018-204/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev hlajenja v objektih Slovenske vojske, pri katerem se upoštevajo okoljski vidiki«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika IMP, d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 1. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-304/2020-53 z dne 1. 12. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.393,53 EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 28. 9. 2020, pod št. objave JN005972/2020, in v Uradnem listu EU dne 29. 9. 2020, pod št. objave 2020/S 189-455318.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 2. 12. 2020 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-304/2020-53 z dne 1. 12. 2020, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Kolektor Koling, d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila pred vlagateljevo ponudbo, ocenil za dopustno in da naročnik dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 12. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, oddajo javnega naročila njemu ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji naročnika, zato bi jo moral naročnik zavrniti kot nedopustno. Naročnik je pod zap. št. 5 v popisu del zahteval, da ima ponujena oprema minimalni izkoristek enote pri hlajenju (SEER) 8,69. Izbrani ponudnik je ponudil opremo proizvajalca Mitsubishi Electric, MXZ-2F33VF2, za katero je navedel, da dosega SEER najmanj 8,60. Oprema, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, je v popisu del navedena primeroma kot ustrezna, vendar ta oprema ne dosega zahtevanega minimalnega izkoristka pri hlajenju. Naročnik je na Portalu javnih naročil pojasnil, da če bo ponudnik ponudil naprave, ki so navedene kot referenčne, in bodo ustrezale tehničnim specifikacijami, bo ponudba v tem delu dopustna. S tem odgovorom je naročnik izrecno določil, da mora ponujena enota kumulativno izpolnjevati tudi zahtevo glede SEER oz. da zahteva opremo z izkoristkom pri hlajenju minimalno 8,69. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik zahteval izvedbo opreme, ki je glede na zahtevane izkoristke hlajenja oz. ogrevanja neskladna, saj ni mogoče doseči izkoristka notranje in zunanje enote v zahtevanih lastnostih. Zahtevanega izkoristka notranje enote pri hlajenju minimalno 8,69 ni mogoče upoštevati neodvisno od zunanje enote. Izbrani ponudnik bi zato moral izkazati izkoristek celotnega split sistema in ne le izkoristka notranje enote. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega Eurovent certifikata za ponujeno opremo.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 17. 12. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je ponudil točno tak tip klimatske naprave, ki ga je naročnik v popisu del potrdil kot ustreznega, zato njegova ponudba v tem delu ne more biti nedopustna. Referenčna oprema z izkoristkom hlajenja 8,69 ne obstaja. Nejasna določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne morejo iti v škodo ponudnikov. Naročnik se je v odgovoru, objavljenim na Portalu javnih naročil, skliceval na točko 7.4.1 »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je zahteval SEER enak ali večji od 6,10; to zahtevo pa ponujena oprema izpolnjuje. Izbrani ponudnik navaja, da so Eurovent certifikati, ki so označeni kot poslovna skrivnost, priloženi v ponudbi, in dodaja, da na vpogledu ni bil zahtevan vpogled v tehnično dokumentacijo, da na zapisnik o vpogledu ni bilo podanih nobenih pripomb, in da vlagatelj ne zatrjuje kršitve pravice do vpogleda.

Naročnik je s sklepom z dne 22. 12. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik pod postavko 5 v popisu del, ki zajema dobavo in montažo multi split klimatske naprave, ponudil referenčni produkt, torej napravo, ki jo je naročnik navedel primeroma, in sicer zunanjo enoto MXZ-2F33VF2 in dve notranji enoti MSZ-AP20VG. Izbrani ponudnik je glede vrednosti notranje enote pri hlajenju (SEER) v ponudbo vpisal vrednost iz kataloga, ki je 8,60. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik jasno določil zahtevo glede minimalnega izkoristka notranje enote in ne izkoristka notranjih enot v sklopu multi split sistema. Naročnik označuje zapis pri postavki 5 popisa del, in sicer, da mora ponujena oprema imeti izkoristek notranje enote pri hlajenju minimalno 8,69, namesto 8,6, za nedoslednost, ki ne vzbujala dvom o tem, kakšna klimatska naprava je skladna z zahtevami. Zahteve so bile jasne, saj bi sicer ponudniki na naročnika naslovili vprašanja. Ponudnik bi, kot strokovnjak na svojem področju, moral vedeti, da izkoristki notranjih naprav pri hlajenju nazivne moči notranje naprave 2,5 kW do 7,1 kW znašajo največ 8,6. Izbrani ponudnik je ponudil referenčni proizvod, ki ustreza tehničnim zahtevam naročnika, kakršnokoli drugačno tolmačenje bi bilo nedopustno, saj bi bilo v škodo ponudnikov. Naročnik navaja, da gre tudi glede na odgovor, ki ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, zaključiti, da je naročnik izrecno privolil v tehnične specifikacije referenčnega proizvoda. Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da morebitnih nejasnih zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov in da je v fazi pregledovanja ponudb potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove morebitne nejasne zahteve po katerikoli od njenih možnih razlag. V nadaljevanju naročnik zavrača navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil Eurovent certifikatov, in pojasnjuje, da je izbrani ponudnik priložil vsa zahtevana dokazila za ponujeno opremo. Neizbranemu ponudniku je bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le v tistih delih, ki jih izbrani ponudnik ni opredelil za poslovno skrivnost.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23. 12. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 28. 12. 2020 s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je prepričan, da Eurovent certifikat za opremo, ponujeno v točki 8 popisa del, ni predložen, saj Eurovent certifikat za to opremo ne obstaja.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je – sicer v skladu s pravnim poukom naročnika, podanim v odločitvi o oddaji naročila – plačal v prenizki višini, zato je vlagatelja z dopisom, št. 018-204/2020-7 z dne 4. 1. 2021, pozvala na doplačilo takse, kar je vlagatelj v danem roku tudi storil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je po merilu za oddajo javnega naročila uvrstila pred vlagateljevo ponudbo, označil za dopustno in mu oddal javno naročilo. Vlagatelj namreč zatrjuje, da oprema, ki jo je izbrani ponudnik ponudil pod postavko 5 popisa del, ne ustreza naročnikovi zahtevi glede zahtevanega izkoristka hlajenja in da izbrani ponudnik v ponudbo ni priložil zahtevanih Eurovent certifikatov.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik s tehničnimi specifikacijami, ki jih navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične specifikacije se lahko določijo na enega izmed načinov, določenih v petem odstavku 68. člena ZJN-3 (v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije ali določene standarde oz. s kombinacijo obeh načinov). Pri oblikovanju tehničnih specifikacij mora naročnik, če se želi sklicevati na točno določeno blagovno znamko, upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3. V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah, če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Predmet zadevnega javnega naročila je tudi dobava in montaža klimatskih naprav. Naročnik je v V. točki »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim) navedel, da morajo imeti klimatske naprave (poleg drugih zahtev, ki se nanašajo na predmet javnega naročila) razmerje sezonske energijske učinkovitosti SEER ≥ 6,10, zaradi česar so glede hlajenja uvrščene v razred energijske učinkovitosti A++, in da so podrobnejše specifikacije in tehnične zahteve razvidne iz excelove tabele »Popis-del_Ureditev-hlajenja-v-objektih-SV« (v nadaljevanju: popis del), ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V popisu del je naročnik po postavkah navedel 8 različnih vrst klimatskih naprav ter tehnične specifikacije posamezne klimatske naprave. Naročnik je v popisu del pod postavko 5, ki je v obravnavanem primeru sporna, zapisal:

»Dobava in montaža MULTI SPLIT klimatske naprave skupne hladilne moči nazivne moči notranje enote 2,0 kW (1 x zunanja enote, 2 x notranja enota)
[…]
Izkoristek notranje enote pri hlajenju (SEER): minimalno vsaj 8,69
[…]
Kot npr. komplet klimatske naprave MITSUBICHI ELECTRIC, notranja enota MSZ-AP20VG, zunanja enote MXZ-2F33VF2 ali enakovredno«.

Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da je naročnik pod postavko 5 popisa del zahteval klimatsko napravo, ki ima notranjo enoto z izkoristkom pri hlajenju minimalno vsaj 8,69, poleg tega pa je navedel referenčni izdelek v smislu šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zapisa »Izkoristek notranje enote pri hlajenju« jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik zahtevo glede izkoristka hlajenja vezal na notranjo enoto klimatske naprave in ne na celotno klimatsko napravo oz. multi split sistem. V zvezi z navedbami vlagatelja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila notranje neskladna, ker zahtevanega izkoristka notranje enote ni mogoče upoštevati neodvisno od zunanje enote, in da bi moral biti (tudi v ponudbi izbranega ponudnika) izkazan izkoristek hlajenja celotnega split sistema in ne le izkoristek notranje enote, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj z njimi nasprotuje vsebini zahteve glede izkoristka hlajenja notranje enote oz. z njimi zatrjuje, da naročnik izpostavljene zahteve ni določil ustrezno. Takšne navedbe pa so upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN (ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom) prepozne. Ker iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik določil zahtevo glede izkoristka hlajenja notranje enote (in ne zahtevo glede izkoristka hlajenja celotnega multi split sistema), bi vlagatelj moral zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (če je menil, da ta ni ustrezno oblikovana) vložiti v rokih, kot izhajajo iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. V predmetnem postopku pravnega varstva glede na stopnjo postopka (tj. po poteku roka za predložitev ponudb) in glede na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni več mogoča, pač pa je možna le še presoja, ali je naročnik prejete ponudbe (oz. ponudbo izbranega ponudnika) pregledal ob upoštevanju zahtev, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se strinjajo (potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika), da je izbrani ponudnik pod postavko 5 popisa del ponudil opremo, ki jo je kot referenčno navedel naročnik v popisu del, torej klimatsko napravo proizvajalca MITSUBICHI ELECTRIC, in sicer zunanjo enoto MXZ-2F33VF2 ter dve notranji enoti MSZ-AP20VG. Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se nadalje strinjajo (potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika), da je izbrani ponudnik v popisu del navedel, da je izkoristek (ponujene) notranje enote pri hlajenju 8,60. Da bi izpostavljena naprava imela izkoristek notranje enote pri hlajenju (SEER) najmanj 8,69, ne zatrjujeta niti naročnik niti izbrani ponudnik.

Med strankama pa je sporno, ali je ponujena klimatska naprava – upoštevaje med strankama nesporno dejstvo, da ta nima izkoristka notranje enote pri hlajenju (SEER) najmanj 8,69 – skladna z zahtevami naročnika. Kot je razvidno iz navedb vlagatelja in naročnika, je med njima sporna razlaga zgoraj citiranih tehničnih zahtev za klimatsko opremo, ki je bila zahtevana pod postavko 5 popisa del. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahteval izkoristek notranje enote pri hlajenju 8,69 (klimatska naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, pa te zahteve ne izpolnjuje), medtem ko naročnik smiselno zatrjuje, da zapis vrednosti 8,69 predstavlja nedoslednost in da ponujeni referenčni produkt, ki ima notranjo enoto z izkoristkom pri hlajenju 8,60, izpolnjuje naročnikove zahteve.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. odločitve, št. 018-73/2018, 018-122/2018, 018-02/2019), da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik tako upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. Zahtevo, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana. Nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve, št. 018-195/2017, 018-23/2018, 018-132/2018), kot to navaja tudi naročnik, ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali na način, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovega zapisa v popisu del »Izkoristek notranje enote pri hlajenju (SEER): minimalno vsaj 8,69« izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki ponudijo klimatsko napravo z notranjo enoto, ki ima izkoristek pri hlajenju minimalno 8,69. Takšna zahteva je jasna in nedvoumna ter ne potrebuje dodatne razlage. Državna revizijska komisija zato kot nerazumljivo ocenjuje stališče naročnika, da je bilo ponudnikom znano oz. da bi jim moralo biti znano, da naročnikov zapis vrednosti »8,69, namesto 8,6« predstavlja nedoslednost. Državna revizijska komisija ni presojala utemeljenosti naročnikovih navedb, da so izkoristki notranjih enot z nazivnimi močmi notranjih enot od 2,5 kW do 7,1 kW enaki ali manjši od 8,6 in da torej ne obstaja notranja enota z nazivno močjo od 2,5 kW do 7,1 kW z izkoristkom hlajenja 8,69. Tudi če bi bile izpostavljene navedbe naročnika utemeljene in bi se tako v postopku pravnega varstva izkazalo, da ne obstaja notranja enota z izkoristkom pri hlajenju vsaj 8,69, kot je to jasno zapisal naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, bi takšna ugotovitev imela za posledico, da naročnik na podlagi obstoječe dokumentacije ne bi mogel oddati predmetnega javnega naročila (ker nobeden izmed ponudnikov ne bi mogel ponuditi izdelka, skladnega z naročnikovimi zahtevami) in ne, da bi jasno zapisano vrednost »8,69« po poteku roka za predložitev ponudb razlagali kot vrednost »8,6«.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik pod sporno postavko 5 popisa del kot referenčno opremo primeroma navedel opremo proizvajalca MITSUBICHI ELECTRIC, in sicer zunanjo enoto MXZ-2F33VF2 ter dve notranji enoti MSZ-AP20VG, ki ima (kar je med strankama nesporno) izkoristek hlajenja le 8,60. Z navedbo referenčne opreme je naročnik v smislu šestega odstavka 68. člena ZJN-3 dodatno opisal predmet javnega naročila. Iz naročnikove navedbe referenčne opreme tako izhaja, da je referenčna oprema skladna z naročnikovimi tehničnimi zahtevami. Navedenega ne spreminja odgovor naročnika na Portalu javnih naročil, ko je na vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta »prosimo za potrditev, da proizvodi, ki so kot referenčno navedeni "kot npr." s strani naročnika, ustrezajo vsem tehničnim zahtevam naročnika in da bo ponudba ponudnika, ki bo ponudil proizvode, kot so referenčno navedeni s strani naročnika "kot npr." v tem delu dopustna« odgovoril »V kolikor bo ponudnik ponudil naprave, ki jih je navedel naročnik kot referenčne in bodo ustrezale tehničnim specifikacijam, navedenim v razpisni dokumentaciji, bo ponudba v tem delu dopustna« (glej vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 27.10.2020 ob 7:21 uri).

Citiranega odgovora, ki šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi in drugi odstavek 67. člena ZJN-3), namreč ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema vlagatelj, in sicer, da je naročnik zahteval, da tudi referenčni izdelek izpolnjuje izrecno zapisane tehnične specifikacije. Takšna razlaga bi bila namreč nesmiselna, saj se v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede referenčni izdelek z namenom opredelitve predmeta javnega naročila oz. z namenom, da se zainteresiranim gospodarskim subjektom predstavi izdelek, ki je primerljiv izdelku, ki ga želi v okviru postopka javnega naročanja pridobiti naročnik. Ni zato logično, da bi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila primeroma navedel referenčni izdelek, ki ne bi izpolnjeval tehničnih zahtev.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v izpostavljenem delu notranje neskladna, saj je naročnik pod postavko 5 popisa del na eni strani jasno in nedvoumno zahteval notranjo enoto klimatske naprave z izkoristkom pri hlajenju minimalno 8,69, na drugi strani pa je kot referenčno opremo navedel opremo, ki nima izkoristka hlajenja najmanj 8,69, pač pa ima izkoristek hlajenja le 8,60. Naročnikove zahteve glede opreme, zahtevane pod postavko 5 popisa del, tako niso jasne in nedvoumne in dopuščajo (vsaj) dve možni razlagi. Tako je naročnikove zahteve pod postavko 5 popisa del mogoče razumeti na (prvi) način, da naročnik zahteva notranjo enoto klimatske naprave z izkoristkom pri hlajenju minimalno 8,69, kot tudi na (drugi) način, da je referenčna oprema, tj. zunanja enota MXZ-2F33VF2 ter dve notranji enoti MSZ-AP20VG, proizvajalca MITSUBICHI ELECTRIC, ki ima izkoristek hlajenja le 8,60, skladna z naročnikovimi zahtevami. Ker je torej naročnikove zahteve za opremo, zahtevane pod postavko 5 popisa del, mogoče razumeti tudi na način, da je referenčna oprema, tj. zunanja enota MXZ-2F33VF2 ter dve notranji enoti MSZ-AP20VG proizvajalca MITSUBICHI ELECTRIC, skladna z zahtevami naročnika, in ker je izbrani ponudnik ponudil točno to opremo, je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik ni ponudil izdelka skladnega z zahtevami naročnika, zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še zatrjuje, da izbrani ponudnik za ponujeno opremo ni predložil zahtevanih Eurovent certifikatov.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v popis del, zavihek »Splošni popis«, in odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil dne 27. 10. 2020 ob 7:22 uri, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki (tudi če ponudijo referenčni izdelek) v ponudbo priložijo Eurovent certifikat. Po naravi stvari je logično, da se mora predložen Eurovent certifikat nanašati na ponujeno opremo.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre pritrditi navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da je slednji v ponudbeno dokumentacijo priložil osem Eurovent certifikatov. Pri tem gre ugotoviti, da so vsi certifikati označeni z oznako poslovna skrivnost in da vlagatelju vpogled v to dokumentacijo na vpogledu ni bil omogočen. Ker vlagatelj, kot to pravilno opozarja tudi izbrani ponudnik, ne zatrjuje kršitve pravice do vpogleda, Državna revizijska komisija ni presojala, ali bi naročnik moral vlagatelju omogočiti tudi vpogled v te certifikate. Ker vlagatelju (ki je, kot je to razvidno iz vlagateljeve zahteve za vpogled z dne 2. 12. 2020, zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, torej tudi v sporne certifikate) vpogled v te certifikate ni bil omogočen, in ker vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega certifikata »za ponujeno opremo«, je z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva vlagatelju v te certifikate vpogledala Državna revizijska komisija (prim. sodbo Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Državi Belgiji).

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta predložil certifikate, ki si nanašajo na izdelke, ponujene od postavke 1 do postavke 4 popisa del. Nadalje gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik:
– pod postavko 5 popisa del ponudil zunanjo enota MXZ-2F33VF2 in dve notranji enoti MSZ-AP20VG – priloženi certifikat se nanaša na enote MXZ-2F33VF2/MSZ-AP15VG/ MSZ-AP20VG,
– pod postavko 6 popisa del ponudil zunanjo enoto MXZ-2F53VF2 in dve notranji enoti MSZ-AP35VG – priloženi certifikat se nanaša na enote MXZ-2F53VF2/MSZ-AP25VG/ MSZ-AP25VG,
– pod postavko 7 popisa del ponudil zunanjo enoto MXZ-3F68VF2 in tri zunanje enote MSZ-AP35VG – priloženi certifikat se nanaša na MXZ-3F68VF2/MSZ-AP20VG/MSZ-AP50VG,
– pod postavko 8 popisa del ponudil zunanjo enoto MXZ-4F83VF2 in dve notranji enoti MSZ-AP71VG – priloženi certifikat se nanaša na enote MXZ-4F80VF2/MSZ-AP42VG/ MSZ-LN35VG.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika ne nahajata certifikata za opremo, ponujeno pod postavkama 6 in 7 popisa del. Priložena certifikata se sicer nanašata na ponujeni zunanji enoti, vendar ne v kombinaciji s ponujenimi notranjimi enotami. Prav tako se v ponudbi izbranega ponudnika ne nahaja certifikat za opremo, ponujeno pod postavko 8 popisa del, saj se priloženi certifikat ne nanaša niti na ponujeno zunanjo enoto niti na ponujeni notranji enoti. Pri tem gre poudariti, da vlagatelju vpogled v certifikate, priložene v ponudbi izbranega ponudnika, ni bil omogočen, zato je vlagatelj z navedbo, da izbrani ponudnik ni predložil certifikatov za ponujeno opremo, zadostil trditvenemu bremenu, ki izhaja iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN. Trditveno breme se je zato prevalilo na naročnika in izbranega ponudnika, ki sta tudi seznanjena s celotno vsebino ponudbe izbranega ponudnika. Na naročniku in izbranem ponudniku je tako bilo, da izpodbijata izpostavljene revizijske navedbe in da torej navedeta dejstva (ter predlagata dokaze), ki bi omogočili zaključek, da se predloženi certifikati, čeprav v njih ni izrecno navedena ponujena oprema, nanašajo tudi na ponujeno opremo. V obravnavanem primeru je izbrani ponudnik zgolj zatrjeval, da je v ponudbeno dokumentacijo priložil Eurovent certifikate, pri tem pa ni (niti pavšalno) zatrjeval, da se ti tudi nanašajo na ponujeno opremo. Naročnik je sicer v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, da je izbrani ponudnik »priložil vsa potrebna dokazila za ponujeno opremo«, vendar takšne pavšalne navedbe ni z ničemer konkretiziral oz. utemeljil. Državna revizijska komisija zato, ob upoštevanju predstavljene vsebine ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in ob upoštevanju pomanjkljive trditvene podlage naročnika in izbranega ponudnika, pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih certifikatov za ponujeno opremo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik – glede na zahtevo, da ponudniki predložijo Eurovent certifikate za ponujeno opremo, določeno v popisu del in v odgovoru, objavljenim na Portalu javnih naročil dne 27. 10. 2020 ob 7:22 uri – ni imel podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in posledično tudi ne za zaključek o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. S tem, ko je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da ta v ponudbeno dokumentacijo ni priložil vseh zahtevanih certifikatov, ki se nanašajo na ponujeno opremo, označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-304/2020-53 z dne 1. 12. 2020.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, da se »javno naročilo odda vlagatelju, ki je tako oddal najugodnejšo dopustno ponudbo«, gre pojasniti, da lahko odločitev o izbiti določene ponudbe (in torej odločitev o oddaji naročila) sprejme le naročnik v postopku javnega naročanja (gl. drugi in tretji odstavek 90. člena ZJN-3), ne pa Državna revizijska komisija kot organ pravnega varstva. Državna revizijska komisija ima v postopku pravnega varstva kasatorična pooblastila in ne reformatoričnih pooblastil, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi (gl. prvi in drugi odstavek 39. člena ZPVPJN), ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč le preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika. Ker ne obstoji pravna podlaga, ki bi Državni revizijski komisiji omogočala sprejem odločitve o oddaji javnega naročila in torej sprejem odločitve o izbiri določene ponudbe, vlagatelj neutemeljeno predlaga, da se, po ugoditvi zahtevku za revizijo in razveljavitvi izpodbijane odločitve o oddaji naročila, »javno naročilo odda vlagatelju«. Pri tem pa gre še dodati, da vlagatelj vsaj preuranjeno zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, saj naročnik, kot je to razvidno iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, presoje o dopustnosti vlagateljeve ponudbe, ki se je glede na merilo za oddajo ponudb uvrstila za ponudbo izbranega ponudnika, ni opravil.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva, in sicer vplačane takse za postopek pravnega varstva. Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potreben priznala celotni strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 7.393,53 EUR. Strošek v navedeni višini je naročnik, skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, dolžan vlagatelju povrniti v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 21. 1. 2021


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije


Vročiti (po e-Reviziji):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis za

Natisni stran