018-188/2020 Univerzitetni klinični center Maribor
Številka: 018-188/2020-6Datum sprejema: 15. 12. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava hladilnega agregata in dveh hladilnih stolpov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KM inštalacije, d. o. o., Škofja vas 65, Škofja vas (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Slomškov trg 1, Maribor, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 15. 12. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 23. 7. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-B01, in 24. 7. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 142-348824) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, ki je bil 22. 10. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Energoconsulting, d. o. o., Gosposvetska cesta 86, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil najugodnejšo dopustno ponudbo, čeprav je bila po merilih uvrščena na četrto mesto, saj je za vse ponudbe pred njo, med katerimi je bila tudi vlagateljeva kot najugodnejša po merilih, ugotovil, da niso dopustne.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 10. 2020 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- naročnik ne bi smel šteti, da je predložil ponudbo, ki ni dopustna, saj je ponudil napravo, ki zagotavlja adiabatski visokotlačni sistem za znižanje temperature okolice z delovnim tlakom do 16 bar, pri čemer je ponudil (funkcionalno) boljšo opremo oziroma ustreznejši tip suhega hladilnika, kot ga je določil naročnik na podlagi PZI, ki ga je izdelal izbrani ponudnik, ki je tako sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in jo prilagodil svojim interesom,
- ker so ponudniki iz vseh ponudb, ki so bile uvrščene pred ponudbo izbranega ponudnika, ponudili isti tip suhega hladilnika, je mogoče sklepati, da so si vsi trije ponudniki enako razlagali tehnične specifikacije, poleg tega pa naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov za preprečitev izkrivljanja konkurence, konflikta interesov, privilegiranja položaja izbranega ponudnika in neenakopravne obravnave vseh ponudnikov, zato je zaradi spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov treba izločiti izbranega ponudnika,
- ima ponujena naprava vse tehnične lastnosti in je boljša od zahtevane opreme, saj »deluje tudi na območju višjih temperatur (od zahtevanih)[3], [3] naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, pri višjih temperaturah ne deluje v skladu s tehničnimi zahtevami, saj ne zadošča željeni kapaciteti pri okolici 35° C in RH 35 %«, »je energetsko učinkovitejša, zaradi manjšega tlaka na šobah«, zagotavlja boljše pršenje v prostor, zagotavlja varnost pred razvitjem legionele in je cenejša,
- dejstvo, da ni vpisal cene na enoto posameznih postavk nima nobenega vpliva na ponujeno (najnižjo) ceno, ki je določena v skupnem znesku po klavzuli »ključ v roke«,
- če je naročnik menil, da rabi podatke o cenah na enoto, bi ga moral pozvati, da dopolni ponudbo, ni pa imel podlage, da bi zaradi tega nepomembnega in nepotrebnega podatka njegovo ponudbo označil, da ni dopustna, in jo zato zavrnil,
- ne razume, zakaj je naročnik zaradi klavzule »ključ v roke« zahteval podatke o cenah na enoto, zato »bi bilo ob za vlagatelja najstrožji razlagi tega pogoja, v zvezi z oddajo javnega naročila označiti vsaj kot nejasnega«,
- če »zahteva ni izpolnjena na način, kot je to pričakoval naročnik, bi moral naročnik p[r]oučiti[,] ali gre za dejansko neizpolnjevanje zahteve ali pa je dvoumno situacijo morda povzročil naročnik sam in negativnih posledic takšne dvoumnosti ne smej[o] bremeniti ponudnikov«,
- je Državna revizijska komisija ne le v zadevi št. 018-299/2013 navedla, da »je v primeru nejasnih določil potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag«,
- naročnik »ni pojasnil, zakaj je bil podatek o cenah na enoto sploh potreben, nadalje zakaj je bil sprva ta podatek le zaželjen in zakaj se je v odgovorih na vprašanje v zvezi s to zahtevo oz. podatkom vselej skliceval, da se cena določa po načelu "ključ v roke" in tako ni nikoli podal jasnega odgovora«,
- »je izbrani ponudnik pripravil razpisno dokumentacijo in je bil intenzivno vključen v pripravo postopka javnega naročanja, saj je izdelal projektno dokumentacijo za strojni del«, »opisana vpletenost izbranega ponudnika« pa predstavlja kršitev transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov,
- »iz razpisne dokumentacije« ni razvidno in iz ravnanja naročnika ne izhaja, da bi sprejel ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja izbranega ponudnika ne izkrivlja konkurenca, kar naročniku nalaga prvi odstavek 65. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
- naročnik ni naredil ničesar za preprečitev izkrivljanja konkurence, konflikta interesov, privilegiranja položaja izbranega ponudnika in neenake obravnave ponudnikov, temveč je ravnal ravno nasprotno, zato je treba iz postopka javnega naročanja izločiti izbranega ponudnika, ker drugače ni mogoče zagotoviti upoštevanja načela enakopravne obravnave ponudnikov,
- je treba upoštevati, da je ponudba izbranega ponudnika za kar 46.407,08 evrov višja od vlagateljeve ponudbe, pri čemer je naprava, ki jo je ponudil vlagatelj (pa tudi drugo- in tretjeuvrščeni ponudnik), ustreznejša in funkcionalno boljša, ob tem pa še cenejša od naprave, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ki je pripravil tehnične specifikacije in je tako imel vse potrebne informacije, da je uspel z dražjo in enakovredno, če ne celo slabšo napravo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 11. 2020 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in pojasnil, zakaj hladilnik, ki ga je ponudil vlagatelj, ne tehnično ne ekonomsko ne izpolnjuje projektno predvidenih zahtev.
Naročnik je s sklepom št. 460-42-(810002)/2020-22 z dne 17. 11. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- naprava izbranega ponudnika deluje na delovnem tlaku med 10 in 16 barov ter je v tehnični dokumentaciji proizvajalca opisana kot visokotlačni adiabatni sistem, naprava, ki jo je ponudil vlagatelj, pa deluje na delovnem tlaku 2,5 barov, pri čemer je od proizvajalca dobil pisno izjavo o delovanju na nizkem tlaku 2,5 barov, zato se ne strinja z vlagateljem, da je ponudil napravo, ki je skladna s tehničnimi specifikacijami,
- je vlagatelj v nasprotju z jasno naročnikovo zahtevo, kot izhaja iz odgovora, objavljenega 13. 8. 2020 ob 15.15 na portalu javnih naročil, izpolnil predračun (obrazci OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4), naročnik pa mora ravnati skladno s tem, kar je zahteval, sicer bi kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov,
- bi moral vlagatelj, če se ni strinjal z zahtevo za izpolnitev predračuna, postaviti vprašanje, skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN pa ni mogoče več obravnavati tega očitka (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN),
- je vlagatelj nepravilno tolmačil uporabo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je zakonska določba o nezmožnosti spreminjanja cene na enoto jasna in neodvisna od tega, ali se ceno določi po klavzuli cena na enoto ali klavzuli ključ v roke,
- se končna cena zaradi spremenjenih okoliščin lahko spremeni kljub klavzuli ključ v roke,
- se nobeno vprašanje ni nanašalo, zakaj je najprej želel vpis cene na enoto, nato pa je to spremenil v zahtevo,
- naročnik ne more avtomatično izključiti izbranega ponudnika, zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik sodeloval pri pripravi popisov, pa ne predstavlja razlogov za njegovo izključitev,
- je omogočil ogled, in sicer trikrat, podaljšal je zakonsko določen rok za prejem ponudb, odgovoril pa je tudi na vsa vprašanja, zastavljena na portalu javnih naročil,
- je to drugi postopek oddaje javnega naročila, saj je predhodno vloženemu zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodil in projektantu naročil odpravo vseh nejasnosti, zoper spremenjene tehnične specifikacije pa »ni bilo podanih pritožb«.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 460-42-(810002)/2020-23 z dne 19. 11. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 11. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je tudi navedel, da projektirani suhi hladilnik izbranega ponudnika ne dosega zahtevane kapacitete (»1.351,4 kW pri temperaturi okolice 35°C (zapisan režim na zračni strani 35/34,6°C)«) in nima certifikata skladnosti s standardom VDI 2047, ki ga ima vlagateljeva naprava. Vlagatelj je tudi predlagal postavitev sodnega izvedenca za strojne inštalacije.
Naročnik je na poziv št. 018-188/2020-4 z dne 7. 12. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval še del dokumentacije, in sicer kot prilogo dopisu št. 460-42-(810002)/2020-25 z dne 10. 12. 2020.
Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 11. 2020 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa št. 460-42-(810002)/2020-22 z dne 17. 11. 2020, pri čemer je navedel tudi kršitve in dejstva ter predlagal dokaze, ki jih ni navedel oziroma predlagal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je tako šele v vlogi z dne 23. 11. 2020 navedel, da ponujena naprava izbranega ponudnika nima certifikata skladnosti s standardom VDI 2047, ki ga ima vlagateljeva naprava, šele v vlogi z dne 23. 11. 2020 pa je tudi predlagal postavitev sodnega izvedenca za strojne inštalacije, vendar zanje ni niti zatrjeval, še manj pa dokazoval, da dejstev o certifikatu skladnosti s standardom VDI 2047 ni mogel navesti že v zahtevku za revizijo oziroma predlagati postavitve sodnega izvedenca za strojne inštalacije že v zahtevku za revizijo, oboje torej že v predrevizijskem postopku, zato Državna revizijska komisija tega ni upoštevala pri odločanju o zahtevku za revizijo.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 23. 11. 2020 skliceval tudi, da naprava izbranega ponudnika ne dosega zahtevane kapacitete. Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali vsebina navedbe v zvezi s kapaciteto naprave iz ponudbe izbranega ponudnika glede na navedbo s strani 5 zahtevka za revizijo in opombo 3 pomeni navajanje novih dejstev ali pa je to le drugačna ubeseditev navedbe s strani 5 zahtevka za revizijo in opombe 3, temveč je upoštevala, da se vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v vlogi z dne 23. 11. 2020 sklicuje na delovanje pri temperaturi 35°C (v vlogi z dne 23. 11. 2020 tudi kot 35/34,6°C), kar pa ni zahteva, ki bi bila določena v tehničnih specifikacijah (prim. obrazec OBR-2/3, postavka 2) in zato naročnik ne bi bil upravičen ugotavljati, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) na podlagi tehnične specifikacije, ki je ne bi določil do poteka roka za prejem ponudb (gl. prvo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s 6. in 7. členom ZJN-3 ter prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).
Vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN, zato z zahtevkom za revizijo lahko uveljavlja le varstvo svojega položaja v postopku javnega naročanja (gl. prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato ni upoštevala tistih vlagateljevih navedb, iz katerih je mogoče razumeti, da nasprotuje ravnanju naročnika tudi s ponudbama drugo- in tretjeuvrščenega ponudnika. To, da naj bi tudi ta ponudnika predložila ponudbo s ponudbo enakega predmeta kot vlagatelj, saj je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020 enako utemeljil zavrnitev njunih ponudb v zvezi s ponujenim predmetom, glede na prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ni relevantno.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno 23. 7. 2020 na portalu javnih naročil in 24. 7. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, prvotno določeni rok za prejem ponudb (24. 8. 2020 do 13. ure; točka IV.2.2 obvestil o javnem naročilu) pa je naročnik spremenil, saj ga je podaljšal na 4. 9. 2020 do 13. ure (točka VII.1.2 obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku; objava 3. 8. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-K01, in 4. 8. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 149-365275). Rok za prejem ponudb je bil že ob objavi obvestila o javnem naročilu dolg vsaj 10 delovnih dni. Kar pomeni, da vlagatelj (neodvisno od ugotavljanja, ali je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN o opozorilu na očitano kršitev) glede na prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN ne more šele po poteku roka za prejem ponudb uspešno izpodbiti vsebine objav in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi bil zahtevek za revizijo zoper njiju vložen prepozno. Vlagatelj ne glede na ta procesni vidik zahtevka za revizijo skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN ne more po poteku roka za prejem ponudb navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ker je naročnik objavil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila prek portala javnih naročil (gl. povezavo v prvem odstavku točke I.3 obvestil), na portalu javnih naročil pa je odgovarjal na vprašanja, zaradi česar so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), je bil vlagatelj že pred potekom roka za prejem ponudb seznanjen oziroma je mogel in moral biti seznanjen, kaj je vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ne more bodisi zaradi postopkovnih (procesnih) bodisi vsebinskih omejitev, oboje izvirajočih iz 25. člena ZPVPJN, šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil po prejemu odločitve, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, uspešno uveljaviti kršitev, ki po vsebini pomenijo nasprotovanje vsebini objave in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj tako ne more šele po poteku roka za prejem ponudb – ob dejstvu, da se zaveda (gl. zahtevek za revizijo, str. 6–7), da je naročnik že pred potekom roka za prejem ponudb določal vsebine, ki so vezane na cene na enoto – uspešno izpodbiti določitve tehničnih specifikacij ali zahtev za izpolnitev obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4. Vlagatelj tako ne more šele po poteku roka za prejem ponudb uspešno uveljaviti, da je cena na enoto »nesmiseln podatek« oziroma »nepomemben element ponudbe« (zahtevek za revizijo, str. 6) oziroma da cene na enoto »nimajo nobenega pomena«, »niso potrebne, niti smiselne, še več, so odveč« oziroma so »nepomemben in nepotreben podatek« (zahtevek za revizijo, str. 7), pa niti »naročnik tudi glede te zahteve oz. pogoja ni zadostil, saj ni pojasnil, zakaj je bil podatek o cenah na enoto sploh potreben, zakaj je bil sprva ta podatek le zaželjen in zakaj se je v odgovorih na vprašanja v zvezi s to zahtevo oz. podatkom vselej skliceval, da se cena določa po načelu "ključ v roke" in tako ni podal jasnega odgovora« (zahtevek za revizijo, str. 8). Vlagatelj pa lahko po poteku roka za prejem ponudb v zvezi s tehničnimi specifikacijami in zahtevami za izpolnitev obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 uspešno uveljavlja, da jih je naročnik napačno uporabil pri pregledu vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj torej po poteku roka za prejem ponudb ne more uspeti z zahtevkom za revizijo, če se ta nanaša na določitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko pa uspe z njim, če se ta nanaša na uporabo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu) prejel pet ponudb, ki jih je razvrstil po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, ki je sestavljeno iz treh meril (točka II.2.5 obvestila o javnem naročilu in točka 2.14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav je po merilu šele četrta, saj je ugotovil, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, vse tri ponudbe pred njo, med katerimi je vlagateljeva, ki je bila po merilu najugodnejša, pa niso dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik ni pregledal ponudbe, ki je bila po merilu peta najugodnejša. Vlagatelj je navedel, da je predložil ponudbo, ki je dopustna in je naročnik ne bi smel zavrniti, prav tako pa naročnik ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika, čemur je naročnik nasprotoval.
Državna revizijska komisija, tako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3), ugotavlja, da iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020 izhaja, da je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo zaradi dveh razlogov, zaradi katerih je štel, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3: ker ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami in ker vlagatelj ni pravilno izpolnil obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 pri cenah na enoto mere. Da bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, bi moral uspeti izpodbiti oba razloga, ki ju je naročnik uveljavljal v prid odločitvi, da zavrne vlagateljevo ponudbo. Že v primeru, če vlagatelj ne bi uspel izpodbiti enega izmed njiju, ne bi mogel uspeti izpodbiti naročnikove odločitve o zavrnitvi svoje ponudbe. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da tudi morebitna ugotovitev, da naročnik ne bi mogel ali smel šteti, da ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami, ne bi bila odločilna v zadevi, zato je najprej preizkusila drugi razlog, ki ga je naročnik uveljavljal v prid odločitvi, da zavrne vlagateljevo ponudbo.
Naročnik je v 3. točki četrtega odstavka točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (tj. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil, da »ponudnik mora v ponudbi predložiti« »izpolnjen[e] obrazc[e] predračunov (OBR-2/1), (OBR-2/2), (OBR 2/3), (OBR-2/4), (OBR-2/5) vključno z vso dokumentacijo, ki je na obrazcih zahtevana«.
Naročnik je v drugem odstavku točke 2.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da »ponudnik mora pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevati navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu«.
Naročnik je v točki 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil:
»Če bodo ali se bodo zdele informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma bodo posamezni dokumenti manjkali, bo naročnik ravnal v skladu z določbo petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.«
Naročnik je v obrazcih OBR-2/2 (»Gradbeno-obrtniška dela - faza 1«: vključuje 42 postavk), OBR-2/3 (»Strojna dela - faza 1«: vključuje 87 postavk) in OBR-2/4 (»Elektro dela - faza 1«: vključuje 36 postavk) določil tabele, ki so vključevale tudi stolpce z imeni »Enota mere (EM)«, »Količina« in »Cena/EM brez DDV«, na dnu vsakega izmed teh obrazcev pa je bilo med drugim zapisano:
»Zaželeno je, da ponudnik na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpiše cene posameznih postavk brez DDV«,
kar je naročnik spremenil s popravkom št. 2 (obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljeno 6. 8. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-K02, in 7. 8. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 152-371372), s katerim je to besedilo spremenil v:
»Ponudnik mora na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpisati cene posameznih postavk brez DDV.«
Naročnik je v zvezi z izpolnitvijo obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 dal dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako
– na vprašanje:
»Navajate, da je zaželeno da ponudnik na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpiše cene posameznih postavk brez DDV.
Če sklepamo to pomeni, da količino pomnožimo z ceno za EM in vpišemo skupno vrednost postavke. Je tako v redu??
Škoda da ni na koncu vsakega zavihka pozicija skupaj, katero bi potem vleklo v rekapitulacijo. Torej mi vnesemo skupne vrednosti postavk, to vse ročno seštejemo in potem vpišemo v rekapitulacijo??«
in
– zaprosilo:
»[…] v priloženi datoteki Popravek st 2 - POPISI_popravek 1.xlsx
smo ugotovili naslednje pomanjkljivosti:
Obrazec OBR-2/2 ni stolpca skupaj EC x količina, ni vsote poglavja
Obrazec OBR-2/3 ni stolpca skupaj EC x količina, ni vsote poglavja
Obrazec OBR-2/4 ni stolpca skupaj EC x količina, ni vsote poglavja
Obrazec OBR-2/1 ni povezav do predhodno navedenih obrazcev
prosimo za popravek datoteke.«
13. 8. 2020 ob 15.15 odgovoril:
»Pojasnjujemo, da v objavljeni datoteki "POPISI-popravek 1.xlsx" v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4-Popravek1 ni stolpca, ki bi bil zmnožek količina x cena na enoto iz razloga, ker naročnik zahteva ponudbo v skladu z določilom "ključ v roke". Pri navedenih količinah v popisih, ki so bile določene s strani projektanta, so namreč možna določena odstopanja med navedenimi količinami in dejansko potrebnimi količinami, prav tako pa mora ponudnik v ponudbo vključiti tudi dobavo blaga / izvedo del, ki niso zajeta v popisih, so pa potrebna, da se zagotovi funkcionalno delovanje predmeta javnega naročila, v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Posledično tudi ni povezav iz obrazcev (OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4-Popravek1) v OBR-2/1 (Rekapitulacijo), razen pri zneskih vzdrževanja (OBR-2/5).
Ponovno izpostavljamo: naročnik zahteva ponudbo v skladu z določilom "ključ v roke", kot je navedeno v dokumentaciji. Ponudnik v obrazcu OBR-2/1 (Rekapitulacija) sam vpiše vrednosti (Z.Š. 1, 2, 3, 4 in 5) v rumeno označenih poljih; znesek za "Preventivno vzdrževanje po navodilu proizvajalca za obdobje 10 let po primopredaji" (Z.Š. 6) se v datoteki samodejno prepiše iz izpolnjenega obrazca OBR-2/5.
Naročnik je v opombah obrazcev (OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4) navedel:
"Zaželeno je, da ponudnik na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpiše cene posameznih postavk brez DDV.''
Predhodno opombo, ki je navedena v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4 naročnik spreminja. Le ta se po spremembi glasi:
"Ponudnik mora na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpisati cene posameznih postavk brez DDV.''
Spremenjena opomba velja v naslednjih obrazcih: OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4.
Ne glede na to spremembo pa ne velja, da se mora zmnožek količin in cen na enoto ter seštevek posameznih postavk na posameznem obrazcu (OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4) skladati z vrednostmi, ki jih mora ponudnik vpisati v rumeno označena polja na obrazcu OBR-2/1 (Z.Š. 1., 2., 3), saj mora ponudnik z vpisom vrednosti na obrazcu OBR-2/1 upoštevati, da oddaja ponudbo v skladu z določilom "ključ v roke". RAZLOG: Kot je bilo že pojasnjeno so pri navedenih količinah v popisih, ki so bile določene s strani projektanta možna določena odstopanja med navedenimi količinami in dejansko potrebnimi količinami za izpolnitev določila "ključ v roke"«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).
Iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (točki 1.5 in 2.13.1 ter drugi odstavek 3. člena ter drugi in tretji odstavek 9. člena vzorca pogodbe) je razvidno, da se upošteva klavzula ključ v roke.
Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem dejansko ni sporno, da vlagatelj v razdelkih iz stolpca »Cena/EM brez DDV« iz obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 ni vpisal cen na enoto, temveč vrednosti postavk (ki je izračun količin s cenami na enoto), saj je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 6), da »je podal ponudbo v skladu z zahtevami naročnika, ki je predvidel določitev cene po načelu "ključ v roke". Vlagatelj je zato vpisal v ponudbo samo vrednosti pri posameznih postavkah, ne pa tudi cene na enoto posameznih postavk, saj je podal ponudbo po načelu "ključ v roke" in to ne bi imelo nobenega pomena, saj se ne bodo opravljale izmere enot«, pa je v vseh primerih, ko je bila količina določena kot ena (1), enota mere pa »kpl« ali »kom«, vlagatelj z vpisom cene v razdelkih iz stolpca »Cena/EM brez DDV« iz obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 že po naravi stvari vpisal ceno na enoto. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bilo v OBR-2/2 postavk s količino ena 10, v obrazcih OBR-2/3 in OBR-2/4 pa jih je bilo po 26, zato je že po naravi stvari očitno, da je vlagatelj v primeru teh 62 postavk z vpisom cene v razdelke iz stolpca »Cena/EM brez DDV« vpisal cene na enoto mere. Državna revizijska komisija je zato štela, da med naročnikom in vlagateljem glede teh 62 postavk niti ne more biti spora, temveč je spor o preostalih 103 postavkah, za katere je količina višja od ena (1), za katere vlagatelj sicer ni uveljavljal, da vrednost, vpisana v razdelke iz stolpca »Cena/EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, pomeni ceno na enoto mere (prim. zahtevek za revizijo, str. 6). Če pa bi bil med njima spor tudi o teh 62 postavkah, naročnik glede na to, kar je uveljavljal v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, ne glede na dejansko tolmačenje zahteve na dnu obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, kot jo je naročnik pojasnil z odgovorom, objavljenim 13. 8. 2020 ob 15.15 na portalu javnih naročil, ne bi bil upravičen šteti, da vlagatelj ni pripravil ponudbe v skladu z naročnikovimi zahtevami.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7), da naročnik ne more nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti v škodo ponudnika (vlagatelja). Čeprav je naročnik sprva določil, da je vpis cen v razdelke iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, zaželen, je to naknadno spremenil v zahtevo, ki zavezuje ponudnike pri pripravi ponudbe, saj morajo vpisati te cene. V obveznosti vpisa ne more biti nejasnega tolmačenja, saj je glagol morati, ki ga je naročnik uporabil, enopomenski in ne prepušča ponudnikom svobode izbire, ali bodo nekaj storili ali ne. Čeprav Državna revizijska komisija lahko ugotovi, da je naročnik določil klavzulo ključ v roke, ki ima svoj pomen, kot ga določa 659. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.), in služi določenemu namenu, to ne spremeni tega, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne more več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj mu to onemogočajo 6. in 7. člen ZJN-3 ter prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija drugače kot vlagatelj (prim. zahtevek za revizijo, str. 7) ne more tolmačiti zahtev v zvezi z izpolnitvijo obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 na način, da ni jasno, katere cene je naročnik zahteval, da ponudniki vpišejo v razdelke iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4. Res je sicer, da bi bila lahko vsebina nekaterih delov navodil tudi jasnejša, vendar to ne spremeni tega, da ta v delu, ki je relevanten za rešitev zadeve, jasno sporoča, da morajo ponudniki v razdelke iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 vpisati cene na enoto mere brez DDV, čeprav naročnik oddaja javno naročilo ob upoštevanju klavzule ključ v roke. Da je ta zahteva jasna, izhaja že iz prve povedi iz odgovora, objavljenega 13. 8. 2020 ob 15.15, na portalu javnih naročil, saj je naročnik navedel, da v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 »ni stolpca, ki bi bil zmnožek količina x cena na enoto« in takega stolpca naročnik ni vključil niti naknadno. Kar kaže na to, da so bili že od objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razdelki iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 kljub klavzuli ključ v roke namenjeni vpisu cene na enoto brez DDV. Državna revizijska komisija je že opozorila, da vlagatelj ne more šele po poteku roka za prejem ponudb uspešno uveljaviti, da je cena na enoto »nesmiseln podatek« oziroma »nepomemben element ponudbe« (zahtevek za revizijo, str. 6) ali da cene na enoto »nimajo nobenega pomena«, »niso potrebne, niti smiselne, še več, so odveč« oziroma so »nepomemben in nepotreben podatek« (zahtevek za revizijo, str. 7), zato vlagatelj po poteku roka za prejem ponudb lahko uspešno uveljavi le tiste kršitve, ki se nanašajo na naročnikov pregled tega dela vlagateljeve ponudbe. Naročnik je zato v nasprotju z vlagateljevimi stališči (zahtevek za revizijo, str. 6–7) smel šteti, da se v vlagateljevi ponudbi nahaja pomanjkljivost glede izpolnitve obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, in sicer, kot je Državna revizijska komisija predhodno pojasnila, pri 103 (ne pa 165) postavkah. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi vlagatelj lahko na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 popravil ponudbo v delu, ki vključuje to pomanjkljivost, kot je uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 7, drugi odstavek), saj je vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 7, tretji odstavek) izhajal iz predpostavke, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev ponudbe, vendar je v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 določena le možnost ravnanja naročnika, ne pa njegova dolžnost, saj naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo. V nadaljevanju prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je določen še pogoj, ki se sklicuje na naročnikovo upoštevanje načel iz 6. (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 7. (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) člena ZJN-3, vendar vlagatelj kršitve prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni uveljavljal v smeri, da je naročnik kršil načelo iz 7. člena ZJN-3, ker bi izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ali pojasnilo ponudbe in mu torej omogočil odpravo pomanjkljivosti, vlagatelju pa ne. Državna revizijska komisija tako sploh nima podlage v vlagateljevi trditveni podlagi, da bi lahko ugotovila kršitev 7. člena ZJN-3 v povezavi z uporabo prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je še preizkusila vlagateljevo navedbo, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev ponudbe (zahtevek za revizijo, str. 7, tretji odstavek), z vidika točke 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki sicer ni nejasna v razmerju do vlagatelja in mu ne nalaga obveznosti, vendar ta ne omogoča zaključka, da se je naročnik brezpogojno zavezal ravnati na način iz petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 (na način iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer lahko ravna le ponudnik), temveč bo to storil v skladu s temi pravnimi podlagami, peti odstavek 89. člena ZJN-3 pa, kot že navedeno, naročniku daje le možnost pozvati ponudnika (vlagatelja) na določeno ravnanje v zvezi s ponudbo, ki vsebuje pomanjkljivosti. Niti točka 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe torej ni podlaga, na katero bi se lahko vlagatelj uspešno oprl, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev oziroma pojasnilo ali popravek ponudbe (enako v primerljivih zadevah št. 018-060/2018 in 018-211/2019). Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020 sicer navedel, da je v vlagateljevi ponudbi ugotovil še dve drugi pomanjkljivosti, vendar vlagatelja ni pozval na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe. Vendar Državna revizijska komisija teh vlagateljevih navedb ni mogla upoštevati neodvisno od tega, da bi jih (zaradi že pojasnjenega glede prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 in točke 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) lahko tolmačila vlagatelju v prid le ob uveljavljanju kršitve temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3 pri uporabi prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, česar pa vlagatelj ni uveljavljal.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izpodbiti drugega razloga, na podlagi katerega se je naročnik odločil šteti, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato je morala – ob upoštevanju uvodnega pojasnila o uspehu zoper oba razloga, ki ju je naročnik uveljavljal v prid odločitvi, da zavrne vlagateljevo ponudbo – zaključiti, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo zoper naročnikovo odločitev, da zavrne njegovo ponudbo.
Državna revizijska komisija neodvisno od odgovora, ali bi vlagatelj imel aktivno legitimacijo v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za uveljavljanje kršitve 65. člena ZJN-3, saj ni tisti subjekt, ki je sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa bi ga želel izključiti, ni mogla ugotoviti kršitve 65. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je bil izbrani ponudnik vključen v pripravo dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je naročnik vanjo vključil poglavje »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, ki predstavlja tehnične specifikacije v smislu 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pripravil pa jih je izbrani ponudnik. To je jasno razvidno iz podatkov v poglavju »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, pri čemer so se s podatkom o avtorju tega poglavja ponudniki lahko seznanili že od objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil, saj je bilo to poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dostopno prek povezave iz prvega odstavka točke I.3 obvestil o javnem naročilu. Naročnik podatka o avtorju poglavja »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, torej ni skrival. Vlagatelj se je od objave poglavja »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, lahko tudi seznanil s tehničnimi specifikacijami, zato naročnik ni skrival niti podatkov, potrebnih za pripravo ponudbe glede predmeta. Naročnik je tudi večkrat zagotovil ogled, ogled pa je institut, ki zagotavlja informiranost za namen priprave ponudb (gl. drugi odstavek 74. člena ZJN-3). Naročnik tudi ni zavrnil vlagateljeve ponudbe na podlagi tehnične specifikacije, s katero ne bi seznanil ponudnikov, temveč je vlagatelj uveljavljal, da je naročnik to tehnično specifikacijo napačno tolmačil. Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da bi bilo kršeno načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Vlagatelj je navedel, da naročnik ni zagotovil enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), vendar vlagatelj ni uveljavljal, da je moral pri pripravi ponudbe upoštevati drugačne izhodiščne tehnične specifikacije kot izbrani ponudnik, saj sta oba morala upoštevati tehnične specifikacije, kot so razvidne iz poglavja »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, ki je bilo objavljeno prek povezave iz točke I.3 obvestil o javnem naročilu. Vlagatelj ni niti navedel, da bi naročnik od njega zahteval kaj več ali drugače kot od izbranega ponudnika. Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 8), da je izbrani ponudnik »imel vse potrebne informacije, da je uspel na razpisu z dražjo in najmanj enakovredno, če ne celo slabšo napravo«, vendar ni navedel, katere druge informacije bi moral imeti vlagatelj še, da bi lahko pripravil ponudbo. Državna revizijska komisija se ne opredeljuje, ali bi tako kršitev moral vlagatelj sicer uveljavljati le do poteka roka za prejem ponudb (gl. prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) po opozorilu na portalu javnih naročil (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN). Vlagatelj ni niti navedel, da naročnik ni določil roka, ki bi bil dovolj dolg za pripravo ponudbe, pri čemer se Državna revizijska komisija ne opredeljuje, ali bi tako kršitev moral vlagatelj sicer uveljavljati le do poteka roka za prejem ponudb (gl. prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) po opozorilu na portalu javnih naročil (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN). Vlagatelj tako ni uspel utemeljiti, da naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov, kot jih določa prvi odstavek 65. člena ZJN-3 (v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 65. člena ZJN-3), še manj pa, da je prišlo do izkrivljanja konkurence. Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika četrta najugodnejša po merilih ali da je bila dražja od vlagateljeve ponudbe, saj to prej kaže, da bi lahko naročnik izbral drugo ponudbo, kot je ponudba izbranega ponudnika, če bi bila katera izmed drugih ponudb skladna s tehničnimi specifikacijami in bi bila zato tudi v tem delu dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To zlasti velja, ker iz obrazca OBR-2/3 pri opisu postavke 2 ne izhaja, da je naročnik določil, da je mogoče ponuditi le referenčni suhi hladilnik, temveč je dopustil ponudbo tudi enakovrednega blaga. Dejstvo, da sta bila v obrazcu OBR-2/3 pri opisu postavke 2 navedena referenčni suhi hladilnik in tudi klavzula o enakovrednem blagu, je bilo znano že od prvotne objave obrazca OBR-2/3 (gl. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila prek povezave iz točke I.3 obvestil o javnem naročilu), vlagatelj pa bi lahko zoper sklicevanje na referenčni suhi hladilnik, če je menil, da to ni skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3, še pred potekom roka za prejem ponudb vložil zahtevek za revizijo (prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN) po opozorilu na portalu javnih naročil (prva poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN). Iz 65. člena ZJN-3 tudi ne izhaja, da mora naročnik sprejeti posebne ukrepe (vloga z dne 23. 11. 2020, str. 4), temveč morajo ti ukrepi biti ustrezni.
Vlagatelj je tudi zatrjeval obstoj konflikta interesov (zahtevek za revizijo, str. 8–9), kar je Državna revizijska komisija obravnavala kot uveljavljanje kršitve katere izmed določb 91. člena ZJN-3, ki ureja preprečevanje nasprotja interesov. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel dejanskega stanja, ki bi ga bilo mogoče podrediti pod katero izmed določb 91. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je na podlagi elektronskih naslovov iz sklepa o imenovanju članov komisije št. 462/42(810203)/2020-1 z dne 19. 6. 2020 razvidno, da so vsi člani strokovne komisije v smislu drugega odstavka 66. člena ZJN-3, ki jih je naročnik imenoval s tem sklepom, zaposleni pri naročniku, te osebe pa so tudi izvajale posamezna dejanja v postopku javnega naročanja. Državna revizijska komisija na podlagi posredovane dokumentacije k dopisoma št. 460-42-(810002)/2020-23 z dne 19. 11. 2020 in 460-42-(810002)/2020-25 z dne 10. 12. 2020) ni mogla ugotoviti, da bi izbrani ponudnik (po svojem kadru) sodeloval pri pregledu (vlagateljeve) ponudb(e), vlagatelj pa česa takega niti ni navedel. Vlagatelj ni niti navedel, da bi bil katerikoli izmed članov strokovne komisije ali predstojnik naročnika, ki je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, v kakšni povezavi z izbranim ponudnikom, ki bi bila lahko pravno relevantna v smislu 91. člena ZJN-3.
Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 15. 12. 2020
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Slomškov trg 1, 2000 Maribor,
- Energoconsulting, d. o. o., Gosposvetska cesta 86, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.