018-003/2021 Komunala Trebnje d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje monitoringov in deratizacije za obdobje treh let«, za sklop 5 »Opravljanje mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz vzorcev pitne vode na vodovodnih sistemih v upravljanju naročnika« na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Trebnje d.o.o., Primštal 30, Trebnje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 2. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 7. 2020 sprejel sklep o začetku postopka, ki ga naročnik oddajo po postopku naročila male vrednosti. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 10. 2020, pod št. objave JN006560/2020-W01. Dne 28. 10. 2020, 2. 11. in 9. 11. 2020 so bili objavljeni popravki obvestila.

Naročnik je dne 4. 12. 2020 izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 23432/2020, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 6. 12. 2020 (v nadaljevanju: odločitev), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop 5 na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (najugodnejše cene), izbral ponudnika EUROFINS ERICo Slovenija d.o.o., Koroška cesta 58, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je za sklop 5 prejel dve pravočasni ponudbi – vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika, preveril pa je dopustnost zgolj najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj je zoper to odločitev dne 11. 12. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se razveljavi odločitev za predmetni sklop in se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika z dne 11. 12. 2020 ocenjuje, da izbrani ponudnik s predloženimi referenčnimi posli ni izpolnil referenčnega pogoja v zahtevanem obsegu in kakovosti, kot je bilo to določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, ki ni izpolnjeval pogojev za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v tretji točki XXI. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, kjer je navedeno: »Gospodarski subjekt mora v ponudbi izkazati, da je v letih 2017, 2018, 2019 kvalitetno, strokovno in v skladu s pogodbenimi določili uspešno zaključil vsaj tri (3) istovrstne storitve, in sicer eno (1) v spodaj navedeni letni višini (SKLOP 5 - 20.000 EUR) za posamezen sklop ter dve (2) v poljubni višini. Dokazilo: Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan ESPD ter: - referenca - tabela (obrazec št. 9.0).« Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj je predložil zgolj dve in kot ustrezno izkazal le eno od skupaj treh zahtevanih referenc. Vsebina druge reference predstavlja storitev nadzora izvirske vode, ki pa se po zatrjevanju vlagatelja ne more šteti za istovrstno oziroma primerljivo storitev storitvi monitoringa pitne vode na vodooskrbnih sistemih, kot je bila zahteva naročnika. Iz predložene ponudbe izbranega ponudnika, kot navaja vlagatelj, v izpolnjenem obrazcu »9.0 – Reference – tabele« izhaja, da »v letih 2019 -2020 izvaja za naročnika Komunala Brežice notranji nadzor pitne vode, ter vrednost posla znaša 22.057,20 EUR in od marca 2020 do novembra 2020 izvaja za naročnika Mestna občina Celje nadzor izvirske vode, in da je vrednost storitev 3.740,48 EUR«. Vlagatelj nadalje zaključuje, da je naročnik oddal javno naročilo ponudniku, ki ni predložil ustrezne reference in posledično ni izkazal sposobnosti za sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato bi moral biti izločen.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 15. 12. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da vlagatelj zmotno trdi, da iz obrazca 9.0 izhaja, da je v zvezi z zahtevanim referenčnim pogojem predložitve treh referenc v določenem obdobju, predložil zgolj eno referenco (tj. referenco Komunale Brežice). Nadalje navaja, da je v celoti izpolnil zahteve naročnika in predložil tri reference, kot tudi, da je za eno izmed treh skladno z naročnikovo zahtevo izkazal, da je presegala znesek v vrednosti 20.000,00 EUR (tj. referenca Komunale Brežice). V nadaljevanju izbrani ponudnik dodatno pojasnjuje »neprimernost« izraza monitoring v naslovu predmetnega javnega naročila, saj da gre v primeru konkretnega javnega naročila za laboratorijsko preizkušanje vzorcev pitne vode za namen notranjega nadzora in ne za državni program, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje, imenovan monitoring, na podlagi 17. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/2004 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik o pitni vodi). V predmetnem postopku oddaje javnega naročila, naj bi torej šlo za storitev preizkušanja vzorcev pitne vode z namenom izvajanja notranjega nadzora, ki ga opravljajo laboratoriji, za katere kriteriji so določeni v 16. členu Pravilnika o pitni vodi. Izbrani ponudnik v nadaljevanju navaja, da je zahteve določene v 16. členu Pravilnika o pitni vodi tudi sam izkazal. Nadalje izbrani ponudnik glede vlagateljevega očitka, da vsebina predložene reference izbranega ponudnika ni bila istovrstna storitev, kot je to naročnik zahteval, in sicer monitoringu pitne vode, pojasni, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila niso bile zahtevane istovrstne storitve monitoringu pitne vode na vodooskrbnih sistemih, temveč so bili s terminom »istovrstne storitve« zahtevani projekti izvedeni skladno z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, in sicer laboratorijsko preizkušanje, ki so jih izvedli za to akreditirani laboratoriji, ki delujejo in so opremljeni skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preizkusih).

Naročnik je z dokumentom z dne 30. 12. 2020 »Odločitev o zahtevku za revizijo« zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil vse zahtevane obrazce, ki skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjujejo, da je sposoben izvesti javno naročilo, kot tudi, da je izpolnil zahtevani pogoj za sodelovanje, saj predložene reference ustrezajo določenim zahtevam. V zvezi s samim predmetom javnega naročila oz. zahtevane storitve je naročnik v nadaljevanju pojasnil, da je v sklopu 5 iskal izvajalca storitev mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz vzorcev pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jih sam upravlja. Nadalje je navedel, da se ne strinja z zatrjevanjem vlagatelja, da vsebine predložene reference izbranega ponudnika (nadzor izvirske vode) ni mogoče šteti za istovrstno storitev mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz vzorcev pitne vode, kot jo je zahteval naročnik. Naročnik je v nadaljevanju dodatno pojasnil, da storitev mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz vzorcev pitne vode na vodovodnih sistemih, ki jo je kot vsebino referenčnega posla zahteval od ponudnikov, sestoji iz več posameznih dejanj/ravnanj in da so le-ta navedena tudi v ponudbenem predračunu: odvzem vzorcev (vzorčenje), terenske meritve posameznih parametrov ter kemične in mikrobiološke preiskave odvzetih vzorcev. Naročnik je na koncu v podkrepitev svojih dosedanjih navedb še dodal, da z vsemi navedenimi referenčnimi naročniki, ki jih je navedel izbrani ponudnik, opravil telefonsko poizvedbo in ugotovil, da so vse tri reference, kot je bilo zahtevano, vsebovale odvzem vzorcev, terenske meritve posameznih parametrov ter kemične in mikrobiološke preiskave odvzetih vzorcev. Naročnik je glede na že navedeno zaključil, da storitev nadzora izvirske vode, kot tudi vse reference, ki jih je navedel izbrani ponudnik, vsebujejo vsa navedena dejanja, zato nikakor ne more slediti vlagateljevim zatrjevanjem, da v vsebina predloženega referenčnem posla izbranega ponudnika ni ustrezna, ker ne gre za istovrstno zahtevani storitvi.

Naročnik je dne 6. 1. 2021 Državni revizijski komisiji preko portala eRevizija, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN v odločanje odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 27. 1. 2021 preko portala eRevizija še dodatno odstopil manjkajočo dokumentacijo.

Vlagatelj v vlogi »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 5. 1. 2021, ki jo je Državna revizijska komisija preko portala eRevizija prejela dne 6. 1. 2021, smiselno enako kot v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja glede zahtevane vsebine (istovrstne storitve monitoringu pitne vode) in števila (treh referenc). V nadaljevanju še dodaja, da iz v ponudbi predloženega obrazca 9.0 izhaja, da je izpolnil zgolj dve vrstici zahtevanih treh referenc iz česar je zaključil, da s tretjin referenčnim poslom izbrani ponudnik očitno ne razpolaga. V nadaljevanju vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da vsebina ene izmed dveh predloženih referenc (in sicer referenčnega naročnika Mestna občina Celje), katere storitev je bila nadzor izvirske vode, ni ustrezna, saj ni istovrstna zahtevani in sicer monitoringu pitne vode.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje pogoja strokovne sposobnosti kot pogoja za sodelovanje in njegovo ponudbo ocenil za dopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekti kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži med drugim s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov; zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Predmet javnega naročila v sklopu 5 je opravljanje mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz vzorcev pitne vode na vodovodnih sistemih v upravljanju naročnika. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 5 v XXI. poglavju »POGOJI ZA SODELOVANJE« določil: »Gospodarski subjekt mora v ponudbi izkazati, da je v letih 2017, 2018, 2019 kvalitetno, strokovno in v skladu s pogodbenimi določili uspešno zaključil vsaj tri (3) istovrstne storitve, in sicer eno (1) v spodaj navedeni letni višini (SKLOP 5 - 20.000 EUR) za posamezen sklop ter dve (2) v poljubni višini. Dokazilo: Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan ESPD ter: - referenca - tabela (obrazec št. 9.0).«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 11. 12. 2020 in v opredelitvi do navedb naročnika z dne 5. 1. 2021 zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predloženem zahtevanem obrazcu 9.0 izpolnil zgolj dve vrstici z navedbo »v letih 2019 -2020 izvaja za naročnika Komunala Brežice notranji nadzor pitne vode, ter vrednost posla znaša 22.057,20 EUR in od marca 2020 do novembra 2020 izvaja za naročnika Mestna občina Celje nadzor izvirske vode, in da je vrednost storitev 3. 740, 48 EUR«, tretjo pa je pustil prazno, iz česar je vlagatelj zaključil, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih treh referenc.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec 9.0, iz katerega izhaja, da so morali ponudniki izpolniti 3 reference in opisati njihovo vsebino skozi slednje rubrike: »Naročnik (naziv, naslov), Opis storitev vključno z količino, Čas realizacije (od mesec/leto do mesec/leto) in Kontaktna oseba naročnika (ime, priimek, telefon in elektronski naslov)«.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik v celoti izpolnil zahtevani Obrazec 9.0. Izbrani ponudnik je navedel namreč tri reference, in sicer:
»Komunala Brežice d.o.o. , Notranji nadzor pitne vode (22.057, 20 EUR brez DDV), Avgust 2019-Avgust 2020,
Mestna občina Celje, Nadzor izvirske vode (3. 740, 48 EUR brez DDV), Marec 2020-November 2020,
Geo-Aqua inštitut za hidrogeologijo in okolje, Nadzor in potrditev vrtin za pitno vodo (2.785, 00 EUR brez DDV), Julij 2019-Oktober 2019.«
Državna revizijska komisija glede na navedeno tako ugotavlja in zaključuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tri reference iz prejšnjih naročil, kar pomeni, da jih je predložil v točno takem obsegu, kot je to zahteval naročnik. Vlagateljev očitek glede ne predložitve zadostnega števila zahtevanih referenc s strani izbranega ponudnika je tako Državna revizijska komisija v celoti zavrnila kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, št. 018-009/2017, 018-061/2016, 018-108/2015), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Na podlagi 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da vlagatelj trditvenega bremena v zahtevku za revizijo ni zmogel. Vlagatelj namreč naročniku očita kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika oz. da je izbral ponudbo, ki ni dopustna, ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje strokovne sposobnosti kot pogoja za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Zgoraj navedeno vlagatelj utemeljuje z navedbami, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenc iz prejšnjih naročil, saj naj vsebine storitev v predloženi referenci v tabeli Obrazca 9.0 »Mestna Občina Celje, Nadzor izvirske vode« ne bi bilo mogoče šteti za istovrstno oziroma primerljivo zahtevani referenci storitve monitoringa pitne vode na vodooskrbnih sistemih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja oziroma kot problematičen izpostavlja zgolj naziv »izvirska voda« v predloženi referenci izbranega ponudnika, zaradi katerega vsebina storitve ni istovrstna zahtevanemu »monitoringu« pitne vode, pri čemer z ničemer ne pojasni, zakaj vsebina predložene reference ni ustrezna. Državna revizijska komisija tako na tem mestu ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretnega dejanskega stanja (tj. konkretnih dejstev), na podlagi katerih je napravil izpostavljeno ugotovitev oz. zaključek, da vsebina predložene reference izbranega ponudnika ni ustrezna. Da bi vlagatelj s svojimi navedbami lahko uspel bi moral določno ter konkretno navesti dejstva in konkretizirano pojasniti, zakaj naj vsebina predložene reference izbranega ponudnika z opravljeno storitvijo »Nadzora izvirske vode« ne bi bila istovrstna zahtevanemu »monitoringu pitne vode« oziroma navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih dvomi o istovrstnosti predlagane in zahtevane reference in na koncu za navedeno predložiti tudi ustrezne dokaze. Državna revizijska komisija tudi pojasnjuje, da naziv »izvirska voda«, s katerim operira vlagatelj, pomeni zgolj obliko pitne vode, kar v konkretnem primeru dejansko pomeni, da naziv reference ne pomeni tudi njene drugačne vsebine od zahtevane, kot to skuša prikazati vlagatelj.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel (pravno relevantnih) dejstev, na podlagi katerih bi bilo (če bi se v postopku dokazovanja izkazala za resnična) mogoče sprejeti zaključke o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3. Vlagatelj šele v vlogi z dne 5. 1. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, konkretizirano navaja dejstva, in sicer zatrjuje, da »je pri nadzoru izvirske vode šlo za storitev spremljanja kakovosti vode na izvirih, ki ni primerljiva z izvajanjem monitoringa kakovosti pitne vode na javnih vodovodnih sistemih za oskrbo prebivalstva, v okviru izvajanja javne gospodarske službe. Nadzor pa se je izvajal v obdobju krajšem od enega leta (od maja do oktobra 2020) – razvidno na spletni https://moc.celje.si/okolje/8-staticne-strani/5802-analiza-vode-in-izvirov.«

Vlagatelj je z izpostavljenimi navedbami prepozen, zato jih v tem postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati. Šesti odstavek 29. člena ZPVPJN namreč določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 5. 1. 2021 po vsebini predstavljajo nova dejstva (ki naj bi utemeljevala kršitev, ki jo je vlagatelj sicer zatrjeval že v zahtevku za revizijo) in s samim sklicevanjem na predmetno spletno stran tudi predlaga dokaz, pri čemer pa vlagatelj v izpostavljeni vlogi niti ne navaja kot tudi ne dokaže, da omenjenih novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.



V Ljubljani, 18. 2. 2021

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Komunala Trebnje d.o.o., Primštal 30, 8210 Trebnje,
- Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor,
- EUROFINS ERICo Slovenija d.o.o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran