018-205/2020 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Uporaba storitve eDMS«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MIKROGRAFIJA trgovina d.o.o., Foersterjeva ulica 10, Novo mesto, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Drago Trbanc, Trubarjeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor, (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 2. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 10. 12. 2020 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6. 10. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti na infrastrukturnem področju je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 21. 10. 2020, pod št. objave JN006561/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN006561/2020-ODL01) dne 3. 12. 2020 objavil »ODLOČITEV ŠT: 0031/2020/0031/MVB/6« z dne 30. 11. 2020 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je naročilo male vrednosti oddal skupnima ponudnikoma APS PLUS d.o.o., Cesta v Mestni log 81, Ljubljana, in MARG d.o.o., Tehnološki park 18, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik obe prejeti ponudbi obravnaval kot dopustni, javno naročilo pa je oddal izbranemu ponudniku, ki je predložil po merilih ugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je dne 10. 12. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva ter da se javno naročilo odda vlagatelju. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami naročnika svojo ponudbo nedopustno pogojeval na način, ki ga naročnik ni predvidel ali dopuščal, s tem pa arbitrarno posegel v sam predmet naročila – izbrani ponudnik naj bi namreč v ponudbeni predračun pri postavkah, ki se navezujejo na vključitev določenih funkcionalnih sklopov, dodal opombo, skladno s katero posamezna postavka vključuje »maksimalno 15 človek-dni«, čeprav bi morali ponudniki ponuditi vse razpisane vrste storitev in bi morali biti vsi stroški vračunani v ponudbeno ceno; ponudbena cena bi morala pokrivati vse stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik v okviru svoje ponudbe ponudil drugačen obseg storitev, kot ga je zahteval naročnik, ta pa bi moral zato ponudbo nemudoma izključiti iz postopka, saj ni ustrezala potrebam in zahtevam naročnika, ne pa povabiti ponudnika na pogajanja (katerih predmet je bila oz. bi morala biti ponudbena cena, ne pa predmet javnega naročila). Naročnik naj bi izbranega ponudnika tekom pogajanj celo pozval na spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na sam predmet naročila. Vlagatelj v nadaljevanju kot problematično izpostavlja še, da izbrani ponudnik ni predložil v celoti izpolnjenega vzorca pogodbe ter obrazca, s katerim ponudnik izjavlja, da bo pri sklepanjih pogodb v postopkih javnega naročanja z naročnikom ravnal skladno z določili zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Vlagatelj končno zatrjuje še kršitev pravice do vpogleda, ker naj mu naročnik ne bi omogočil vpogleda v celotno ponudbeno dokumentacijo (izbranega ponudnika), ki je v skladu z relevantno zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije javna – pri tem našteva dokumente oz. dele dokumentacije, v katere mu vpogled ni bil omogočen.

Izbrani ponudnik se je o navedbah v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 17. 12. 2020.

Naročnik je dne 21. 12. 2020 sprejel »Odločitev« in vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, enako pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 12. 2020, 12. 1. 2021 ter 20. 1. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Državna revizijska komisija je dne 15. 1. 2021 vlagatelja z dopisom »Poziv na doplačilo takse«, št. 018-205/2020-6 (v nadaljevanju: poziv), pozvala na doplačilo takse v višini 14.524,78 EUR. Vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva ni odgovoril na poziv in doplačal takse oziroma posredoval potrdila o doplačilu takse.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona in ali je zahtevek za revizijo dopusten.

ZPVPJN v 15. členu našteva obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo. Med obveznimi sestavinami zahtevka za revizijo zakon izrecno zahteva, da vlagatelj zahtevku za revizijo priloži potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona (prvi odstavek 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je pri preverjanju obveznih sestavin zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo priložil potrdilo o plačani taksi v višini 2.000,00 EUR, ki je bila navedena v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila.

Ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, za določitev takse ni bil relevanten prvi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki za tak primer določa takso v višini 2.000,00 EUR, če se javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti na infrastrukturnem področju, v katerega je vključil pogajanja. Naročnik bo z enim gospodarskim subjektom sklenil pogodbo za obdobje štirih let oz. 48 mesecev (glej npr. točko II.2.7 obvestila o predmetnem javnem naročilu male vrednosti in 52. člen vzorca pogodbe). Čeprav se naročnik ni zavezal k realizaciji celotne pogodbene (oz. ponudbene) vrednosti (glej npr. točke 4.6.2, 4.6.4, 4.6.5, 4.6.6 in 4.6.7 razpisne dokumentacije oziroma 6., 8., 9. in 10. člen vzorca pogodbe), pa naročnik na nobenem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno navedel, da izvaja predmetno javno naročilo z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Naročnik tudi ni izpolnil točke IV.1.3 obvestila o predmetnem javnem naročilu, ki se nanaša na informacije o (morebitnem) okvirnem sporazumu. Posledično v obravnavanem primeru za določitev višine takse za predrevizijski in revizijski postopek ni bila relevantna druga poved drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki se nanaša na odločitev o izbiri strank za sklenitev okvirnega sporazuma (in določa takso v višini 2.000,00 EUR), pač pa je bilo treba uporabiti prvo poved drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki določa, da kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. Ob upoštevanju navedenega je znašala taksa v predmetnem postopku pravnega varstva 16.524,78 EUR, tj. 2 % od 826.238,90 EUR, kolikor znaša vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV, upoštevaje pri tem skupni znesek mesečnih stroškov za uporabo storitve (12.975,00 EUR brez DDV), trajanje pogodbe (48 mesecev) ter skupni znesek preostalih storitev (54.445,00 EUR brez DDV).

Četrti odstavek 72. člena ZPVPJN določa, da kadar Državna revizijska komisija ugotovi, da je vlagatelj ne glede na opredelitev višine takse v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila plačal napačno višino takse, mora vlagatelja pozvati k doplačilu ali pa ministrstvu, pristojnemu za finance, naložiti vračilo preveč plačane takse. Kot je bilo ugotovljeno, vlagatelj ni plačal takse v ustreznem znesku, zato je Državna revizijska komisija vlagatelja dne 15. 1. 2021 na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN pozvala, naj v treh delovnih dneh od prejema poziva doplača takso v višini 14.524,78 EUR in predloži Državni revizijski komisiji potrdilo o doplačilu takse, sicer bo Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla.

ZPVPJN v četrtem odstavku 31. člena (med drugim) določa, da v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo ne dopolni v roku treh delovnih dni ali ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh po poteku roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Kot je razvidno iz poštne povratnice, je bil vlagatelju poziv Državne revizijske komisije za doplačilo takse vročen v ponedeljek, 18. 1. 2021. V skladu s pravili o štetju rokov iz 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, ki se uporabljajo tudi v predrevizijskem in revizijskem postopku, se je v obravnavanem primeru rok za plačilo takse iztekel v četrtek, dne 21. 1. 2021. Iz spisa izhaja, da vlagatelj Državni revizijski komisiji ni predložil potrdila o doplačilu takse. Iz evidence plačanih, preplačanih, premalo plačanih in vrnjenih taks (primerjaj prvo poved 73. člena ZPVPJN) pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet) je tudi razvidno, da vlagatelj takse skladno s pozivom ni doplačal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojega zahtevka za revizijo, po izrecnem pozivu Državne revizijske komisije, v roku treh delovnih dni ni dopolnil s potrdilom o doplačilu takse v zahtevani višini, zato je na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v postopku priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za povračilo revizijskih stroškov zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik za oddajo javnega naročila za predmetne storitve vodil postopek oddaje naročila male vrednosti na infrastrukturnem področju, obvestilo o naročilu male vrednosti pa je objavil (le) na portalu javnih naročil. Skladno s prvim odstavkom 47. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) naročnik lahko uporabi postopek naročila male vrednosti, za katerega pri javnem naročilu blaga in storitev obvestil v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije (in pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000,00 EUR in nižja od 500.000,00 EUR, ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000,00 EUR in nižja od 1.000.000 EUR). Skladno z alinejo b) drugega odstavka 22. člena ZJN-3 in ob upoštevanju tretjega odstavka istega člena ter Delegirane uredbe komisije (EU) 2019/1829 z dne 30. oktobra 2019 mora naročnik v objavo na portal javnih naročil in v Uradni list Evropske unije poslati obvestila v zvezi z javnim naročilom na infrastrukturnem področju, katerega vrednost brez DDV je enaka ali višja 428.000,00 EUR za javno naročilo blaga ali storitev in za projektni natečaj. Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije (tj. sklepa o začetku postopka), je bila ocenjena vrednost predmetnega naročila nižja od te vrednosti – pogoj za izvajanje postopka oddaje naročila male vrednosti je bil torej izpolnjen.

Vendar pa mora naročnik upoštevati tudi določbo petega odstavka 39. člena ZJN-3, skladno s katerim v primeru, če je vrednost najugodnejše dopustne ponudbe enaka mejni vrednosti ali višja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, ter v postopku ni bila zagotovljena ustrezna objava povabila k sodelovanju, pa bi morala biti, naročnik ne sme oddati javnega naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek skladno z določbami tega zakona.

Naročnik je kljub izvedbi pogajanj in zniževanju cen na pogajanjih obeh sodelujočih ponudnikov izbral ponudbo s ponudbeno ceno 826.238,90 EUR brez DDV, ki je višja od mejne vrednosti za uporabo postopka oddaje naročila male vrednosti (tudi ponudba vlagatelja kot edinega preostalega sodelujočega ponudnika je presegala vrednost 428.000,00 EUR brez DDV).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da bi moral v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila ravnati skladno z ZJN-3, to pa pomeni, da mora naročnik upoštevati tudi peti odstavek 39. člena ZJN-3. Navedeno mora naročnik upoštevati po zaključku tokratnega postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da ji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Poročilo mora, skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN, vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, 3. 2. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– MIKROGRAFIJA trgovina d.o.o., Foersterjeva ulica 10, 8000 Novo mesto,
– Drago Trbanc – odvetnik, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana,
– Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor,
– APS PLUS d.o.o., Cesta v Mestni log 81, 1000 Ljubljana,
– MARG d.o.o., Tehnološki park 18, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran