018-015/2021 2TDK, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja objektov drugega tira železniške proge – odsek 1: Divača – Črni Kal«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga skupaj vložili družba Euro-Asfalt, d.o.o., Sarajevo, Rajlovac BB, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, ter družba Içtaş Inşaat Sanayi ve Ticaret, A.Ş., Merkez Mah. Şilahşör Cad. Hilton Otel Apt. No:42/1 Şişli – Istanbul, Turčija, slednjo po pooblastilu zastopa odvetnica Nataša Štelcer, Vita Kraigerja 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika 2TDK, d.o.o., Železna cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 2. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva skupine kandidatov Kolektor CPG, d.o.o., Slovenija, Yapi Merkezi Inşaat ve Sanayi, A.Ş., Turčija, in Ӧzaltin Inşaat Ticaret Ve Sanayi, A.Ş., Turčija, za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po omejenem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. 11. 2019, pod št. objave JN008005/2019, in v Uradnem listu EU dne 18. 11. 2019, pod št. objave 2019/S 222-545551.

Naročnik je dne 8. 5. 2020 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« (v nadaljevanju: prva odločitev o priznanju sposobnosti), s katerim je priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila desetim kandidatom (oz. skupinam kandidatov), med drugim tudi vlagatelju, medtem ko petim kandidatom (oz. skupinam kandidatov) sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila ni priznal.

Zoper navedeno odločitev naročnika je družba Kolektor CPG, d.o.o., Slovenija, vložila zahtevek za revizijo, kateremu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-84/2020-51 z dne 1. 9. 2020, delno ugodila in (med drugim) razveljavila odločitev naročnika, da vlagatelju prizna sposobnost za sodelovanje v drugi fazi javnega naročila.

Naročnik je dne 14. 10. 2020 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil (nov) dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« (v nadaljevanju: druga odločitev o priznanju sposobnosti), s katerim je štirim kandidatom oz. skupinam kandidatov priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila, medtem ko enajstim kandidatom oz. skupinam kandidatov – med drugim vlagatelju – sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila naročnik ni priznal. V zvezi z vlagateljevo prijavo je naročnik najprej citiral del odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-84/2020-51, nato pa zaključil, da bi vlagatelj moral, skladno s pozivom naročnika, predložiti pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazilo o nekaznovanosti za osebo B. V. – ker vlagatelj tega ni storil, se vlagatelju na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 in izpostavljenega sklepa Državne revizijske komisije sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila ne prizna.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev, da mu sposobnosti ne prizna, vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2020 (v nadaljevanju: prvi zahtevek za revizijo), katerega je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-182/2020-26 z dne 27. 11. 2020, zavrnila kot neutemeljenega.

Naročnik je dne 28. 12. 2020 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil (nov) dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« (v nadaljevanju tudi: tretja odločitev o priznanju sposobnosti), s katerim je trem kandidatom oz. skupinam kandidatov priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila, medtem ko dvanajstim kandidatom oz. skupinam kandidatov – med drugim vlagatelju – sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila ni priznal. V zvezi z vlagateljevo prijavo je naročnik najprej citiral del odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-84/2020-51, nato pa zaključil, da bi vlagatelj moral, skladno s pozivom naročnika, predložiti pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazilo o nekaznovanosti za osebo B. V. – ker vlagatelj tega ni storil, se vlagatelju na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 in izpostavljenega sklepa Državne revizijske komisije sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila ne prizna. Naročnik je še navedel, da je zakonitost odločitve naročnika glede sposobnosti vlagatelja potrdila tudi Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-182/2020-26 z dne 27. 11. 2020.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 1. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti v 6. točki izreka, v kateri naročnik vlagatelju sposobnosti ni priznal, ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je predložil vso potrebno in zahtevano dokumentacijo. Iz naročnikovega poziva ne izhaja, da bi bil pozvan na predložitev dokazil o nekaznovanosti za podizvajalca na drug datum, kot na datum izteka roka za oddajo prijave, saj ga je naročnik pozval na predložitev dokazil o neobstoju razlogov za izključitev skladno s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3, pri čemer je bilo dodano, da bo naročnik kot ustrezna štel dokazila o nekaznovanosti, ki so bila izdana v obdobju od dne 20. 10. 2019 do dne 17. 3. 2020. Vlagatelj je torej moral predložiti dokazila za osebe, ki so bile v smislu prvega odstavka 75. člena ZJN-3 relevantne na dan oddaje ponudbe/prijave. Naročnik v pozivu ni niti napisal, na kateri presečni datum oz. na kateri dan morajo potrdila izkazovati neobstoj izključitvenih razlogov, niti ni poimensko zahteval predložitve dokazila za osebo B. V. Naročnik vlagatelju, v nasprotju z naročnikovimi navedbami v izpodbijani odločitvi, ni poslal poziva na predložitev pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V.; takšne vsebine tudi ni mogoče razbrati iz edinega naročnikovega poziva vlagatelju. To pomeni, da naročnik ni zahteval pooblastila in da razlog, da vlagatelj le-tega ni dostavil, ne more predstavljati izključitvenega razloga. Naročnik (in pred njim Državna revizijska komisija) enačita vprašanje, na kateri datum se mora oz. sme presojati obstoj izključitvenih razlogov, in vprašanje, katera dokazila sme naročnik upoštevati za presojo izključitvenih razlogov. Odgovor na prvo vprašanje je jasen, in sicer na dan izteka roka za oddajo ponudb. Glede odgovora na drugo vprašanje vlagatelj navaja, da sme naročnik upoštevati dokazila, izdana v obdobju od dne 20. 10. 2019 do dne 17. 3. 2020, kar ne vpliva na dejstvo, da se ta dokazila ne smejo nanašati na osebe, ki na dan izteka roka za oddajo ponudb še niso bile imenovane. Naročnik tako za osebo B. V. ni smel zahtevati predložitev ustreznega dokazila, saj ta ni bila navedena v ESPD obrazcu, ker dne 17. 1. 2020 ni bila zakoniti zastopnik. Čeprav iz prakse Državne revizijske komisije izhaja, da je pri presoji tega izključitvenega razloga, skladno z določili ZJN-3, relevantno stanje na dan poteka roka za predložitev prijav, je naročnik sprejel drugačno stališče in zahteva izkazovanje neobstoja razlogov za izključitev tudi za osebo, ki v ESPD obrazcu ni navedena, ker na dan oddaje prijave ni bila član upravnega odbora. Tudi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ni določil, da smejo kandidati izkazati neobstoj izključitvenih razlogov na poljubni datum, temveč zgolj, da sme biti potrdilo o nekaznovanosti izdano v obdobju od dne 20. 10. 2019 do dne 17. 3. 2020. Naročnik je torej določil, kateri datum na potrdilu bo zanj sprejemljiv, ni pa spremenil presečnega datuma oz. datuma, na katerega naj se obstoj razlogov za izključitev dokazuje – ta je ostal nespremenjen. Tudi iz naročnikovega odgovora št. 146, objavljenega na Portalu javnih naročil, izhaja, da je potrebno razlikovati med tem, za katere osebe mora ponudnik izkazovati nekaznovanost in med tem, kako to nekaznovanost izkazuje. Izpostavljeni odgovor se nanaša izključno na vprašanje, kako oz. s kakšnim dokazilom se dokaže nekaznovanost. V kolikor je naročnik želel, da gospodarski subjekti dokažejo neobstoj izključitvenih razlogov za vse osebe, ki so v referenčnem obdobju opravljale funkcijo, bi to moral ustrezno zapisati oz. definirati. Izpostavljeni odgovor ne predstavlja jasnega, nedvoumnega in zavezujočega popravka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Določbe ZJN-3, ki se nanašajo na izkazovanje izključitvenih razlogov, so jasne in ne dopuščajo spreminjanje pogojev oz. zahtev. Če naročnik ocenjuje, da je zaradi nezmožnosti zagotavljanja dokazil o nekaznovanosti potrebno spremeniti prakso, bi morala že Državna revizijska komisija ustrezno utemeljiti, zakaj istovrstne dejanske stanove obravnava bistveno drugače. Spreminjanje zakonitih zastopnikov po datumu oddaje prijave je v nasprotju s temeljnimi pravili javnega naročanja, saj bi to omogočalo, da bi nekateri ponudniki določene pogoje in/ali izključitvene razloge izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb. Vlagatelj še dodaja, da četudi bi bil teoretično dolžan predložiti dokazilo za osebo B. V., bi ga naročnik moral pozvati na zamenjavo podizvajalca, česar naročnik ni storil, posledično pa je kršil drugi odstavek 81. člena ZJN-3.

Skupina kandidatov Kolektor CPG, d.o.o., Slovenija, Yapi Merkezi Inşaat ve Sanayi, A.Ş., Turčija, in Özaltin Inşaat Ticaret Ve Sanayi, A.Ş., Turčija (v nadaljevanju: kandidat Kolektor/Yapi Merkezi/Özaltin), v vlogi z dne 13. 1. 2021, vloženi po vodilnem partnerju Kolektor CPG, d.o.o., Slovenija, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Ljubljana, predlaga zavrženje zahtevka za revizijo in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 25. 1. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo ter obe zahtevi za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma opozarja na obstoj omejitev iz 16. člena ZPVPJN, v nadaljevanju pa vlagateljeve navedbe označuje za neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 28. 1. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija opredelitve vlagatelja do navedb naročnika do sprejema te odločitve ni prejela.

Po proučitvi odstopljene dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in postopek pravnega varstva, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, skladno z 31. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija skladno z 31. členom ZPVPJN opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo ter po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo obravnavo, in sicer, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je revizijski zahtevek dopusten. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da obstojijo omejitve iz 16. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo s sklepom (če tega ni storil že naročnik) zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Eden izmed procesnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva, je torej tudi neobstoj omejitev iz 16. člena ZPVPJN. Skladno z drugim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po omejenem postopku, ki je dvofazni postopek. V prvi fazi gospodarski subjekti na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju oddajo prijavo za sodelovanje, v drugi fazi pa gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik, oddajo ponudbe (gl. 41. člen ZJN-3). V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik do roka za oddajo prijav (tj. dne 17. 1. 2020) prejel 15 prijav.

Izpodbijana odločitev o priznanju sposobnosti je že tretja odločitev, s katero naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odloča o priznanju sposobnosti sodelujočim kandidatom. Naročnik je najprej sprejel prvo odločitev o priznanju sposobnosti, s katero je vlagatelju priznal sposobnost. Ta odločitev je bila na podlagi zahtevka za revizijo družbe Kolektor CPG, d.o.o., Slovenija s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-84/2020-51 z dne 1. 9. 2020, razveljavljena. Naročnik je nato sprejel drugo odločitev o priznanju sposobnosti, s katero vlagatelju sposobnosti ni priznal. Zoper to naročnikovo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-182/2020-26, zavrnila. Naročnik je po prejemu odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-182/2020-30 z dne 7. 12. 2020, s katero je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku za revizijo subjekta Strabag in razveljavila drugo odločitev o priznanju sposobnosti v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti skupini kandidatov Gorenjska gradbena družba, d.d., Slovenija, Metrostav, a.s., Češka, in CGP, d.d., Slovenija, sprejel novo, tretjo odločitev o priznanju sposobnosti. Čeprav je bila druga odločitev o priznanju sposobnosti razveljavljena zgolj v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti navedeni skupini kandidatov – posledično pa je imel naročnik možnost, da ponovno odloči zgolj o statusu te skupine kandidatov – je naročnik s tretjo odločitvijo o priznanju sposobnosti ponovno odločal o statusu vseh sodelujočih kandidatov, torej tudi o vlagateljevem statusu. Naročnik z izpodbijano tretjo odločitvijo o priznanju sposobnosti vlagatelju sposobnosti za sodelovanje ponovno (tako kot z drugo odločitvijo o priznanju sposobnosti) ni priznal.

Naročnik je v drugi odločitvi o priznanju sposobnosti kot razlog za nepriznanje sposobnosti vlagatelju navedel, da vlagatelj ni, skladno s pozivom naročnika, predložil pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V. Tudi v tretji odločitvi o priznanju sposobnosti je naročnik kot razlog za nepriznanje sposobnosti vlagatelju navedel, da vlagatelj ni, skladno s pozivom naročnika, predložil pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V. Na podlagi primerjave druge in tretje odločitve o priznanju sposobnosti gre tako ugotoviti, da naročnik vlagatelju s tretjo odločitvijo o priznanju sposobnosti vlagatelju sposobnosti ni priznal iz identičnega razloga, kot mu je ni priznal z drugo odločitvijo priznanju sposobnosti. Edina razlika med obrazložitvijo druge in tretje odločitve o priznanju sposobnosti v delu, ki se nanaša na vlagateljevo prijavo oz. njegov status, je, da je naročnik v obrazložitvi tretje odločitve o priznanju sposobnosti še dodal, da je »zakonitost odločitve naročnika glede sposobnosti kandidata (…) s sklepom št. 018-182/2020-26 z dne 27. 11. 2020 potrdila tudi DKOM«.

Glede na navedeno gre tako ugotoviti, da je naročnik tako v drugi kot v tretji odločitvi o priznanju sposobnosti kot (izključni) razlog za nepriznanje sposobnosti vlagatelju navedel, da vlagatelj ni, skladno s pozivom naročnika, predložil pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V.

Vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev, ker mu iz navedenega razloga s tretjo odločitvijo o priznanju sposobnosti ni priznal sposobnosti. Ravnanje naročnika pri pregledu prijave vlagatelja oz. ravnanje naročnika, ko vlagatelju iz navedenega razloga ni priznal sposobnosti, je bilo enkrat že predmet postopka pravnega varstva pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je namreč zoper drugo odločitev o priznanju sposobnosti, s katero naročnik vlagatelju ni priznal sposobnosti iz razloga, ker vlagatelj ni, skladno s pozivom naročnika, predložil pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V., že vložil (prvi) zahtevek za revizijo, v katerem je naročniku očital kršitve, ker mu iz tega razloga sposobnosti za sodelovanje ni priznal. Državna revizijska komisija je o prvem zahtevku za revizijo odločila s sklepom, št. 018-182/2020-26, v katerem je med drugim zapisala, da »vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri zaključku, da vlagatelj, s tem ko ni predložil dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V., ni ravnal skladno z naročnikovim pozivom, kot tudi ne pri zaključku, da je posledično nastopila pravna posledica, predvidena v pozivu – zavrnitev vlagateljeve prijave«. Državna revizijska komisija je tako ob upoštevanju vlagateljeve takratne trditvene podlage in na podlagi izvedenega dokaznega postopka s sklepom, št. 018-182/2020-26, zavrnila vlagateljev prvi zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

Upoštevaje, da je naročnik že v drugi odločitvi o priznanju sposobnosti kot razlog za nepriznanje sposobnosti vlagatelju navedel, da vlagatelj ni, skladno s pozivom naročnika, predložil pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V., in upoštevaje, da je Državna revizijska komisija že v okviru sklepa, št. 018-182/2020-26, odločala o naročnikovem ravnanju, ko vlagatelju iz navedenega razloga ni priznal sposobnosti (in pri tem ni ugotovila naročnikovih kršitev), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z vložitvijo predmetnega zahtevka za revizijo zahteva ponovno presojo o isti stvari oz. o ravnanju naročnika (tj. je nepriznanje sposobnosti iz navedenega razloga), ki se nanaša na isti postopek oddaje javnega naročila (tj. postopek o oddaje javnega naročila, objavljen na Portalu javnih naročil pod št. objave JN008005/2019) in o katerem je Državna revizijska komisija že (pravnomočno) odločila (tj. s sklepom št. 018-182/2020-26). Vlagatelju je bila v okviru vložitve prvega zahtevka za revizijo dana možnost, da uveljavlja pravno varstvo zoper ravnanje naročnika, ko mu iz razloga umanjkanja pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V., sposobnosti ni priznal, zaradi česar to isto naročnikovo ravnanje, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZPVPJN, ne more biti predmet ponovne presoje Državne revizijske komisije.

Ne le, da vlagatelj z vložitvijo predmetnega zahtevka za revizijo ponovno zahteva presojo o isti stvari oz. presojo naročnikovega ravnanja, ko mu iz navedenega razloga ni priznal sposobnosti, vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo tudi ne navaja nobenih novih dejstev in ne predlaga nobenih novih dokazov, pač pa navaja ista dejstva in predlaga iste dokaze, kot jih je navedel in predlagal v prvem zahtevku za revizijo. Primerjava obeh zahtevkov za revizijo namreč pokaže, da je vlagatelj v obeh zahtevkih za revizijo pojasnjeval, na kakšen način je potrebno razlagati določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvi odstavek 75. člena ZJN-3, prav tako je vlagatelj v obeh zahtevkih za revizijo zatrjeval, da naročnik nepravilno enači vprašanje, na kateri datum se presoja obstoj izključitvenega razloga, z vprašanjem, katera dokazila sme upoštevati za presojo obstoja izključitvenega razloga. Vlagatelj je tako v obeh zahtevkih za revizijo zatrjeval, da glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvi odstavek 75. člena ZJN-3 ni bil dolžan predložiti pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V. Nadalje je vlagatelj v obeh zahtevkih za revizijo zatrjeval, da je vlagatelj predložil vsa dokazila, na katera je bil pozvan in da (iz edinega) naročnikovega poziva ne izhaja, da je bil dolžan predložiti pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazilo o nekaznovanosti za osebo B. V. Nadalje vlagatelj v obeh zahtevkih za revizijo zatrjuje, da četudi bi vlagatelj moral predložiti pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazilo o nekaznovanosti za osebo B. V., in bi naročnik, v posledici dejstva, da to ni bilo predloženo, ugotovil, da obstoji izključitveni razlog, bi moral vlagatelja (upoštevaje, da je oseba B. V. izvršni direktor vlagateljevega podizvajalca) pozvati na zamenjavo podizvajalca.

Primerjava obeh zahtevkov za revizijo tako pokaže, da vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo utemeljuje naročnikove kršitve z identičnimi revizijskimi navedbami, kot je naročnikove kršitve utemeljeval v prvem zahtevku za revizijo. Navedenega ne spreminja dodani stavek in odstavek na strani 5 predmetnega zahtevka za revizijo, saj vlagatelj v tem delu zgolj zatrjuje, da ga naročnik (z edinim pozivom) ni pozval na predložitev pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V., kar pa izhaja tudi iz drugih delov (prvega in predmetnega) zahtevka za revizijo, ko zatrjuje, da na podlagi naročnikovega poziva ni bil dolžan predložiti pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V. Vlagatelj tudi z dodatnimi navedbami na strani 8 (ki predstavlja citiran odgovor naročnika št. 146, objavljen na Portalu javnih naročil) in na strani 9 predmetnega zahtevka za revizijo ne spreminja trditvene podlage glede na trditveno podlago prvega zahtevka za revizijo. Vlagatelj namreč v tem delu predmetnega zahtevka za revizijo podaja interpretacijo naročnikovega odgovora št. 146, objavljenega na Portalu javnih naročil, ki skladno z 67. členom ZJN-3 šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in zatrjuje, da naročnik v predmetnem postopku ni spreminjal presečnega datuma za presojo obstoja izključitvenega razloga, Takšno zatrjevanje pa izhaja tudi iz drugih delov zahtevka za revizijo, ko zatrjuje, da naročnik sploh ne bi smel zahtevati predložitve pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da se razlogi, s katerimi vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo zatrjuje nezakonitost naročnikovega ravnanja, vsebinsko ne razlikujejo od razlogov, s katerimi je vlagatelj zatrjeval nezakonitost naročnikovega ravnanja v prvem zahtevku za revizijo, o katerem pa je Državna revizijska komisija že odločila s sklepom št. 018-182/2020-26.

Upoštevaje predstavljena dejstva in ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-182/2020-26, že odločila o zakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledu vlagateljeve prijave v delu, ki se nanaša na (ne)predložitev pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazila o nekaznovanosti za osebo B. V. Ker vlagatelj v predmetnem zahtevku za revizijo zatrjuje nezakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledu njegove prijave v delu, ki se nanaša na (ne)predložitev pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali dokazilo o nekaznovanosti za osebo B. V., torej nezakonitost naročnikovega ravnanja, ki je bilo predmet odločitve, št. 018-182/2020-26, pri čemer je predmetni zahtevek za revizijo vsebinsko enak prejšnjemu zahtevku za revizijo in ne vsebuje novih razlogov, ki niso bili obravnavani v okviru odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-182/2020-26, gre ugotoviti, da v obravnavanem primeru obstoji omejitev iz drugega odstavka 16. člena ZPVPJN za vsebinsko presojo revizijskih navedb oz. da niso izpolnjeni vsi procesni pogoji za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN (v povezavi z drugim odstavkom 16. člena ZPVPJN) zahtevek za revizijo zavrgla.

Ker je že zaradi ugotovljenega obstoja omejitev iz drugega odstavka 16. člena ZPVPJN potrebno zahtevek za revizijo zavreči, Državna revizijska komisija ni preizkušala, ali bi zahtevek za revizijo potreboval dopolnitev (v delu, ki se nanaša na pooblastilo), kot tudi ne (ne)obstoja vlagateljeve aktivne legitimacije, katero vlagatelju odreka kandidat Kolektor/Yapi Merkezi/Özaltin.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, je v vlogi, s katero so je opredelil do navedb vlagatelja, zahteval tudi kandidat Kolektor/Yapi Merkezi/Özaltin. Tudi če bi ob smiselni uporabi 70. člena ZPVPJN ali določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, obstaja pravna podlaga za povrnitev stroškov subjektu, kot je zadevni kandidat, ki ni izbrani ponudniki, pač pa kandidati s priznano sposobnostjo (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-33/2013, 018-119/2019, 018-182/2019), bi povrnitev stroškov morala temeljiti na ugotavljanju potrebnosti stroškov (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN in prvi odstavek 155. člena ZPP). V takem primeru bi bilo treba ugotoviti, da priglašeni stroški niso bili potrebni, saj prispevek kandidata Kolektor/Yapi Merkezi/Özaltin, k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 18. 2. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– vlagatelj,
– kandidati s priznano sposobnostjo,
– natasa@stelcer.si,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran