Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-189/2020 Občina Lendava

    Številka: 018-189/2020-4
    Datum sprejema: 14. 12. 2020

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razširitev industrijsko poslovne cone v Lendavi – III. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LEGARTIS, gradbeno podjetje d.o.o., Trimlini 2I, Lendava, ki ga zastopa mag. Franci Kodela - odvetnik, Industrijska cesta 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Lendava, Glavna ulica 20, Lendava (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 12. 2020

    odločila:


    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z javnim naročilom« z dne 2. 11. 2020.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.002,46 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.



    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 10. 2020, št. objave JN006130/2020-W01.

    Naročnik je dne 2. 11. 2020 sprejel Odločitev v zvezi z javnim naročilom (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku PAVČNIK d.o.o. Nizke gradnje, transport in storitve, Partizanska cesta 59, Dol pri Hrastniku (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za ponudbo katerega je ugotovil, da je dopustna in po zaključenih pogajanjih tudi najugodnejša. Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da naročnik preostalih prejetih ponudb vsebinsko ni preverjal.

    Odločitev o oddaji naročila je bila dne 2. 11. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN006130/2020-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 9. 11. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov.

    Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni pravilno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, saj ima vrsto pomanjkljivosti. Ker le-teh ni dovoljeno dopolnjevati oz. pojasnjevati, bi ponudbo izbranega pondunika naročnik moral zavrniti. Izbrani ponudnik je predračun izpolnjeval samovoljno in v nasprotju z navodili naročnika, zaradi česar so zneski v postavkah »razna nepredvidena dela« v vseh poglavjih predračuna (od A do F) napačni. Izbrani ponudnik je namreč v vseh teh postavkah navedel napačen skupni znesek, od katerega se je obračunal določen odstotek nepredvidenih del, zato je napačna tudi vrednost nepredvidenih del in vrednost vseh nadaljnjih postavk. Tako pripravljene ponudbe naročnik ni mogel primerjati z ostalimi ponudbami. V dokaz svojih navedb vlagatelj prilaga kopijo predračuna izbranega ponudnika, v katerem je označil vse zatrjevane napačne izračune in vrednosti.

    Naročnik je izbranega ponudnika dne 11. 11. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN.

    Izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 11. 2020, vloženi po pooblaščencu Odvetniški pisarni Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: izjasnitev) opozarja, da je vlagatelj povsem prezrl, da izbrani ponudnik ni bil izbran na podlagi predračuna, ki ga je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj in kateremu očita obstoj pomanjkljivosti, pač pa na podlagi končne ponudbene cene, podane na pogajanjih, po ponudbi z dne 26. 10. 2020. V zvezi s končno ponudbo vlagatelj izbranemu ponudnikom ne očita nobenih pomanjkljivosti.

    Izbrani ponudnik iz previdnosti, ob sklicevanju na vlagateljevo trditveno-dokazno breme (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN v povezavi s 13. členom ZPVPJN in 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.)) in ob sklicevanju na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-073/2020, 018-099/2020, 018-140/2020 izpostavlja, da vlagatelj ni navedel, katero določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj bi izbrani ponudnik kršil in zaradi katere določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika spoznal za dopustno. Izrecno opozarja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila predstavlja pogodbeno materialno pravo, na kršitev katerega organ pravnega varstva ne pazi po uradni dolžnosti (s tem v zvezi se sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča III Ips 106/2006 in III Ips 47/2008 ter VSL sodbo I Cpg 321/2013). Ugotavljanje vsebine pogodbenih določil je dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom (s tem v zvezi se sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča III Ips 7/2013 in III Ips 95/2010 ter VSC Sklep Cpg 135/2017).

    Izbrani ponudnik navaja še, da vlagatelj povsem pavšalno zatrjuje, da predračun vsebuje napačne zneske v postavkah »razna nepredvidena dela«. Navodila za izpolnjevanje predračuna v tem delu so bila zelo različna in na nekaterih mestih nejasna, izbrani ponudnik, pa je predračun izpolnil na način, kot ga je razumel. Opozarja, da nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov in je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (s tem v zvezi se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-321/2011, 018-108/2012, 018-125/2014, 018-156/2014, 018-067/2015, 018-338/2012, 018-022/2016, 018-005/2013, 018-419/2012, 018-314/2012, 018-149/2012).

    Naročnik je dne 20. 11. 2020 sprejel Sklep (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

    Naročnik očitke vlagatelja zavrača in navaja, da je v postopku oddaje javnega naročila ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik je pri določitvi »raznih nepredvidenih del« v poglavjih A do F v predračunu kot osnovo upošteval praviloma nižje vrednosti del, zaradi česar je bil tudi izračunani znesek nepredvidenih del nižji. Izbrani ponudnik določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni kršil. Ker so ponudniki predračun v postavki »razna nepredvidena dela« izpolnili različno, je naročnik pri izbiri ponudnika upošteval vse vidike razumevanja podanih navodil v predračunu, upoštevajoč načela javnega naročanja in zato ponudbo izbranega ponudnika štel za dopustno.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 23. 11. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Opozarja, da se naročnik do njegovih navedb iz zahtevka za revizijo sploh ni opredelil. Navedbo naročnika, da je predračun izbranega ponudnika ustrezen, ker so praviloma upoštevane nižje vrednosti, označuje za evidenten dokaz, da je naročnik ugotovil, da izbrani ponudnik določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni upošteval oz. se je samovoljo odločal, katere vrednosti bo upošteval. Da naročnik nima ponudb, ki so medsebojno primerljive, kaže tudi njegova navedba, da so ponudniki postavko »razna nepredvidena dela« izpolnjevali različno. Zahteve naročnika so bile jasne in nedvoumne.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 11. 2020, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

    Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal javno naročilo. Vlagatelj namreč zatrjuje, da so v postavkah »raznih nepredvidenih del« v predračunu izbranega ponudnika pomanjkljivosti, nastale kot posledica njegovega neupoštevanja naročnikovih zahtev glede izračuna skupnega zneska (vrednosti), od katerega se obračuna vrednost nepredvidenih del, in zaradi katerih naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel označiti za dopustno. Naročnik tem navedbam nasprotuje.

    Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    - ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    - ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

    Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

    V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila na potrebo po preglednem ravnanju naročnika. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

    Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v odločitvah v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019, 018-161/2020), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika.

    Vlagatelj pomanjkljivosti v predračunu izbranega ponudnika zatrjuje ob sklicevanju na konkretne postavke v posameznih poglavjih predračuna, ki vsebujejo navodila za izpolnjevanje skupnega zneska, od katerega se obračuna vrednost nepredvidenih del, katerih neupoštevanje vlagatelj očita izbranemu ponudniku. Navedbe izbranega ponudnika, da vlagatelj kršitev ni zatrjeval v povezavi s konkretnimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in njegovo, s tem povezano sklicevanje na sodno prakso, Državna revizijska komisija zato že na tem mestu zavrača kot neutemeljene.

    Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v popisu del (relevantno za obravnavano zadevo) v postavkah nepredvidenih del (na katere se sklicuje vlagatelj)
    - v poglavju A. Cesta 1 in hodnik za pešce v dolžini 110m, v točki 6 Tuje storitve, nepredvidena in dodatna dela, v podtočki 6.5 in v poglavju B. Cesta 2 in hodnik za pešce v dolžini 122m, v točki 6 Tuje storitve, nepredvidena in dodatna dela, v podtočki 6.5 določil: »Ostala dodatna in nepredvidena dela. Obračun po dejanskih stroških porabe časa in materiala. Rezerviran znesek – 3% vrednosti del«;
    - v poglavju C. Meteorna kanalizacija (kanal M1 in M1-1) v dolžini 214m, v točki 2 Razna dela – meteorna kanalizacija, v podtočki 4 in v poglavju D. Fekalna kanalizacija v dolžini 141m, v točki 2 Razna dela – Fekalna kanalizacija, v podtočki 7 določil: »Razna nepredvidena dela – ocenjeno, obračun po dejanskih stroških 5% od vrednosti vseh del (brez raznih del)«;
    - v poglavju E. Vodovod ductil DN 100 v dolžini 222m, v točki 1 Gradbena dela – zunanji vodovod, v točki 16 določil »Razna nepredvidena dela – ocenjeno, obračun po dejanskih stroških 5% od vrednosti vseh gradbenih del« in v točki 2 Montažna dela – zunanji vodovod, v podtočki 14 določil: »Pripravljalna in zaključna dela, transport in regulacija, objava obvestil o zapori in moteni dobavi vode, razna nepredvidena dela v vrednosti 5% montažnih del«;
    - v poglavju F. Cestna razsvetljava, v točki 3.2 Splošna dela, v podtočki 3.2.1.9 določil: »Nepredvidena dela, ki se obračunajo po dejanski količini in porabljenem času po potrditvi nadzornika OPOMBA: Postavka velja za celoten popis!, 3%«.

    Upoštevajoč predhodno navedeno, Državna revizijska komisija sicer pritrjuje izbranemu ponudniku, da so bile zahteve (navodila) za določitev skupnega zneska, od katerega se obračuna določen odstotek nepredvidenih del v poglavjih od A do F res neenotne, saj naročnik v poglavjih ni na enak način določil, katera dela sodijo v osnovo za izračun vrednosti, od katere se nato obračuna odstotek nepredvidenih del, niti ni v vseh poglavjih enotno določil višine tega odstotka, vendar pa, glede na posamezne zahteve v poglavjih od A do F, Državna revizijska komisija ne more slediti njegovim navedbam, da so bila ta navodila nejasna in naročnikovim navedbam, da so zahteve dopuščale več različnih razlag (kar naj bi se odrazilo v različnih ravnanjih ponudnikov pri obračunu nepredvidenih del). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik v svojih zahtevah (navodilih) jasno in nedvoumno določil, da se nepredvidena dela v
    - poglavju A in poglavju B izračunajo v višini »3% vrednosti del«, torej od vrednosti del iz celotnega poglavja A oz. poglavja B, tj. od skupne vrednost del iz točk 1. preddela, 2. zemeljska dela in temeljenje, 3. izgradnja voziščne konstrukcije, 4. izgradnja odvodnjavanja, 5. oprema ceste in 6. tuje storitve, nepredvidena in dodatna dela, podtočke 6.1 – 6.4 (tudi, če postavke, katerih vrednosti se vpisujejo niso izrecno navedene, kot zatrjuje izbrani ponudnik, vsebine zahteve ni mogoče razumeti drugače, kot da se upošteva vrednosti vseh del iz poglavja A oz. poglavja B);
    - poglavju C in poglavju D izračunajo v višini »5% od vrednosti vseh del (brez raznih del)«, torej od vrednosti del iz celotnega poglavja C oz. poglavja D, zmanjšane za vrednost raznih del iz relevantnega poglavja, tj. od vrednosti del iz točke 1. kanalizacija, brez del iz točke 2. razna dela – meteorna kanalizacija oz. od vrednosti del iz točke 1. kanalizacija, brez del iz točke 2. razna dela – fekalna kanalizacija;
    - poglavju E izračunajo v višini »5% gradbenih del« oz. »5% montažnih del«, torej od vrednosti vseh del iz poglavja E/1, tj. od vrednosti del iz točke 1. gradbena dela – zunanji vodovod, podtočke 1. – 15. oz. od vrednosti vseh del iz poglavja E/2, tj. od vrednosti del iz točke 2. montažna dela – zunanji vodovod, podtočke 1. – 13. (tudi če so gradbena in montažna dela res vsebovana tudi v drugih poglavjih, kot zatrjuje izbrani ponudnik, iz relevantne postavke jasno izhaja, da se nanaša le na vsa dela iz tega poglavja (tj. E), ne pa tudi na dela iz drugih poglavij (katerih vrednost del je že upoštevana v postavkah za izračun »raznih nepredvidenih del« drugih poglavij);
    - poglavju F izračunajo v višini 3%, kar »velja za celoten popis«, torej od vseh vrednosti del iz celotnega poglavja F, tj. od vrednosti del iz točk 3.1 cestna razsvetljava in 3.2 splošna dela, podtočke 3.2.1.1 – 3.2.1.8.

    V posledici ugotovitve, da je naročnik sporne zahteve (navodila) določil jasno in nedvoumno, Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača navedbe naročnika in izbranega ponudnika o nejasnosti spornih zahtev (navodil) in sklicevanje na stališče Državne revizijske komisije, da nejasna dokumentacija ponudnikom ne gre v škodo. Iz istega razloga je nerelevantno tudi zatrjevanje naročnika, da so ponudniki sporne postavke izpolnjevali na različne načine, saj je v konkretnem primeru bistveno, ali je naročnik smel šteti, da je izbrani ponudnik izpolnil njegove zahteve na način, kot ga omogoča njihovo tolmačenje.

    Da bi to ugotovila, je Državna revizijska komisija vpogledala v predračun oz. popis del izbranega ponudnika, ki je relevanten za presojo zatrjevanih očitkov. Navedbe izbranega ponudnika, usmerjene v zatrjevanje nerelevantnosti cen iz popisa del oz. njihove skupne ponudbene vrednosti iz razloga, ker je naročnik sprejel ponudbo izbranega ponudnika po ceni, doseženi na pogajanjih, so neutemeljene – za izračun končne cene v predračunu (ki je bila kasneje predmet pogajanj), so bile namreč relevantne cene, ki jih je v predračun vpisal izbrani ponudnik, ravno pravilnost teh (nekaterih) cen oz. vrednosti pa z očitki o pomanjkljivostih v zahtevku za revizijo napada vlagatelj.

    Upoštevajoč zahteve (navodila) v posameznih poglavjih glede izračuna skupnega zneska, od katerega se obračuna odstotek nepredvidenih del in upoštevajoč vrednosti, ki za posamezne postavke po poglavjih izhajajo iz predračuna izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik
    - v poglavju A kot skupni znesek, od katerega se obračuna nepredvidena dela navedel vrednost 69.642,96 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja A morali ponudniki upoštevati pa v njegovem predračunu znaša 72.428,96 EUR;
    - v poglavju B kot skupni znesek, od katerega se obračuna nepredvidena dela navedel vrednost 76.717,17 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja B morali ponudniki upoštevati pa v njegovem predračunu znaša 79.570,37 EUR;
    - v poglavju C skupni znesek, od katerega se obračuna nepredvidena dela navedel vrednost 29.730,82 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja C morali ponudniki upoštevati pa je v njegovem predračunu enaka;
    - v poglavju D kot skupni znesek, od katerega se obračuna nepredvidena dela navedel vrednost 18.490,16 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja D morali ponudniki upoštevati pa je v njegovem predračunu enaka;
    - v poglavju E/1 kot skupni znesek, od katerega se obračuna nepredvidena dela navedel vrednost 12.807,31 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja E/1 morali ponudniki upoštevati pa v njegovem predračunu znaša 14.484,51 EUR;
    - v poglavju E/2 navedel »1 kpl« 1.600,00 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja E/2 morali ponudniki upoštevati pa v njegovem predračunu znaša 17.710,90 EUR;
    - v poglavju F kot skupni znesek, od katerega se obračuna nepredvidena dela navedel vrednost 17.865,65 EUR, vrednost del, ki so jih glede na zahtevo iz poglavja F morali ponudniki upoštevati pa v njegovem predračunu znaša 21.465,65 EUR.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v poglavjih A, B, E/1, E/2 in F ni sledil naročnikovim zahtevam (navodilom) in pri določitvi skupnega zneska, od katerega se obračuna odstotek nepredvidenih del ni upošteval vrednosti vseh del, ki bi jih v tej postavki moral zajeti, zaradi česar vpisani zneski niso pravilni. Posledično niso pravilni niti sami izračuni nepredvidenih del niti nadaljnji izračuni, v katerih so bile vrednosti nepredvidenih del upoštevane. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja o pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v poglavjih A, B, E/1, E/2 in F utemeljene, posledično pa je neutemeljeno naročnikovo zatrjevanje skladnosti ponudbe izbranega ponudnika s spornimi zahtevami zaradi upoštevanja »praviloma« nižjih vrednosti, saj le-te, kot že ugotovljeno, glede na zahteve (navodila) naročnika niso pravilne.

    Niso pa utemeljene navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik tudi v poglavjih C in D ni sledil naročnikovim zahtevam (navodilom), saj je izbrani ponudnik (kot izhaja iz predhodnih ugotovitev) v obeh poglavjih v predračun vpisal skupni znesek, od katerega se obračuna odstotek nepredvidenih del, izračunan kot določeno v zahtevah (navodilih) relevantnih poglavij.

    Glede na ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično dopustna. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil določbi prvega in drugega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

    Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v zvezi z javnim naročilom« z dne 2. 11. 2020.

    Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ter predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila zaključil z izbiro najugodnejšega ponudnika, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določbami ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
    - strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 4.738,30 EUR;
    - strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.700 točk (prva točka tar. št. 40 OT, ob upoštevanju višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.244,40 EUR;
    - materialne stroške v višini 27 točk (tretji odstavek 11. člena OT, ob upoštevanju višine točk za odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 19,76 EUR.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi materialnimi stroški po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje v OT ni podlage ter stroška za odvetniške storitve za pripravo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, in s tem povezane izdatke, saj navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 23. 11. 2020 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.002,46 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, 14. 12. 2020



    Predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava
    - mag. Franci Kodela - odvetnik, Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
    - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu


    Natisni stran