non-interfered (6 x 4 mL)«, »Liquicheck Serum Indices Lipemia (6 x 4 mL)«, »Liquicheck Serum Indices Icterus (6 x 4 mL)« in »Liquicheck Serum Indices Hemolysis (6 x 4 mL)« proizvajalca »Biorad«, kar so tudi podatki, za katere je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, točka V, str. 9), da so razvidni iz njegove ponudbe za preiskavo pod zaporedno številko 1 (S-Fertin). Razlika je v poimenovanju proizvajalca, saj ga je vlagatelj imenoval »BIO-RAD«. Iz poimenovanja teh elementov v angleškem jeziku izhaja, da so reagenti proizvajalca »Biorad« namenjeni za določitev serumskih indeksov za hemolizo (Hemolysis), ikteričnost (Icterus) in lipemičnost (Lipemia) ter negativni (neinterferirajoči) material (Non-interfered). Iz teh podatkov izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil neodvisen kontrolni material za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost (»HIL«) ter negativni (neinterferirajoči) material.

Državna revizijska komisija je pri pregledu posredovane dokumentacije (tretji odstavek 29. člena ZPVPJN) ugotovila, da je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana med pregledom in ocenjevanjem ponudb izbranemu ponudniku poslal dopis št. 845080110-013-20/7 z dne 17. 9. 2020 in ga na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 pozval, naj mu glede na zahtevo 22 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter odgovora na vprašanji št. 61 (objava 18. 5. 2020 ob 9.45 na portalu javnih naročil) in 114 (objava 25. 5. 2020 ob 13.06 na portalu javnih naročil) pojasni, iz katerega dela njegove ponudbe oziroma predložene ponudbene dokumentacije je razvidno, da je »ponudi[l] tudi neodvisni kontrolni material za HIL«.

Izbrani ponudnik je odgovoril z dopisom z dne 18. 9. 2020 in v njem med drugim navedel:
»Ponudnik je pri pripravi ponudbe upošteval odgovore na vprašanja 61. in 114. Naročnik je zelo jasno zahteval, da ponudniki za izvedbo notranje kontrole kakovost za HIL ponudijo neodvisni kontrolni material v zadostnih količinah, da se kontrole izvajajo vsakodnevno 1x na dan na vseh ponujenih aparatih na katerih se lahko opravijo testi HIL.
Ponudnik ni nikjer v zahtevah zasledil, da bi naročnik eksplicitno zahteval kam vpisati neodvisni kontrolni material za določanje HIL, prav tako določanje ni vezano na nobeno zahtevano preiskavo, zato je ponudnik pod preiskavo št. 16. S,PTV-Bilirubin cel. ponudil 4 različne kontrole proizvajalca Biorad za HIL, indeks v zadostnih količniha za celo leto po navodilih naročnika, kar je razvidno iz priloge SPECIFIKACIJA PRILOGE-ČISTOPIS 21.5.2020 zavihek 1. POGODBENO LETO (2021) do zavihek 7. POGODBENO LETO (2027).
Liquicheck Serum Indices Non-interfered (6 x 4 mL), 12009618
Liquicheck Serum Indices Lipemia (6 x 4 mL), 12009619
Liquicheck Serum Indices Icterus (6 x 4 mL), 12009620
Liquicheck Serum Indices Hemolysis (6 x 4 mL), 12009621
Za lažjo orientacijo spodaj prilagamo še izsek iz tabele.«

Državna revizijska komisija opozarja, da iz zahtevka za revizijo ni mogoče jasno razbrati, katero dejansko stanje je vlagatelj uveljavljal. Vlagatelj se je namreč skliceval (zahtevek za revizijo, točka V, str. 9) na svojo ponudbo in kot primeroma navedel preiskavo pod zaporedno številko 1 (S-Fertin), v nadaljevanju pa je navedel (zahtevek za revizijo, točka V, str. 9), da izbrani ponudnik ni ponudil neodvisnega kontrolnega materiala za »vse zgoraj navedene preiskave«, ne da bi konkretno navedel, katere so te »vse zgoraj navedene preiskave«.

Če bi bilo treba kot »vse zgoraj navedene preiskave« razumeti tiste, ki jih je vlagatelj naštel v točki IV zahtevka za revizijo (str. 6), preiskave pod zaporednimi številkami 52 (U-(Met)Amfetamin), 53 (U-Benzodiazepini), 54 (U-Opiati), 55 (U-Kanabinoidi), 56 (U-Metadon) in 57 (U-Kokain) ne bi bile relevantne, saj se te izvajajo na urinu (oznaka »U«) in ne serumu (oznaka »S«), kar bi lahko potrjevala tudi vlagateljeva ponudba, saj iz dokumenta iz priponke »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 845080110-013-20_001« v formatu .xlsx, ki je bil predložen v vlagateljevi ponudbi, ne izhaja, da je vlagatelj naštel te reagente pri teh šestih preiskavah. Iz dokumenta iz priponke »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 845080110-013-20_001« v formatu .xlsx, ki je bil predložen v vlagateljevi ponudbi (mapa »Ponudba«), pa izhaja, da je vlagatelj predhodno navedene štiri reagente proizvajalca »Biorad« naštel med elementi preiskav pod zaporednimi številkami 1 (S-Fertin), 4 (S-NT-pro BNP), 7 (S-Prokalcitonin), 12 (P-Amonijev ion), 24 (S, PTV-Holesterol), 25 (S-Holinesteraza), 28 (S, PTV-Lipaza) in 44 (S-CRP). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se preiskava pod zaporedno številko 12 (P-Amonijev ion) izvaja na plazmi (oznaka »P«) in ne serumu (oznaka »S«). Iz vpogleda v priponki »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 - ČISTOPIS 21.5.2020« v formatu .xlsx in »Drugi dokumenti 1 del« v formatu .pdf, ki sta predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, izhaja, da predhodno navedeni štirje reagenti proizvajalca »Biorad« niso našteti med elementi preiskav pod zaporednimi številkami 1 (S-Fertin), 4 (S-NT-pro BNP), 7 (S-Prokalcitonin), 24 (S, PTV-Holesterol), 25 (S-Holinesteraza), 28 (S, PTV-Lipaza) in 44 (S-CRP), pa niti morebiti 12 (P-Amonijev ion). Četudi bi se morala Državna revizijska komisija zaradi ugotovitve, da ni mogla iz zahtevka za revizijo jasno razbrati, katero dejansko stanje je vlagatelj uveljavljal, omejiti le na izrecno navedeno preiskavo, ki jo je vlagatelj navedel kot primer (zahtevek za revizijo, točka V, str. 9), torej pod zaporedno številko 1 (S-Fertin), to ne bi spremenilo ugotovitve, da v priponkah »SPECIFIKACIJA PRILOGE 4 - ČISTOPIS 21.5.2020« v formatu .xlsx in »Drugi dokumenti 1 del« v formatu .pdf, ki sta predloženi v ponudbi izbranega ponudnika, niso našteti predhodno navedeni štirje reagenti (proizvajalca »Biorad«) med elementi preiskave pod zaporedno številko 1 (S-Fertin). Niti iz vloge izbranega ponudnika z dne 4. 1. 2021 (točka IV, str. 4) ne izhaja, da bi se izbrani ponudnik skliceval na še kakšne druge podatke, kot so tisti, ki jih je navedel pri preiskavi pod zaporedno številko 16 (S, PTV-Bilirubin cel.) (prim. dopis z dne 18. 9. 2020), naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana pa v sklepu št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021 (točka IV, str. 19–20) ni navedel nič konkretno.

Če pa bi bilo treba kot »vse zgoraj navedene preiskave« razumeti »vse biokemične preiskave v serumu«, kar je besedilo, ki ga je vlagatelj navedel v točki V zahtevka za revizijo (str. 8, zadnji odstavek), ko se je skliceval na prvo poved iz zahteve 22 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), Državna revizijska komisija lahko že na podlagi izhodišč, ki jih je predstavila v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, ugotovi, da se ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika razlikujeta po vpisu podatkov, saj je vlagatelj naštel reagente za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoč) material tudi med elementi preiskav pod zaporednimi številkami 1 (S-Fertin), 4 (S-NT-pro BNP), 7 (S-Prokalcitonin), 24 (S, PTV-Holesterol), 25 (S-Holinesteraza), 28 (S, PTV-Lipaza) in 44 (S-CRP), izbrani ponudnik pa ne, saj jih je naštel le med elementi preiskave pod zaporedno številko 16 (S, PTV-Bilirubin cel.) (prim. dopis z dne 18. 9. 2020).

Vendar Državna revizijska komisija le na podlagi predhodno ugotovljenega razhajanja v obsegu vpisa podatkov o reagentih za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoči) material še ne more zaključiti, da sta naročnika kršila ZJN-3, ko sta upoštevala ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je iz odgovorov na vprašanji št. 61 (objava 18. 5. 2020 ob 9.45 na portalu javnih naročil) in 114 (objava 25. 5. 2020 ob 13.06 na portalu javnih naročil) jasno, natančno in nedvoumno razvidno, da morajo ponudniki ponuditi še določene reagente, vendar iz nobenega izmed njiju ni razvidno, kako in kam morajo ponudniki vpisati potrebne podatke o teh reagentih. Državna revizijska komisija se je v svoji praksi že opredelila, da nejasne zahteve ne morejo iti v škodo ponudniku, ki se je smel zanesti na blažje tolmačenje. Ker naročnika nista določila, kako in kam morajo ponudniki vpisati potrebne podatke o reagentih za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoči) material, dejstvo, da je izbrani ponudnik te podatke vpisal le pri eni preiskavi [tj. preiskavi pod zaporedno številko 16 (S, PTV-Bilirubin cel.)] ne more biti odločilno, pač pa bi bilo lahko odločilno le, ali je izbrani ponudnik ponudil zadostno količino teh reagentov glede na obseg izvajanje kontrole. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v obravnavanem primeru javnega naročanja lahko odpre vprašanje primerljivosti ponudb zaradi obsega ponujenega predmeta, ki lahko vpliva tudi na ceno, kot je mogoče razumeti vlagatelja (prim. zahtevek za revizijo, točka I, str. 3), zaradi česar se odpira vprašanje kršitve načela iz 7. člena ZJN-3 pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni nikjer v zahtevku za revizijo izrecno navedel, da izbrani ponudnik ni ponudil zadostne količine neodvisnega kontrolnega materiala za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoči) material. Na tako vlagateljevo navedbo je mogoče sklepati le posredno zaradi vlagateljevega sklicevanja (zahtevek za revizijo, točka V, str. 8–9), da izbrani ponudnik ni ponudil neodvisnega kontrolnega materiala za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoči) material. Če namreč izbrani ponudnik ne bi ponudil tega materiala, potem bi to tudi pomenilo, da je količina tega materiala v njegovi ponudbi enaka nič, kar bi očitno pomenilo, da količina ne bi bila zadostna. Vendar mora Državna revizijska komisija tako posredno ugotovljeno navedbo šteti le za splošno in zgolj na njeni podlagi ne more ugotoviti, da bi morala naročnika šteti, da izbrani ponudnik ni ponudil neodvisnega kontrolnega materiala za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoči) material v zadostni količini. Državna revizijska komisija zato tudi ne more ugotoviti kršitve načela iz 7. člena ZJN-3 pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da to razhajanje pri vpisu podatkov v dokument iz priponke »SPECIFIKACIJA_ PRILOGE_4_cistopis« v formatu .xlsx [gl. dokument s povezave iz točke VII.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo objavljeno 19. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-K02, in 20. 5. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 098-234140] ni tisto, ki negativno vpliva na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je namreč v obrazložitvi tega sklepa že ugotovila, da vlagatelj ni uspel izpodbiti odločitve naročnikov o zavrnitvi svoje ponudbe, pri čemer razlog za njeno izločitev ni temeljil na razlogu, ki bi bil povezan z vpisom podatkov o predmetu javnega naročila ali ceno, zato neprimerljivost ponudb pri vpisu podatkov obsegu ponujenega predmeta in zato tudi ceni nista v povezavi z razlogom, zaradi katerega sta naročnika zavrnila vlagateljevo ponudbo. Naročnika nista zavrnila ponudbe izbranega ponudnika, saj nista ugotovila, da bi vsebovala pomanjkljivosti.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi morala naročnika na podlagi tega, kar je vlagatelj uveljavljal v točki V zahtevka za revizijo (str. 8–11), zavrniti ponudbo izbranega ponudnika, niti ni mogla zaključiti, da sta naročnika kršila 7. člen ZJN-3 pri pregledu in ocenjevanju ponudb, ker naj bi morala šteti, da ponudba izbranega ponudnika ni primerljiva vlagateljevi ponudbi (prim. zahtevek za revizijo, točka I, str. 3).

Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali se pri preiskavah pod zaporednimi številkami 1 (S-Fertin), 4 (S-NT-pro BNP), 7 (S-Prokalcitonin), 24 (S, PTV-Holesterol), 25 (S-Holinesteraza), 28 (S, PTV-Lipaza) in 44 (S-CRP), pa tudi 12 (P-Amonijev ion), če naj bi bila sploh lahko relevantna, ali sicer katerikoli biokemični preiskavi, ki sta jih naročnika vključil v razdelke iz stolpca »Naziv preiskave« dokumenta iz priponke »SPECIFIKACIJA_ PRILOGE_4_cistopis« v formatu .xlsx [gl. dokument s povezave iz točke VII.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo objavljeno 19. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-K02, in 20. 5. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 098-234140], sicer tudi dejansko določajo serumski indeksi za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoč) material (gl. tudi dopis izbranega ponudnika z dne 18. 9. 2020 v delu, v katerem je navedel »prav tako določanje ni vezano na nobeno zahtevano preiskavo«). Če se ti namreč ne bi določali, je toliko manj pomembno, da je izbrani ponudnik vpisal podatke o neodvisnem kontrolnem materialu za določitev serumskih indeksov za hemolizo, ikteričnost in lipemičnost ter negativni (neinterferirajoči) material le pri preiskavi pod zaporedno številko 16 (S, PTV-Bilirubin cel.).

č) točka VI zahtevka za revizijo (str. 10–11)

Naročnika sta v poglavju Splošni opis (str. 27–35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pod naslovom Splošne zahteve za ALS določila zahtevo 6 (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»CSV mora imeti možnost komunikacije z LIS-om v t. i. "QUERY MODE-u".«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika (mapa »Ponudba«), pri čemer je v mapi »Dokazi«, podmapa »2. Splošne zahteve za ALS« našla priponko »6 - LIS Query-« v formatu .pdf, ki se nanaša na dokument »AlinIQ Abbott Data Connector – ASTM/HL7 Host Connection Specifications«, revizija c (Revision: C), v katerem je pod tabelo o vsebini sporočila pod naslovom »HQ = Host-Query« navedeno (prva poved):
»This notfication is sent to inform the Host that AlinIQ AMS has received a query host from a specific device.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se tako izbrani ponudnik (vloga z dne 4. 1. 2021, točka V, str. 5) kot naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana (sklep št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021 (točka V, str. 20) sklicujeta, da je dokument »AlinIQ Abbott Data Connector – ASTM/HL7 Host Connection Specifications«, revizija c (Revision: C) (torej priponka »6 - LIS Query-« v formatu .pdf), ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi v tem postopku oddaje javnega naročila, drugačen od dokumenta »5 - LIS Query (003).pdf«, za katerega je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, točka VI, str. 10), da ga je izbrani ponudnik predložil v prejšnjem, zaključenem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija glede na predhodno citirano besedilo iz dokumenta »AlinIQ Abbott Data Connector – ASTM/HL7 Host Connection Specifications«, revizija c (Revision: C), iz priponke »6 - LIS Query-« v formatu .pdf ni mogla zaključiti, da bi morala naročnika šteti, da ni izpolnjena zahteva 6 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj sta naročnika lahko ugotovila, da poteka komunikacija med dvema sistemoma.

d) točka VII zahtevka za revizijo (str. 11–12)

Naročnika sta v točki 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določila:
»Ponudnik mora navesti najmanj 3 referenčne bolnišnične laboratorije v Evropi, ki obratujejo 24 ur na dan znotraj bolnišnic ter glede opreme in nabora preiskav ustrezajo ponujenemu ALS v največji možni meri. Referenčni bolnišnični laboratoriji morajo imeti nameščeno opremo, ki jo ponuja ponudnik, v 24 urnem delovanju tudi za nujne vzorce, z naborom preiskav (Priloga 1) in obsegom dela, ki je enak ali večji od zahtevanega.
Dokazilo:
Izpolnjen obrazec "ESPD". Gospodarski subjekt s potrditvijo predmetnega obrazca v delu IV Pogoji za sodelovanje, razdelek a. Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje, potrdi oziroma izjavi, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo.
in
Potrdilo o referenčnem delu ponudnika, izdano s strani referenčnega naročnika
Opombe:
- Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi preverjanja referenc od ponudnika zahteva še dodatna dokazila.«

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je zahteva za reference razvidna tudi iz zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki je v ključena v poglavje Splošni opis (str. 27–35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Ponudnik mora navesti najmanj 3 referenčne bolnišnične laboratorije v Evropi, ki obratujejo 24 ur na dan znotraj bolnišnic ter glede opreme in nabora preiskav ustrezajo ponujenemu ALS v največji možni meri. Referenčni bolnišnični laboratoriji morajo imeti nameščeno opremo, ki jo ponuja ponudnik, v 24 urnem delovanju tudi za nujne vzorce, z naborom preiskav (Priloga 1) in obsegom dela, ki je enak ali večji od zahtevanega. Izpolnitev navedenega pogoja ponudnik dokaže s izpolnitvijo obrazca št. 5, danega pod materialno in kazensko odgovornostjo izhajajočega iz razpisne dokumentacije. Naročnik si pridržuje pravico preveriti resničnost navedene izjave in na stroške ponudnika zahtevati ogled enega izmed treh referenčnih laboratorijev po izbiri naročnika. Ogled mora biti omogočen za najmanj 2 strokovnjaka naročnika najkasneje v 14-ih dneh od zahteve naročnika.«

Naročnika sta pripravila obrazec št. 5 »Seznam referenc ponudnika« (str. 22 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki vsebuje tabelo za vnos podatkov v razdelke iz stolpcev »Referenčna bolnišnica«, »Nameščena oprema«, »Naziv laboratorija« in »Datum izvedbe«, in obrazec št. 5.1 »Potrdilo o referenčnem delu ponudnika« (str. 23 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), s katerim potrjevalec reference izjavi, katera oprema je nameščena in delujoča v laboratoriju.

Naročnika sta pripravila obrazec ESPD (gl. v obrazec ESPD s povezave iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu), pri čemer sta v delu IV uporabila oddelek ɑ (Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje), ne pa oddelka C (Tehnična in strokovna sposobnost), zato sta določila možnost, da ponudniki izjavijo le z »Da« ali »Ne« na vprašanje »Izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«.

Naročnika sta v povezavi s točko 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter spremljajočima obrazcema št. 5 »Seznam referenc ponudnika« (str. 22 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in 5.1 »Potrdilo o referenčnem delu ponudnika« (str. 23 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahtevo 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) dala dodatne informacije na portalu javnih naročil. Na portalu javnih naročil so bili tako v zvezi s temi zahtevami med drugim objavljeni odgovori 13. 5. 2020 ob 9.35 (vprašanje št. 12), 13. 5. 2020 ob 9.42 (vprašanje št. 40), 18. 5. 2020 ob 9.19 (vprašanja št. 5, 17 in 20), 18. 5. 2020 ob 15.34 (vprašanje št. 44), 19. 5. 2020 ob 10.50 (vprašanje št. 100), 25. 5. 2020 ob 13.06 (vprašanje št. 105) in 25. 5. 2020 ob 13.52 (vprašanje št. 154 in 155), posredno pa tudi iz odgovora glede uporabe meril, objavljenega 25. 5. 2020 ob 13.52 (vprašanje št. 163), s čimer so ti postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je že v mapi »Ponudba« našla priponko »Drugi dokumenti 2 del« v formatu .pdf, iz katere izhaja, da je izbrani ponudnik za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) predložil:
- obrazec ESPD in v njem z »Da« odgovoril na vprašanje iz dela IV, oddelek ɑ (enako izhaja iz obrazec ESPD podizvajalcev),
- obrazec št. 5 (dokument z dne 8. 6. 2020), v katerega je vpisal podatke za 22 subjektov,
- obrazce št. 5.1 (nekateri so v slovenščini, nekateri pa v angleščini) oziroma druge obrazce, podobne temu (»Certficate of reference to the bidder«), ki so jih izdali vsi subjekti, ki so navedeni v obrazcu št. 5.

Obrazci št. 5. 1 oziroma drugi obrazci, podobni temu (»Certficate of reference to the bidder«), so razvidni tudi iz mape »Dokazi«, podmapa »1. Splosne zahteve«, priponke »5-Referenčna lista Dipros«, »5-Refernčna lista Abbott« in »5-Refernčna lista Nirosta«, vse v formatu .pdf.

Vlagatelj se je najprej skliceval (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 11) na članek »Sonic Healthcare Sells Majority Stake in GLP Systems to Abbott Laboratories« z dne 27. 6. 2019, objavljen na spletni strani https://www.360dx.com/clinical-lab-management/sonic-healthcare-sells-majority-stake-glp-systems-abbott-laboratories, na podlagi katerega je navedel (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 11–12), da je proizvajalec Abbott šele junija 2019 pridobil pravice za uporabo opreme proizvajalca GLP, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, zato v obdobju med junijem 2019 in aprilom 2020 ni mogoče pridobiti treh zahtevanih referenc, saj klinični laboratoriji ne menjavajo in uporabljajo tako kompleksnih sistemov v časovnem obdobju manj kot eno leto. Čeprav je izpostavljeni članek v angleščini, Državna revizijska komisija ni pozvala vlagatelja na predložitev overjenega prevoda v slovenski jezik (drugi odstavek 226. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), saj vlagatelj le na podlagi tega članka ne more dokazati, da sta naročnika napačno ugotovila, da je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Neodvisno od tega, da je iz tega članka razvidno, kako se je spremenila lastniška struktura proizvajalca GLP Systems, saj je proizvajalec Abbott kupil celoten delež proizvajalca GLP System, to ne spremeni tega, kaj je sistem proizvajalca GLP Systems, čeprav naj bi imel proizvajalec Abbott pravice na tem sistemu šele od junija 2019, kot je navajal vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 11), česar Državna revizijska komisija ni preverjala, ker to ni bistveno za rešitev zadeve. Iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je razvidno, da je smisel teh zahtev ugotoviti dejstva (npr. vrsta opreme ali njena namestitev), ne pa pravnih razmerij (npr. razpolaganje s pravicami industrijske lastnine ali obstoj pogodbenih razmerij med proizvajalci opreme). Četudi se je spremenilo lastništvo proizvajalca opreme, to na ugotavljanje dejstev (npr. vrsta opreme) ne vpliva, zato tudi ni relevantno le obdobje od junija 2019 dalje, da bi se lahko ugotovilo, ali sta naročnika smela izbranemu ponudniku priznati, da izpolnjuje zahteve iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da naročnika ne bi smela na podlagi obrazca št. 5 (dokument z dne 8. 6. 2020) in posameznih obrazcev št. 5.1 ugotoviti, da so vsaj tri reference skladne z zahtevami iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) glede »opreme, ki jo ponuja ponudnik«.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da noben izmed 22 subjektov iz obrazca št. 5 (dokument z dne 8. 6. 2020), ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ni kateri izmed subjektov, ki jih je navedel vlagatelj v drugem odstavku na str. 12 zahtevka za revizijo (točka VII). Noben od teh subjektov torej ni družba Shark, d. o. o., družba PharmTek, d. o. o., ali fizična oseba [A]. Dejstvo, da se je izbrani ponudnik v prejšnjem, zaključenem postopku oddaje javnega naročila skliceval na te subjekte, kot je uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12, drugi odstavek), za javno naročilo iz sedanjega postopka oddaje ni relevantno.

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljem (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12, drugi odstavek) tudi ne more zaključiti, da naročnika ne bi mogla šteti, da je izbrani ponudnik predložil ustrezne reference za sistem za pripravo demineralizirane vode. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz odgovora na vprašanje 154, objavljenega 25. 5. 2020 ob 13.52 na portalu javnih naročil, razvidno, da sta naročnika potrdila, da je treba predložiti reference »tudi pri ponudbi sistema za vodo«. Ker se je vlagatelj skliceval na referenčna potrdila družbe Shark, d. o. o., družbe PharmTek, d. o. o., in fizične osebe [A] (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12, drugi odstavek) ter jih predložil k zahtevku za revizijo, v vseh treh pa je kot oprema naveden tip Niro-VV, pri čemer vlagatelj ni navedel, da ta referenčna potrdila niso bila predložena za sistem za pripravo demineralizirane vode, temveč, da subjekti, ki so jih izdali, niso klinični laboratoriji, je Državna revizijska komisija štela, da niti vlagatelju ni sporno, da oprema tip Niro-VV označuje sistem za pripravo demineralizirane vode. Izbrani ponudnik je v obrazcu št. 5 (dokument z dne 8. 6. 2020) navedel šest subjektov, ki uporabljajo sistem za pripravo demineralizirane vode (tip Niro-VV), in predložil potrdila, ki so jih izdali ti subjekti. Čeprav eden izmed teh subjektov ni bolnišnica (temveč zdravstveni dom), to ne spremeni tega, da so drugi subjekti (torej pet) bolnišnice.

Vlagatelj je tudi navedel (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12, četrti odstavek), da izbrani ponudnik ni ponudil vsaj dveh sistemov za pripravo demineralizirane vode, čemur Državna revizijska komisija ni mogla slediti, saj iz priponke »Priloga 1 Specifikacija opreme« v formatu .xlsx (gl. v mapo »Ponudba«), ki vsebuje dokument z dne 8. 6. 2020, izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil dva sistema za pripravo demineralizirane vode, in sicer en sistem NIRO-VV-300-LAB in en sistem NIRO-VV-30-LAB. Enako izhaja iz mape »Ponudba«, priponka »Drugi dokumenti 3 del« v formatu .pdf, v kateri se na zaporednih straneh 12–13 nahaja dokument »Priloga 1 Specifikacija opreme« z dne 8. 6. 2020. Podatki za dva sistema za pripravo demineralizirane vode so razvidni iz predpredzadnje in predzadnje vrstice tabele.

Vlagatelj se je skliceval (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12, četrti odstavek) še na zahtevo 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»ALS mora vključevati programsko opremo za avtovalidacijo. Program mora omogočati preverjanje razlik glede na predhodni rezultat posamezne analize (delta check) na podlagi KZZ številke, pregled rezultatov glede na demografske podatke (spol, starost, naročnik) in po kriterijih, ki jih lahko spremeni ali dodatno postavi uporabnik. Sistem za avtovalidacijo mora biti validiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom«,
pri čemer je v nadaljevanju navedel (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12, peti odstavek), da »izbrani ponudnik za ponujeni ALS nima ustreznih referenc, ki bi izpolnjevale vse zgoraj opisane pogoje«.

Naročnika sta v zvezi »validiranjem v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom« dala dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnika sta tako
– na predlog (vprašanje št. 68):
»V splošnih zahteva za ALS navajate, da sistem za avtovalidacijo mora biti validiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom.
Prosimo, da sprejemete kot dokaz izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca, da je sstem validiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom«
14. 5. 2020 ob 12.42 odgovorila:
- »Za naročnika je sprejemljiva izjava pooblaščenega zastopnika proizvajalca«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da so iz mape »Dokazi«, podmapa »2. Splosne zahteve za ALS« razvidna posamezna dokazila, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahteve 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), in sicer se ta nahajajo v priponkah »1-25Izjava splošne zahteve za ALS točke 1,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19,20,21,23,24,25«, »11 - AMS AUTOVERIFICATION«, »11 - autoverifikacija«, »11 - Primjer AMS ugovora - 20180521« in »11 - TSB-801-044A_Autoverification Rules Overview and Functionality«, vse v formatu .pdf. Državna revizijska komisija ugotavlja, da priponka »1-25Izjava splošne zahteve za ALS točke 1,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19,20,21,23,24,25« v formatu .pdf vsebuje skupek izjav, ki jih je 2. 6. 2020 podal pooblaščeni zastopnik proizvajalca Abbott, pri čemer je ta v zvezi z zahtevo 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) izjavil:
»ALS vključuje programsko opremo za avtovalidacijo. Program omogoča preverjanje razlik glede na predhodni rezultat posamezne analize (delta check) na podlagi KZZ številke, pregled rezultatov glede na demografske podatke (spol, starost, naročnik) in po kriterijih, ki jih lahko spremeni ali dodatno postavi uporabnik. Sistem za avtovalidacijo je validiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom.«

Naročnika sta glede na odgovor (na vprašanje št. 68), objavljen 14. 5. 2020 ob 12.42 na portalu javnih naročil, smela upoštevati kot zadostno že izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca Abbott za dokazovanje, da je sistem za avtovalidacijo »validiran v skladu s standardom ISO 15189 ali drugim primernim standardom«, za ugotavljanje izpolnjevanja drugih zahtev iz zahteve 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pa sta se lahko oprla na dokumente iz priponk »11 - autoverifikacija«, »11 - AMS AUTOVERIFICATION«, »11 - Primjer AMS ugovora - 20180521« in »11 - TSB-801-044A_Autoverification Rules Overview and Functionality«, vse v formatu .pdf.

Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, da ponujeni ALS ni skladen z zahtevami iz zahteve 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), temveč je navedel (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 12), da izbrani ponudnik zanj nima »ustreznih referenc«, pri čemer je mogoče razumeti, da vlagatelj kot ustrezne reference šteje le tiste reference, ki »bi izpolnjevale vse zgoraj opisane pogoje«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta vlagateljeva navedba ni jasna, saj se zahteva 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne nanaša na reference, temveč določa tehnične specifikacije v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s podtočko b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato štela, da je vlagatelj uveljavljal, da je treba točko 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahtevo 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) tolmačiti tako, da bi moral izbrani ponudnik za ponujeni ALS predložiti reference, ki bi dokazovale, da so bile tudi pri referenčnih ALS izpolnjene vse zahteve iz zahteve 11 Splošnih zahtev za ALS (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da je tako iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) kot zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), čeprav se nanašata na referenčne bolnišnične laboratorije, razvidno, da naročnika nista določila enakosti ponujenega ALS (v vseh možnih detajlih) z ALS, na katere se ponudniki sklicujejo v referencah, temveč, da »glede opreme […] ustrezajo ponujenemu ALS v največji možni meri«, pri čemer se vsaj enakost zahteva za »nabor[…] preiskav (Priloga 1) in obseg[…] dela«. Državna revizijska komisija dodaja, da iz točke 1 Osnovnih definicij (str. 31 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) izhaja, da je ALS (avtomatizirani laboratorijski sistem) sistem, ki ga med drugim sestavljajo »v celoti povezani analitski sistemi (programsko in strojno)«, zato sprejema stališče izbranega ponudnika (vloga z dne 4. 1. 2021, točka VI, str. 5), da je sistem za avtovalidacijo »del vsakega AMS middleware sistema ter ponujeni ALS sistem brez tega sploh ne more delovati«, zaradi česar »vsaka referenca podana za ALS tudi referenca za AMS oziroma sistem za avtovalidacijo«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je vlagatelj uspel utemeljiti in dokazati, da sta naročnika pri izbranem ponudniku napačno upoštevala izpolnitev zahtev iz točke 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma zahteve 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali točka 8.4.1 Referenca ponudnika (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in zahteva 5 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) res predstavljata zahtevo, ki je povezana s pogojem za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, ki naročniku omogoča, da zahteva, da imajo ponudniki zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

d) točka VIII zahtevka za revizijo (str. 13)

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, točka VIII, str. 13), da sta naročnika neutemeljeno ocenila ponudbo izbranega ponudnika po osmem kakovostnem merilu (str. 36 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Za vsakih 5 dodatnih odprtih mest za aplikacije uporabnika (nad minimalno zahtevanih 10),
na samostojnem biokemičnem analizatorju prejme ponudnik po 1 točko, največ 3 točke«,
saj je izbrani ponudnik glede na dokaz, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo (tj. »Odprti kanali Abbott (003)«, ki predstavlja str. 1483 dokumenta »Uputa za rukovanje za Alinity ci-series«, št. G6-3305R05 z dne 10. 9. 2018), »iz katerega je jasno razvidno, da oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, omogoča uporabo zgolj minimalno zahtevanih deset (10) mest za odprte kanale, ne omogoča pa dodatnih odprtih mest«, predložil zavajajočo izjavo, »ki bi morala imeti za posledico nedopustnost te ponudbe«.

Naročnika sta v poglavju Splošni opis (str. 27–35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pod naslovom Tehnične zahteve za biokemični analizator določila zahtevo 14 (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Biokemični analizator mora imeti možnost postavitve specifičnih aplikacij uporabnika na "odprtih mestih" (vsaj 10)«,
z osmim kakovostnim merilom (str. 36 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pa sta preseganje te minimalne zahteve nagrajevala in je ponudba lahko prejela največ tri točke.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je v mapi »Ponudba«, podmapa »3. Tehnicne zahteve za biokemicni analizator« ugotovila, da je izbrani ponudnik v zvezi z zahtevo 14 Tehničnih zahtev za biokemični analizator (str. 33 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) predložil priponki »14 - 10 user defined reagents« in »14 - User defined assay«, obe v formatu .pdf.

Priponka »14 - 10 user defined reagents« v formatu .pdf predstavlja str. 1591 dokumenta »Alinity ci-series Operations Manual« št. 80000071-106 z dne 9. 9. 2019, v katerem je izbrani ponudnik med drugim obarval besedilo:
»A maximum of 10 user-defined reagents may be created for each system«,
ki v bistvenem sporoča enako kot besedilo, ki ga je vlagatelj obarval v dokazilu »Odprti kanali Abbott (003)«, ki predstavlja str. 1483 dokumenta »Uputa za rukovanje za Alinity ci-series« št. G6-3305R05 z dne 10. 9. 2018:
»Za svaki analizator moguće je izraditi 10 korisnički definiranih reagensa.«

Oba dokumenta, navedena v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, tako dokazujeta, da biokemični analizator omogoča 10 »odprtih mest«. Število 10 izrecno priznava tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 4. 1. 2021 (točka VII, str. 6) s sklicevanjem na »navodil[a], priložen[a] ponudbi«, kar str. 1591 dokumenta »Alinity ci-series Operations Manual« št. 80000071-106 z dne 9. 9. 2019 so. Vendar je izbrani ponudnik k ponudbi predložil še dodaten dokument. Državna revizijska komisija je namreč pri vpogledu v mapo »Ponudba«, podmapa »8. Merila« vpogledala v priponko »Zahteve za merila točka 8« v formatu .pdf, ki vsebuje izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca Abbott z dne 2. 6. 2020, z njo pa je ta izjavil, da »imamo zagotovljenih 25 odprtih mest za aplikacije uporabnika na samostojnem biokemičnem analizatorju in to na način, da bomo odklenili dodatnih 15 odprtih mest nad minimalno zahtevanih 10«. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da sta se naročnika pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika po osmem kakovostnem merilu oprla na to izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca Abbott z dne 2. 6. 2020, vlagatelj pa z njo ni bil seznanjen, saj mu naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je v vlogi z dne 15. 1. 2021 (točka IV, str. 4) ponovil navedbo iz zahtevka za revizijo (točka VIII, str. 13), da »oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, omogoča uporabo zgolj minimalno zahtevanih deset (10) mest za odprte kanale, ne omogoča pa dodatnih odprtih mest«, in dodal, da »oprema iz ponudbe izbranega ponudnika fizično ne dopušča dodatnih 15 odprtih mest za aplikacije uporabnika nad minimalno 10 mesti«.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da naročnik (kot splošen pojem) odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe (prvi odstavek 84. člena ZJN-3), pri čemer se ekonomsko najugodnejša ponudba določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ZJN-3, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 84. člena ZJN-3). Namen meril je ocenjevanje ponudb. Merila so torej namenjena primerjavi med ponudbami, zato ta ne dajejo podlage za izločanje ponudb. Ker sta naročnika štela, da je le ponudba izbranega ponudnika dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, je bila ponudba izbranega ponudnika ob njeni izbiri v smislu meril najugodnejša, in sicer neodvisno od tega, ali sta jo naročnika tudi pravilno ocenila po merilih. Zato tudi morebitno napačno ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po osmem kakovostnem merilu ni kršitev, ki bi lahko v dejanskih okoliščinah vplivala na vprašanje zakonite izbire ponudbe izbranega ponudnika. V tem smislu zato ni bistveno ugotavljati, ali sta smela naročnika ponudbi izbranega ponudnika dodeliti tri točke po osmem kakovostnem merilu, kar je vlagatelj najprej uveljavljal kot kršitev (zahtevek za revizijo, točka VIII, str. 13). Je pa lahko v dejanskih okoliščinah relevantno ugotavljanje tiste kršitve, zaradi katere je vlagatelj smiselno uveljavljal (zahtevek za revizijo, točka VII, str. 13), da bi morala naročnika ponudbo izbranega ponudnika označiti kot »nedopustno[…]«, saj bi to naročniku onemogočalo njeno izbiro. Vlagatelj je namreč navedel (zahtevek za revizijo, točka VIII, str. 13), da je izbrani ponudnik (očitno v zvezi z dodatnimi 15 odprtimi mesti, zaradi katerih je njegova ponudba prejela tri točke po osmem kakovostnem merilu) predložil »zavajajoče izjave«, s čimer je vlagatelj po vsebini opozoril na obstoj nekega (sicer nedoločnega) razloga za izključitev iz 75. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da vsi razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 ne pomenijo avtomatizma, ki bi naročnikoma nalagal dolžnost izključiti izbranega ponudnika in s tem izločiti njegovo ponudbo. Nekateri razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 namreč naročnikoma dajejo možnost, da tako ravnata, kar je razvidno iz zakonskega besedila »(naročnik) lahko«, ne pa »(naročnik) mora«. Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da institut samoočiščenja (deveti odstavek 75. člena ZJN-3) ni relevanten za rešitev zadeve.

Ob upoštevanju tega, da zaradi izjave pooblaščenega zastopnika proizvajalca Abbott z dne 2. 6. 2020 o dodatnih 15 odprtih mestih ne obstaja morebitna pravnomočna sodba zaradi katerega izmed kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, se vlagatelj ne bi mogel opirati na razloge za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj se tako tudi ne more opirati na točko 8.1.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 6–7), ki se ravno tako nanaša na razloge za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

Ob upoštevanju tega, da zaradi izjave pooblaščenega zastopnika proizvajalca Abbott z dne 2. 6. 2020 o dodatnih 15 odprtih mestih ne obstaja morebitna pravnomočna sodba (gl. sedmi odstavek 112. člena ZJN-3) o obstoju prekrška iz 5. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3, 1. točke drugega odstavka 112. člena ZJN-3 oziroma tretjega odstavka 112. člena ZJN-3, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo, zaradi česar izbranemu ponudniku ni izrečena sankcija izločitve iz postopkov naročanja (šesti odstavek 112. člena ZJN-3) in zato ni uvrščen na seznam ponudnikov z negativnimi referencami (prva alinea drugega odstavka 111. člena ZJN-3), se vlagatelj ne bi mogel opirati na razlog za izključitev iz točke a četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 o vključitvi gospodarskega subjekta na seznam ponudnikov z negativnimi referencami. Vlagatelj se tako tudi ne more opirati na točko 8.1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 7), ki se ravno tako nanaša na razlog za izključitev iz točke a četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Ne glede na to, da naročnik med razloge za izključitev (točka 8.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 6–7) ni vključil razlogov za izključitev iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3, pri čemer Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi se sicer kateri izmed razlogov iz šestega odstavka 75. člena ZJN-3 sploh nanašal na dejansko stanje, ki ga je izpostavil vlagatelj, pojasnjuje, da šesti odstavek 75. člena ZJN-3 naročniku (pri čemer ne glede na to, ali je izključitev iz točk č, d, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3 predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) le omogoča in ne nalaga, da izključi gospodarski subjekt (v tem primeru izbranega ponudnika). Vlagatelj se torej tudi ne more uspešno opreti na šesti odstavek 75. člena ZJN-3, da bi moral naročnik izključiti izbranega ponudnika in s tem izločiti njegovo ponudbo.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ne more uspeti z navedbami iz točke VIII zahtevka za revizijo (str. 13). Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali bi bil vlagatelj sicer upravičena oseba, da uveljavlja, da bi moral naročnik upoštevati pri izbranem ponudniku razloge za izključitev iz 75. člena ZJN-3.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, čeprav je zaradi načina uveljavljanja kršitev vsebinsko (meritorno) obravnavala celoten zahtevek za revizijo, kar toliko bolj pomeni, da z njim ne bi uspel, če bi morala kljub drugačnemu vlagateljevemu utemeljevanju obstoja aktivne legitimacije (zahtevek za revizijo, točka I, str. 2) in tolmačenja zagotovitve obsega pravnega varstva (zahtevek za revizijo, točka I, str. 2–3 in točka II, str. 4) šteti, da vlagatelju ne bi bilo mogoče priznati aktivne legitimacije za uveljavljanje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Navedeno tako pomeni, da Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali sodbi Sodišča Evropske unije v zadevah Archus sp. z o.o. in Gama Jacek Lipik proti Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. [ne Esaprojekt, kot je navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka II, str. 4), saj je v prevodu sodbe v slovenščino napačno navedena ena izmed strank; gl. sodbo v poljščini kot jeziku postopka], C-131/16 z dne 11. 5. 2017, ECLI:C:2017:358, in Lombardi Srl proti Comune di Auletta in drugim, C-333/18 z dne 5. 9. 2019, ECLI:C:2019:675, na kateri se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, točka II, str. 4), podpirata tolmačenje, da je treba v dejanskih okoliščinah, kot izhajajo iz obravnavanega primera, vlagatelju zagotoviti obravnavo vseh kršitev.

Ob takem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni štela za bistveno za reševanje zadeve, da je vlagatelj z navedbami o problematičnosti preiskav z materiali, ki so predloženi v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zahtevami naročnika in pravili stroke, saj bi imeli lahko znatne posledice za zdravje in življenje pacientov (zahtevek za revizijo, točka IV, str. 6), uveljavljal argumente, ki so namenjeni varstvu javnega interesa po zagovornikih javnega interesa (druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN), kar pa vlagatelj ni.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, točka III, str. 4), da zahtevku za revizijo prilaga potrdilo o plačilu takse, naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana pa je v sklepu št. 845080110-013-20/19 z dne 11. 1. 2021 (str. 2) navedel, da zahtevek za revizijo »vsebuje vse obvezne sestavine«, kar bi bilo mogoče razumeti tudi, da se je naročnik skliceval na potrdilo o plačilu takse (8. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Vendar Državna revizijska komisija potrdila o plačilu takse ni našla med posredovano dokumentacijo (tretji odstavek 29. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija kljub temu ni razjasnjevala, ali ji ga naročnik ni le posredoval in bi ga bilo treba pozvati na dopolnitev dokumentacije (četrti odstavek 29. člena ZPVPJN) ali pa ga vlagatelj ni predložil zahtevku za revizijo in bi ga bilo treba pozvati na dopolnitev zahtevka za revizijo (četrti odstavek 31. člena ZPVPJN), temveč je vpogledala v aplikacijo UJPnet in ugotovila, da je vlagatelj plačal takso s pravilno referenco 11 16110-7111290-00262520, na pravilen račun 011001000358802 in v pravilnem znesku 25.000 evrov, in sicer 21. 12. 2020, pri čemer je bil ta znesek knjižen ob 12:20:08, kar je čas, preden je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo po pošti priporočeno 21. 12. 2020 ob 16.02 (razvidno iz poštne nalepke, nalepljene na ovojnici, v kateri je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 18. 2. 2021

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije



Vročiti (prip. s pov.):
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Interexport, d. o. o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda,
- Salus, Veletrgovina, d. o. o., Litostrojska cesta 46 a, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran