Na vsebino
EN

018-184/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-184/2020-8
Datum sprejema: 15. 12. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sistem brezpilotnih zrakoplovov, programska oprema in strojna računalniška oprema« - Sklop 1 (Sistem brezpilotnih zrakoplovov in programska oprema) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba C-ASTRAL, Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil d.o.o., Tovarniška cesta 26, Ajdovščina, ki jo zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 12. 2020

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 25. 9. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN005915/2020-W01.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 430-260/2020-17, z dne 21. 10. 2020, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo v 1. sklopu oddal v izvedbo družbi ONEDRONE d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 36, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik vlagatelja pozval k pojasnilu obsega ponujene cene za postavko 3.4. Ker je vlagatelj pojasnil, da ponujena cena za postavko 3.4 vsebuje stroške praktičnega in teoretičnega usposabljanja za 15 kandidatov, zahteva iz razpisne dokumentacije pa se je glasila, da mora vsebovati stroške izvedbe teoretičnega izobraževanja, vključno z opravljenimi izpiti na Agenciji za civilno letalstvo (v nadaljevanju: CAA) za 15 kandidatov, je bila vlagateljeva ponudba izločena. Iz obrazložitve je tudi razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 26. 10. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Uvodoma zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito zavrnil kot nedopustno, kršil pa je tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti ter načelo transparentnosti. Navaja, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da izvedejo teoretično izobraževanje v obsegu maksimalno 10 ur, z opravljenim izpitom pri CAA oziroma pridobljeno licenco za 15 kandidatov. Opozarja, da navedene zahteve ne more izpolniti noben ponudnik, saj je bil na CAA zadnji razpisani rok za prijavo k izpitu za leto 2020 v mesecu novembru (zadnja možnost za prijavo je bila dne 5. 10. 2020), zaradi epidemije pa je tudi ta rok odpadel. Rok za oddajo ponudb je potekel dne 6. 10. 2020, kar pomeni le en dan po datumu zadnje možne prijave na izpit. Glede na navedeno bi morali naročnik in resni ponudniki vedeti in prevideti, da izpitov v letu 2020 ne bo več možno opravljati. Vlagatelj navaja, da se v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/2016 s spremembami; v nadaljevanju: Uredba), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/947, z dne 24. 5. 2019, o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov pa se začne uporabljati 1. 1. 2021. Do 1. 1. 2021 ne bo več razpisanih rokov za opravljanje izpita, po 1. 1. 2021 pa za državne organe (kot tudi že sedaj) niso predvideni, novi EU harmonizirani preizkusi znanja za upravljalce (pilot na daljavo) za kategorijo in podkategorijo A1-A3, pa bodo brezplačni. Iz vzorca pogodbe izhaja, da sta razpisna dokumentacija in ponudba izbranega ponudnika sestavni del pogodbe, kar pomeni, da bo del predmeta pogodbene obveznosti izbranega ponudnika tudi obveznost, da zagotovi opravljanje izpitov na CAA, kar pomeni, da bo naročnik z izbranim ponudnikom sklenil nično pogodbo. Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba izločena, ker ni ponudil celotnega predmeta in vsebine izpolnitve, ki sta sama po sebi nemogoča. Poleg tega je naročnik sporno obveznost določil kot obveznost rezultata, in ne kot obveznost prizadevanja (naročnik ni želel le opravljanja izpita, ampak zagotovilo, da bo ponudnik zagotovil opravljen izpit), kar je izven ponudnikove sfere. Ker takse za opravljanje izpita ni več mogoče plačati, gre za nemogoč predmet, nemogočo izpolnitev in nemogoč pogoj. Četudi bi bilo mogoče takso še plačati, pa le ta ni določena - če je predmet obveznosti nedoločen ali nedoločljiv, je pogodba nična.

Izbrani ponudnik se je 1. 11. 2020 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je na CAA možno organizirati tudi izredni izpitni rok in da je navedeno v preteklosti že izvedel. Pojasnjuje, da izredni izpitni rok terja nekoliko višjo tarifo, a ga je mogoče izvesti skoraj kadarkoli v dogovoru s CAA (izbrani ponudnik prilaga korespondenco, ki je bila v zvezi s tem opravljena s CAA). Navaja še, da se v vsakem javnem razpisu najdejo zahteve, ki so lahko nedorečene ali jih je mogoče razlagati na več načinov. Zato je mogoče naročniku postaviti vprašanja, vendar v konkretnem primeru v zvezi s tem ni bilo postavljenih nobenih vprašanj. Navaja še, da se podjetje DJI, ki je vodilni ponudnik brezpilotnikov na svetu, zaveda posebnosti, ki jih prinašajo kompleksni sistemi iz serije Enterprise (kamor spadajo tudi izdelki iz predmetnega javnega naročila). Zato ima lokalno določene uradne partnerje, ki lahko (v sodelovanju s proizvajalcem) kupcem ponudijo celovito predprodajno in poprodajno podporo, vlagatelja pa med temi partnerji ni. Prost pretok blaga in storitev v EU omogočata, da vsakdo lahko povsod prodaja izdelke in storitve. A pri izdelkih iz sivih kanalov je verjetnost težav pri poprodajni podpori precejšnja (če bi šlo za izdelke, ki so bili namenjeni na trge izven EU, bi se lahko celo zgodilo, da jih na področju EU niti ne bi bilo mogoče aktivirati za uporabo).

Naročnik je z dokumentom št. 430-399/2020-5, z dne 16. 11. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da Uredba v tretji točki 1. člena izvzema državne dejavnosti, katerih uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov urejajo področni predpisi. Za področje zaščite, reševanja in pomoči je takšen predpis v pripravi in bo vključeval tudi obvezno usposabljanje upravljalcev sistemov brezpilotnih zrakoplovov, saj predpisi na ravni EU eksplicitno ne navajajo, da jim ni potrebno opraviti usposabljanja in izpita. Podobno ureditev poznata tudi Slovenska vojska in Policija, v okviru katerih sisteme brezpilotnih zrakoplovov upravljajo primerno usposobljeni kadri. Poleg tega je predmet nakupa namenjen uporabi s strani Uprave RS za zaščito in reševanje, in sicer za izvajanje letalske dejavnosti A-D, za katere CAA, kot pristojni organ na področju uporabe sistemov brezpilotnih zrakoplovov, določa upravljanje izpita za vse upravljalce. Naročnik zatrjuje, da so njegove zahteve v zvezi s tem skladne s predpisi, ki so veljali v času razpisa in še vedno veljajo. Če so bile vlagatelju zahteve nejasne, bi moral zahtevati pojasnila, česar pa ni storil. Naročnik še navaja, da se lahko ponudnik z njegovo pomočjo individualno dogovori s CAA, da mu zagotovi opravljanje izpita. Zatrjuje, da je rezultat opravljanja izpita, ki ga zagotovi ponudnik, odvisen od kandidatov, ki k opravljanju izpita pristopijo po naročnikovi odločitvi. Ponudnik zagotovi enkratno opravljanje izpita za vseh 15 kandidatov, pri čemer ne jamči za uspešno opravljen izpit in ne krije stroškov ponovnega opravljanja izpita za kandidate, ki izpita ne bi opravili. Naročnik še navaja, da storitev opravljanja izpita izvaja CAA, ki stroške svojih storitev zaračunava po javno objavljenem ceniku. Naročnik zatrjuje, da je zahteval, da so v ponudbeni vrednosti zajeti vsi stroški, kdaj in na kakšen način bo plačana taksa, pa je na strani ponudnikov. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na postavljene zahteve in zatrjuje, da je prejel tudi dopustno ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 20. 11. 2020, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Uvodoma navaja, da je v zahtevku za revizijo izpostavil kršitev načela gospodarnosti, naročnik pa na te očitke sploh ni odgovoril. Zatrjuje, da četudi se njegova ponujena cena zviša za strošek taks za opravljanje izpita, znaša razlika med njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika še vedno skoraj 25 %. Naročnik bo torej plačal 25 % več, pri čemer so morali ponudniki v ponudbeno ceno všteti stroške za opravljanje izpitov, ki jih ni mogoče opravljati, poleg tega naročnik zahteva in plačuje opravljanje izpitov, ki jih ne potrebuje. Navaja, da se naročnik neutemeljeno sklicuje na »de lege ferenda ureditev«, poleg tega se tovrstnih navedb ne da preizkusiti - ne ve se namreč, kdo pripravlja takšno ureditev, kakšna bo ureditev, kakšna so zagotovila, da bo sploh sprejeta in stopila v veljavo. Po drugi strani je naročnik s svojimi navedbami tudi nedosleden in prihaja v nasprotje s samim seboj, njegove navedbe pa so tudi zavajajoče. Jasno je namreč, da predpisi na ravni EU ne bodo vsebovali določb, komu ni potrebno opravljati izpitov, temveč zgolj, kdo jih bo moral opraviti. Tudi sicer so naročnikove navedbe odraz nepoznavanja obstoječe zakonodaje ali pa načrtno zavajanje. Uprava RS za zaščito in reševanje z opremo, ki jo morebiti že ima v lasti, predvsem pa z opremo, ki jo naroča s predmetnim javnim naročilom, ne more opravljati operatorstva v C in D kategorijah, za kateri obstoječa Uredba zahteva obvezno opravljanje izpita. Naročnik bi lahko z razpisano opremo prišel kvečjemu do kategorij A in B, kjer pa izpit za »civilne uporabnike« ni zahtevan. Navedba o tem, da se lahko ponudnik individualno dogovori za opravljanje izpita pa je neizkazana in nepreverljiva. Ponudnik se ne more zanašati na možnost dogovarjanja s CAA, saj delo agencije določajo predpisi, med drugim tudi pravila o izpitih, izpitnih rokih, kako se izpiti razpisujejo in kako potekajo, noben predpis pa ne predvideva možnosti, da se kandidati s CAA lahko poljubno dogovarjajo o opravljanju izpitov. Če je CAA v času epidemije že preklicala izpitne roke, potem se ponudniki ne morejo zanašati na to, da se bo z njimi usklajevala za dodatne izpitne roke. Vlagatelj prilaga korespondenco, ki jo je opravil z CAA, iz katere izhaja, da so vsa opravljanja izpitov zaradi Covid-19 ustavljena. Zatrjuje, da bo iz razloga, ker bo del predmeta pogodbe tudi obveznost izbranega ponudnika, da zagotovi opravljanje izpitov na CAA, te obveznosti pa ni mogoče izpolniti, pogodba nična. Navaja še, da je njegova ponudba dopustna, saj je ponudil vse, kar je zahteval naročnik in je bilo mogoče ponuditi. Poleg tega ne drži, da je rezultat opravljanja izpita odvisen od kandidatov oziroma da ponudnik ne jamči za uspešno opravljen izpit in ne krije stroškov ponovnega opravljanja, saj ga je naročnik z dopisom, z dne 8. 10. 2020, pozval k potrditvi ponujene cene za obseg postavke 3.4, in sicer na način »da le ta vključuje tudi opravljanje izpita na CAA oziroma pridobitev licence za 15 kandidatov, kot je bilo predvideno v razpisni dokumentaciji«. Navaja še, da je že v zahtevku za revizijo navedel, da taksa za izpit v času oddaje ponudbe ni bila določena niti določljiva, naročnikova pavšalna zahteva, da so v ponudbi zajeti vsi stroški, pa ponudnike postavlja v položaj, ko bi morali ponudbo oblikovati brez poznavanja vseh elementov. Vendar pa načelo ekonomičnosti predvideva, da naročnik in ponudniki poznajo vse predpostavke za oblikovanje ponudbe, saj le slednje zagotavlja transparentno in ekonomično javno naročanje. Če se temu ne sledi, nastopi predmetna situacija, v kateri je ponudbena cena izbranega ponudnika tako visoka, da nekajkrat presega vrednost taks. Ponovno opozarja, da so v njegovo ponudbeno vrednost zajeti vsi stroški, saj izpitov v letu 2020 ne bo, v letu 2021 pa izpitov v obliki, kot jih je zahteval naročnik, tudi ne bo, novi in drugačni izpiti, ki za državne organe še vedno ne bodo potrebni, pa bodo brezplačni. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov tudi za sestavo te vloge.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 20. 11. 2020 odstopil vlagateljevo vlogo, s katero je zahteval vpogled v izjasnitveno vlogo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je vlagatelju izjasnitveno vlogo izbranega ponudnika posredovala dne 2. 12. 2020.

Vlagatelj je dne 7. 12. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo, s katero se je opredelil do izjasnitve izbranega ponudnika. Navaja, da priložena korespondenca iz leta 2017 ne potrjuje možnosti izvedbe izrednega izpitnega roka v letu 2020. Zatrjuje, da v zahtevku za revizijo ni komentiral razmer v zvezi z izpiti iz preteklih let, ampak aktualne razmere v času priprave in oddaje ponudbe za predmetno javno naročilo, kar velja za redne in za (morebitne) izredne roke. Javno naročilo je vedno umeščeno v določen čas in prostor in ni neodvisno od njiju. Ponudniki morajo pri pripravi in oddaji javnega naročila upoštevati vse aktualne okoliščine, ki vplivajo na vsebino javnega naročila. Še posebej pomembno je to v primeru, če okoliščine dejansko onemogočajo izpolnitev dela zahtevanih obveznosti. Navaja še, da vprašanj ni postavljal, saj je razpisna dokumentacija jasna ter razumljiva in ni potrebovala dodatnih pojasnil. Vlagatelj zavrača navedbe izbranega ponudnika in zatrjuje, da nimajo podlage v zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da se izbrani ponudnik predstavlja kot ekskluzivni zastopnik in (na področju Republike Slovenije) monopolni dobavitelj, ki je tudi edini zanesljiv ter posledično edina varna izbira za naročnika. Opozarja, da izbrani ponudnik v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji deluje na način, ki mu utegne povzročiti škodo. Pri tem navaja nepreverjene in neresnične podatke in ga omalovažuje s pisanjem, ki naročnika napeljuje na sklep, da izdelki, ki jih ponuja, izhajajo iz »sivih kanalov« in da »je verjetnost težav pri prodajni podpori precejšnja«. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da naj navedb izbranega ponudnika pri svojih odločitve ne upošteva. Vlagatelj še pojasnjuje, da je proizvajalec, integrator in distributer brezpilotnih sistemov in povezanih rešitev že od leta 2007. Po letih poslovanja, razvojnih dosežkih, ustvarjeni dodani vrednosti, številu zaposlenih, kompetencah in izobrazbeni strukturi zaposlenih je daleč pred ostalimi slovenskimi proizvajalci brezpilotnih zrakoplovov. Prav tako je v partnerskih odnosih s podjetji v 70 državah sveta ter ima globalno mrežo partnerjev ter direktne povezave z veliko večino proizvajalcev brezpilotnih zrakoplovov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena in da je naročnik z izbiro izbranega ponudnika kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti javnega naročanja.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz navedenih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, čigar ponudba je dopustna, kot taka pa ustreza potrebam ter zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na predmet javnega naročila. Naročnik opiše predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki jih določi v skladu z 68. členom ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta (npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti), ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 93. člena ZJN-3 lahko naročnik določi tudi posebne pogoje v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom javnega naročila v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJN-3 in navedeni v povabilu k sodelovanju ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovativne, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.

Naročnik je v obravnavanem primeru v 1. sklopu predmetnega javnega naročila, poleg nakupa dveh sistemov brezpilotnega zrakoplova ter ustrezne programske opreme, od ponudnikov zahteval še, da v zvezi s tem ponudijo (in v ponudbeno ceno vključijo) teoretično in praktično izobraževanje za 15 kandidatov.

Zahteve, ki se nanašajo na izobraževanje, so navedene v točki 3.4 točke 3 (Programska oprema, usposabljanje in svetovanje) poglavja V (Tehnične specifikacije), in sicer:

»Izvedba teoretičnega izobraževanja in usposabljanja - 15 kandidatov

- število udeležencev do 15 (točno število oseb določi naročnik neposredno pred usposabljanjem),
- čas in kraj izvedbe: v medsebojnem dogovoru med naročnikom in ponudnikom,
- izvedba teoretičnega izobraževanja z opravljanjem izpita na Agenciji za civilno letalstvo v obsegu maksimalno 10 ur,
- izvedba praktičnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s Prilogo 1 k dokumentu Sprejemljivi načini usklajevanja (SNU) in navodila (NA) k Uredbi o sistemih brezpilotnih zrakoplovov - Manevri in tolerance zadovoljive izurjenosti v obsegu maksimalno 10 ur.«

V zvezi s citirano zahtevo na Portalu javnih naročil ni bilo postavljenega nobenega vprašanja.

Naročnikova zahteva je dovolj jasna in nedvoumna. Ponudniki so morali za 15 naročnikovih kadrov ponuditi izobraževanje, stroške ponujenega usposabljanja, vključno z opravljanjem izpitov na CAA, pa so morali vključiti v ponudbeno ceno (v postavko 3.4 - Izvedba teoretičnega izobraževanja in usposabljanja ponudbenega predračuna za 1. sklop). Naročnik se je torej v obravnavanem primeru odločil, da bodo z razpisanimi zrakoplovi upravljali kompetentni oziroma ustrezno usposobljeni kadri. Iz razpisne dokumentacije je tudi razvidno, da se izvedba izobraževanja nanaša na fazo po sklenitvi pogodbe in zato velja le za enega ponudnika - to je izbranega ponudnika. Iz 3. člena vzorca pogodbe namreč izhaja, da bo izobraževanje izvedeno po dobavi blaga ter v dogovoru z naročnikom.

Da izobraženje po volji naročnika predstavlja del predmeta javnega naročila med vlagateljem in naročnikom sicer ni sporno. Ravno tako se stranki strinjata v tem, da vlagatelj v ponudbi ni zagotovil opravljanja izpitov na CAA za 15 kandidatov, kot je to zahteval naročnik ter (posledično) navedene obveznosti ni upošteval v ponudbeni ceni (v postavki 3.4 Ponudbenega predračuna v sklopu 1). Vlagatelj in naročnik pa si nista edina v tem, ali je iz navedenega razloga vlagateljeva ponudba (ne)dopustna. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba kljub temu dopustna, saj navedene zahteve ne more izpolniti noben ponudnik. Kot navaja, je bil na CAA zadnji razpisani rok za prijavo k zahtevanim izpitom v mesecu novembru 2020, zaradi epidemije pa je tudi ta rok odpadel. Poleg tega tudi zatrjuje, da opravljanje teh izpitov za državne organe ni predvideno, novi in drugačni izpiti, ki za državne organe še vedno ne bodo potrebni, pa bodo brezplačni. Naročnik nasprotno zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, saj bi se (z njegovo pomočjo) lahko vlagatelj s CAA individualno dogovoril za opravljanje zahtevanih izpitov. Naročnik tudi navaja, da je predmet javnega naročila namenjen uporabi s strani Uprave RS za zaščito in reševanje, in sicer za izvajanje letalske dejavnosti A-D, za katere CAA, kot pristojni organ na področju uporabe sistemov brezpilotnih zrakoplovov, določa opravljanje izpita za vse upravljalce. Poleg tega je predpis, ki bo urejal področje zaščite, reševanja in pomoči, v pripravi in bo vključeval tudi obvezno usposabljanje upravljalcev sistemov brezpilotnih zrakoplovov.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ni postavil nikakršnih zahtev, ki bi časovno determinirale obveznost izobraževanja in s tem tudi opravljanje izpitov na CAA oziroma ni postavil nobenih zahtev o tem, kdaj bi moralo biti izobraževanje izvedeno, prav tako ni navedel, kdaj bi morala biti oddana prijava za opravljanje izpitov na CAA. Kot že izhaja iz te obrazložitve, se storitev izobraževanja nanaša na izvedbeno fazo oziroma na fazo po sklenitvi pogodbe in posledično zadeva le izbranega ponudnika. Poleg tega je naročnik odločitev o tem, kdaj bo izvedeno izobraževanje, prepustil ponudnikom, saj so morali ponudniki v zvezi s tem v vzorec pogodbe sami vpisati, kdaj (po dobavi blaga) bo izvedeno izobraževanje. Naročnik je v obravnavanem primeru zahteval le, da ponudniki poleg dveh sistemov brezpilotnih zrakoplovov in ustrezne programske opreme, ponudijo tudi izobraževanje za 15 oseb (vključno z opravljanjem izpitov na CAA) ter stroške tega izobraževanja vključijo v ponudbeno ceno. Prav tako naročnik ni postavil nobenih posebnih zahtev v zvezi z višino stroškov izobraževanja oziroma je oceno višine teh stroškov prav tako prepustil ponudnikom. Sicer pa naročnik pravilno opozarja, da CAA stroške svojih storitev zaračunava v skladu z javno objavljenim cenikom. Državna revizijska komisija je vpogledala v Tarifo za izvajanje storitev CAA (Uradni list RS, št. 38/20017) in ugotovila, da ti stroški trenutno znašajo 88 EUR (navedeni znesek vključuje prijavo na izpit, opravljanje izpita in izdajo potrdila o opravljenem izpitu).

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija so vlagateljeve navedbe v zvezi s stroški za opravljanje izpita na CAA nejasne in kontradiktorne. Čeprav je v svoji (zadnji) vlogi, s katero se je dne 7. 12. 2020 opredelil do izjasnitvene vloge izbranega ponudnika, navedel, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasna in razumljiva in ni potrebovala dodatnih pojasnil, pa je v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 26. 10. 2020 in v vlogi, s katero se je dne 9. 11. 2020 opredelil do naročnikovih navedb, navedel, da taksa ni bila niti določena niti določljiva in da naročnikova pavšalna zahteva, da morajo biti v ponudbi zajeti vsi stroški, ponudnike spravlja v položaj, ko bi morali ponudbo oblikovati brez poznavanja vseh elementov. V dokumentu, s katerim je dne 9. 10. 2020 pojasnil ponujeno ceno v postavki 3.4, pa je vlagatelj navedel točne zneske, ki jih v zvezi z opravljanjem izpita zaračunava CAA.

Ne glede na to pa vlagatelj s svojimi očitki tudi sicer ne more uspeti. Z izpostavljenimi navedbami namreč vlagatelj zatrjuje nezakonitost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker pa Državna revizijska komisija v konkretnem primeru odloča o zahtevku za revizijo, ki je vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, je vlagatelj s svojimi navedbami, uperjenimi zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v tej fazi postopka prepozen. Glede na to, da predstavljene vlagateljeve navedbe posledično ne morejo vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, s tem pa tudi ne na položaj vlagatelja v postopku, jih Državna revizijska komisija po vsebini ni obravnavala. Vlagatelj je v zvezi s tem sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 6. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Pojasnila in rok za pojasnila razpisne dokumentacije) in (v kolikor je menil, da ne more zagotoviti opravljanja izpitov na CAA, da opravljanje izpitov na CAA za naročnika ni potrebno in da je naročnik obveznost opravljanja izpitov nedopustno določil kot obveznost rezultata oziroma da bodo morali ponudniki neupravičeno ponovno kriti tudi stroške tistih kandidatov, ki izpita morebiti ne bodo opravili) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj se ugotovljena pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi nanaša na predmet obravnavanega javnega naročila. Poleg tega predstavlja, kot že izhaja iz te obrazložitve, zahtevano izobraževanje tudi osnovo za ponudbeno ceno na enoto (kar se posledično odraža tudi na končni ceni), najnižja vrednost ponudbe z DDV pa predstavlja tudi eno izmed dveh meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je namreč v IV. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Pogajanja in ocenjevanje ponudb - Merila) navedel, da bo pri ocenjevanju upošteval dve merili, in sicer merilo Vrednost ponudbe z DDV, ki ga je utežil z 80 % ponderjem, in merilo Dobavni rok, ki mu je namenil 30 % ponder. Predmet javnega naročila in ponudbena cena pa predstavljata jedro ponudbe in tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Navedena dela ponudbe imata torej poseben status, saj ju ponudniki, razen če gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ne smejo dopolnjevati ali spreminjati.

Poleg navedenega je vlagatelj zatrjeval tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kot pa je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lastni ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere pa vlagatelj ne sodi (prim. drugi odstavek 6. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 15. 12. 2020


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- ONEDRONE d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 36, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.


Natisni stran