018-157/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter dr. Mateje Škabar kot članice senata in Andraža Žvana kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in zagon sistemov tehničnega varovanja v prostorih pravosodnih organov«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v sklopu 1 vložil vlagatelj TEAM7, načrtovanje in izvajanje sistemov tehničnega varovanja, d.o.o., Vojkova cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v sklopu 2 vložil vlagatelj A KODA PLUS, tehnična oprema objektov d.o.o., Celovška cesta 175, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ki ju oba zastopa Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 12. 2020

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev« št. 4300-3/2020/28 z dne 9. 9. 2020.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev« št. 4300-3/2020/28 z dne 9. 9. 2020.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.619,99 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.690,42 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

6. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s postopkom pravnega varstva v sklopih 1 in 2, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 7. 2020 na portalu javnih naročil pod številko JN004613/2020-W01 objavil obvestilo o naročilu »Dobava, montaža in zagon sistemov tehničnega varovanja v prostorih pravosodnih organov«, ki ga razdeljenega na tri sklope oddaja po postopku naročila male vrednosti. Dne 10. 9. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil pod številko JN004613/2020-ODL01 objavil dokument »Odločitev« št. 4300-3/2020/28 z dne 9. 9. 2020, iz katerega izhaja, da je javno naročilo v sklopu 1 kot tudi javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku ISKRA, d.o.o., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki se je v obeh sklopih glede na merila uvrstil na prvo mesto.

Prvi vlagatelj, drugouvrščeni ponudnik v sklopu 1, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v tem sklopu z vlogo z dne 17. 9. 2020 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v sklopu 1 (med drugim) zahteval požarno centralo, in sicer adresabilno centralo za javljanje požara za 2 zanki. Izbrani ponudnik je ponudil požarno centralo »Bosch FPA 1200«, za katero pa iz predložene tehnične dokumentacije oziroma specifikacije (katalog »FPA-1200 Fire Panel«) izhaja, da ima le 1 zanko (LSN 0300 A modul). Ponujena požarna centrala sicer omogoča nadgradnjo s še 1 zanko, za kar je potreben dodatni LSN 0300 A modul, vendar pa je iz predloženega kataloga razvidno, da je med elementi oziroma moduli, ki so vključeni v ponujeno opremo, navedena le 1 komponenta (»component«) »LSN 0300 A Module 300mA«, torej zgolj 1 zanka. Izbrani ponudnik tako ponuja centralo za javljanje požara za 1 in ne za 2 zanki, saj v svojo ponudbo ni vključil dodatne zanke, tj. dodatnega modula LSN 0300 A. Ponudba izbranega ponudnika zato po mnenju prvega vlagatelja ne ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, v tem delu pa so prepovedane tudi kakršnekoli dopolnitve, pojasnila in popravki ponudbe. Ker je torej ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 po oceni prvega vlagatelja nedopustna, bi jo moral naročnik zavrniti. Glede na navedeno prvi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odločitev o oddaji javnega naročila v predmetnem sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Drugi vlagatelj, drugouvrščeni ponudnik v sklopu 2, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v tem sklopu z vlogo z dne 17. 9. 2020 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v sklopu 2 (med drugim) zahteval požarno centralo, in sicer adresabilno centralo za javljanje požara za 4 zanke, izbrani ponudnik pa je ponudil požarno centralo »Bosch FPA 5000« ter zanjo v skladu z zahtevo naročnika predložil tehnično dokumentacijo oziroma specifikacijo, tj. katalog »FPA-5000 With Functional Modules«. Vendar iz predloženega kataloga ni razvidno, koliko zank (modulov) ponuja, niti ni razvidno, katere zanke (module) ponuja. Izbrani ponudnik je namreč ponudil opremo, ki se modularno sestavlja in ima maksimalno kapaciteto 32 zank (modulov LSN 0300 A) oziroma 11 zank (modulov LSN 1500 A), pri čemer pa v tehnični dokumentaciji, ki jo je predložil, ni navedenega dejanskega števila zank in tako ni razvidno, ali izbrani ponudnik ponuja zahtevano število zank (tj. 4 zanke). Ker izbrani ponudnik ni označil ali kako drugače specificiral ponujenega števila zank, obstaja v okviru maksimalnega možnega števila zank ponujene opreme (32 oziroma 11 zank) tudi možnost zgolj 1, 2 ali 3 zank, kar pa ne ustreza zahtevi naročnika. Dejansko število zank je odvisno od dejanskega števila LSN 0300 A modulov oziroma LSN 1500 A modulov, pri čemer pa iz tehnične dokumentacije ni razvidno, ali izbrani ponudnik ponuja zahtevane 4 zanke ali pa drugačno število zank. Ponudba izbranega ponudnika zato po mnenju drugega vlagatelja ne ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, v tem delu pa so prepovedane tudi kakršnekoli dopolnitve, pojasnila in popravki ponudbe. Ker je torej ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 po oceni drugega vlagatelja nedopustna, bi jo moral naročnik zavrniti. Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odločitev o oddaji javnega naročila v predmetnem sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o navedbah prvega in drugega vlagatelja izjasnil z vlogama z dne 24. 9. 2020. V vlogi, ki jo je vložil v zvezi z zahtevkom za revizijo prvega vlagatelja, navaja, da se oprema, ki jo ponuja v sklopu 1, sestavlja iz posameznih modulov in omogoča maksimalno 2 zanki, kot taka pa ustreza zahtevi naročnika po adresabilni centrali za javljanje požara za 2 zanki. Pri ponujeni opremi gre torej za model požarne centrale »Bosch FPA-1200«, ki omogoča bodisi uporabo strukture 1 zanke bodisi uporabo strukture 2 zank. Glede na to, da ponujeni model omogoča nadgradnjo do 2 zank, je jasno, da je zahteva po 2 zankah izpolnjena. Po navedbah izbranega ponudnika, podanih v vlogi v zvezi z zahtevkom za revizijo drugega vlagatelja, zahtevam naročnika ustreza tudi oprema, ki jo ponuja v sklopu 2. Naročnik je namreč v tem sklopu zahteval požarno centralo za 4 zanke, izbrani ponudnik pa je ponudil model požarne centrale »Bosch FPA-5000«, ki se sestavlja iz posameznih modulov in omogoča maksimalno 32 zank. Po zatrjevanju izbranega ponudnika je torej iz njegove ponudbe oziroma spremljajoče dokumentacije (kataloga) razvidno, kaj ponuja oziroma koliko zank omogoča oprema, ki jo ponuja. Ker je v predloženi tehnični dokumentaciji navedeno število zank, tj. maksimalno 32 (kar vključuje tudi 4 zanke), je jasno, da je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki je skladna z zahtevo naročnika po 4 zankah. Na podlagi navedenega izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva v zvezi s sklopoma 1 ter 2.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 4300-3/2020/53 z dne 2. 10. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo, ki ga je v sklopu 1 vložil prvi vlagatelj, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka tako prvega vlagatelja kot izbranega ponudnika. Po zatrjevanju naročnika med strankama ni sporno, da je naročnik v sklopu 1 zahteval adresabilno požarno centralo za 2 zanki, kot tudi ne, da je izbrani ponudnik ponudil požarno centralo Bosch, tip oziroma model »FPA 1200«, ter v svoji ponudbi zanjo predložil tehnično dokumentacijo z naslovom »Fire Alarm Systems/FPA-1200 Fire Panel«. Iz slednje je razvidno, da ponujena požarna centrala izbranega ponudnika omogoča vgradnjo do 2 zank, zato je zahteva po požarni centrali za 2 zanki po oceni naročnika izpolnjena. Izbrani ponudnik je po zatrjevanju naročnika obenem tudi podjetje, ki je izdelalo projektno dokumentacijo, zato mu je slednja, skupaj z vsemi tehničnimi karakteristikami opreme, ki jih je v fazi projektiranja opredelil projektant, še toliko bolj poznana. Izbranemu ponudniku je tako poznana tudi risba št. 1.1 »Enopolna vezalna shema«, ki je sestavni del projektne dokumentacije in iz katere je nedvoumno razvidno, koliko požarnih zank mora izbrani ponudnik izvesti (tj. 2 zanki). Glede na to, da je naročnik zahteval požarno centralo, ki omogoča priklop 2 požarnih zank, in glede na to, da je iz izdelane vezalne sheme nedvoumno razvidno, koliko požarnih zank mora izbrani ponudnik izvesti (2 zanki), naročnik, kot navaja, ni podvomil v ustreznost ponujene opreme. Upoštevaje dejstvo, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval podrobnejšega sestava požarne centrale, ga tudi izbrani ponudnik ni navedel, vlagateljevo zatrjevanje, da izbrani ponudnik v ponudbo ni vključil dodatne zanke, tj. dodatnega modula LSN 0300 A, temveč le 1 modul LSN 0300 A (1 zanka), pa je zato, tako naročnik, zgolj vlagateljeva domneva, ki je ni konkretiziral z ustreznim dokazom. Glede na navedeno je zaključek o ustreznosti ponujene opreme izbranega ponudnika v sklopu 1 po oceni naročnika pravilen.

Dalje je naročnik z dokumentom »Odločitev« št. 4300-3/2020/54 z dne 2. 10. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo, ki ga je v sklopu 2 vložil drugi vlagatelj, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka tako drugega vlagatelja kot izbranega ponudnika. Po navedbah naročnika med strankama ni sporno, da je naročnik v sklopu 2 zahteval adresabilno požarno centralo za 4 zanke, kot tudi ne, da je izbrani ponudnik ponudil požarno centralo Bosch, tip oziroma model »FPA 5000«, ter v svoji ponudbi zanjo predložil tehnično dokumentacijo z naslovom »Fire Alarm Systems/FPA-5000 With Functional Modules«. Iz slednje je razvidno, da ponujena požarna centrala izbranega ponudnika omogoča vgradnjo do 32 zank, zato je zahteva po požarni centrali za 4 zanke po oceni naročnika izpolnjena. Izbrani ponudnik je po zatrjevanju naročnika obenem tudi podjetje, ki je izdelalo projektno dokumentacijo, zato mu je ta, skupaj z vsemi tehničnimi karakteristikami opreme, ki jih je v fazi projektiranja opredelil projektant, še toliko bolj poznana. Izbranemu ponudniku je tako poznana tudi risba št. 1.1 »Enopolna vezalna shema«, ki je sestavni del projektne dokumentacije in iz katere je nedvoumno razvidno, koliko požarnih zank mora izbrani ponudnik izvesti (tj. 4 zanke). Zatrjevanje vlagatelja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni specificiral števila ter modulov ponujenih zank, sicer drži, vendar naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval podrobnejšega sestava požarne centrale, kar pomeni, da ga izbrani ponudnik tudi ni bil dolžan navesti. Glede na to, da je naročnik zahteval požarno centralo, ki omogoča priklop 4 požarnih zank, in glede na to, da je iz izdelane vezalne sheme nedvoumno razvidno, koliko požarnih zank mora izbrani ponudnik izvesti (4 zanke), naročnik, kot navaja, ni podvomil v ustreznost ponujene opreme. Upoštevaje navedeno je zaključek o ustreznosti ponujene opreme izbranega ponudnika v sklopu 2 po oceni naročnika pravilen.

Naročnik je z vlogo št. 4300-3/2020/61 z dne 7. 10. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 10. 2020 opredelil do naročnikovih navedb iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V navedeni vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 10. 2020 opredelil do naročnikovih navedb iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V navedeni vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi poziva št. 018-157/2020-5 z dne 13. 10. 2020 z vlogo št. 4300-3/2020/65 z dne 15. 10. 2020 ter z vlogo št. 4300-3/2020/66 z dne 19. 10. 2020 posredoval manjkajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 10. 11. 2020 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor o tem, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je kot dopustno ocenil ponudbo, ki jo je izbrani ponudnik predložil v sklopu 1, o čemer je glede ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu 2, spor tudi med drugim vlagateljem in naročnikom.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz navedenih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da je lahko kot dopustna ocenjena (le) ponudba, ki ustreza potrebam ter zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med njimi tudi tistim, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 predstavljajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, naročnik pa jih mora navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Gre torej za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila (npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti), ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Medtem ko je pod pogoji, določenimi v petem odstavku 89. člena ZJN-3, ponudbo načeloma dopustno dopolnjevati, popravljati in pojasnjevati tudi po poteku roka za oddajo ponudb, je na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dopolnjevanje in popravljanje ponudbe (z izjemo popravka ali dopolnitve očitne napake) med drugim prepovedano v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije oziroma zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila v sklopu 1 določil v okviru obrazca »Zbirni ponudbeni predračun za sklop 1« (priloga št. 1-1) kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v zavihku »Zap. št. 3« za Okrajno sodišče v Škofji Loki v poziciji 1 razdelka »A. Oprema« v stolpcu »Opis« med drugim navedel:

»Adresabilna centrala za javljanje požara za 2 zanki, grafični prikazovalnik, funkcijske tipke, pridobljen EN54 certifikat, kpl z AKU (2x12V/26Ah)«.

Nadalje je naročnik na obrazcu »Seznam ponujene opreme za sklop 1« (priloga št. 1-1-O) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede zahtevane adresabilne centrale za javljanje požara v stolpcu »Primerna oprema« navedel »kot npr. SIEMENS Cerberus PRO FC722-ZA ali enakovredno ali boljše«. Ni sporno, da tudi primeroma navedena oprema, ki jo naročnik v sklopu 1 šteje za primerno, predstavlja požarno centralo za 2 zanki.

Tehnične specifikacije oziroma zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila v sklopu 2 je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil v okviru obrazca »Zbirni ponudbeni predračun za sklop 2« (priloga št. 1-2), kjer je v zavihku »Zap. št. 1« za sodišča različnih pristojnosti v Slovenj Gradcu v poziciji 1 razdelka »A. Oprema« v stolpcu »Opis« med drugim navedel:

»Adresabilna centrala za javljanje požara za 4 zanke, grafični prikazovalnik, funkcijske tipke, pridobljen EN54 certifikat, kpl z AKU (2x12V/26Ah)«.

Nadalje je naročnik na obrazcu »Seznam ponujene opreme za sklop 2« (priloga št. 1-2-O) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede zahtevane adresabilne centrale za javljanje požara v stolpcu »Primerna oprema« navedel »kot npr. SIEMENS Cerberus PRO FC724-ZA ali enakovredno ali boljše«. Nesporno je, da tudi primeroma navedena oprema, ki jo naročnik v sklopu 2 šteje za primerno, predstavlja požarno centralo za 4 zanke.

V skladu z določili točke »7.1 Ponudbena dokumentacija« dokumenta »Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe« kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so morali ponudniki (glede na sklop, za katerega so oddali ponudbo) v ponudbi predložiti tudi »tehnično dokumentacijo (specifikacije) ponujene opreme (za vso ponujeno opremo, ki je enakovredna ali boljša od primeroma navedene opreme v posameznem seznamu opreme in v projektni dokumentaciji)«.

V povezavi z zahtevano tehnično dokumentacijo je naročnik v okviru točke »7.1 Ponudbena dokumentacija« pod podtočko »Dodatna pojasnila glede obveznih prilog ponudbe« v zvezi s prilogami št. 1-1-O, 1-2-O ter 1-3-O (obrazci seznamov ponujene opreme za sklope 1, 2 in 3) navedel še:

»V projektni dokumentaciji ali v predmetnih obrazcih navedene blagovne znamke, tipi ali proizvajalci opreme (navedeni le za pomoč pri izdelavi ponudbe) se lahko nadomestijo z enakovrednimi, ki zagotavljajo enake ali boljše lastnosti.
/…/
V kolikor ponudnik v posamezni poziciji ponuja opremo, ki je enakovredna ali boljša od navedene (primerne) opreme, naj za to opremo v ponudbi priloži tehnično dokumentacijo (specifikacije) te ponujene opreme, ki bo v pomoč naročniku pri ugotavljanju ustreznosti ponujene opreme.«

Med prvim vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik v sklopu 1 zahteval adresabilno centralo za javljanje požara za 2 zanki, kot npr. SIEMENS Cerberus PRO FC722-ZA ali (vsaj) enakovredno. Enako tudi med drugim vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik v sklopu 2 zahteval adresabilno centralo za javljanje požara za 4 zanke, kot npr. SIEMENS Cerberus PRO FC724-ZA ali (vsaj) enakovredno. O dejstvu, da je naročnik v obeh obravnavanih sklopih zahteval požarno centralo za določeno število zank, v sklopu 1 za 2 zanki in v sklopu 2 za 4 zanke, se je s preučitvijo zgoraj citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prepričala tudi Državna revizijska komisija, dodatno pa je dejstvo glede zahtevanega števila zank potrdil naročnik sam z navedbami o tem, da je izbranemu ponudniku kot podjetju, ki je izdelalo projektno dokumentacijo za predmetni sistem javljanja požara, nedvomno znano, da je pri zahtevani požarni centrali treba izvesti 2 zanki (sklop 1) oziroma 4 zanke (sklop 2).

Dalje med prvim vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v sklopu 1 ponudil požarno centralo znamke »Bosch«, tip oziroma model »FPA 1200« (v nadaljevanju: Bosch FPA 1200), ter zanjo v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo, tj. katalog »Fire Alarm Systems/FPA-1200 Fire Panel«. Prav tako med drugim vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 ponudil požarno centralo znamke »Bosch«, tip oziroma model »FPA 5000« (v nadaljevanju: Bosch FPA 5000), ter zanjo v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo, tj. katalog »Fire Alarm Systems/FPA-5000 With Functional Modules«. O dejstvih glede znamke oziroma proizvajalca ter tipa oziroma modela ponujene požarne centrale in o dejstvu predložitve katalogov se je z vpogledom v ponudbi izbranega ponudnika, predloženi v sklopu 1 ter 2, prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Medtem ko prvi vlagatelj zatrjuje, da iz kataloga izbranega ponudnika, predloženega v ponudbi za sklop 1, izhaja, da zahteva po požarni centrali za 2 zanki ni izpolnjena, in drugi vlagatelj trdi, da na podlagi kataloga izbranega ponudnika, predloženega v ponudbi za sklop 2, izpolnjevanja zahteve po požarni centrali za 4 zanke ni mogoče potrditi, naročnik navedenemu nasprotuje. Po mnenju naročnika je izbrani ponudnik s katalogoma, ki ju je predložil za dokazovanje skladnosti ponujenih požarnih central z zahtevami naročnika, nedvoumno izkazal, da sta zahtevi po 2 oziroma 4 zankah izpolnjeni.

Ker je torej med prvim vlagateljem in naročnikom (v zvezi s sklopom 1) ter med drugim vlagateljem in naročnikom (v zvezi s sklopom 2) spor glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik s predloženima katalogoma uspel izkazati izpolnjevanje zahteve po požarni centrali za določeno število zank, posledično pa torej spor o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopih 1 ter 2 ocenil kot dopustno, je Državna revizijska komisija na podlagi predloga obeh vlagateljev vpogledala v kataloga, ki ju je za izkazovanje izpolnjevanja zahtev v zvezi s ponujenima požarnima centralama v sklopih 1 ter 2 predložil izbrani ponudnik.

Na podlagi pregleda kataloga »Fire Alarm Systems/FPA-1200 Fire Panel«, predloženega v ponudbi za sklop 1, Državna revizijska komisija najprej pritrjuje navedbi prvega vlagatelja o tem, da je na strani 2 kataloga pod točko »Parts Included« v zvezi s požarno centralo Bosch FPA 1200 med deli oziroma komponentami, vključenimi v paket opreme predmetne požarne centrale, naveden 1 modul LSN 0300 A. Glede števila zank iz katalogu izhaja, da sta pri požarni centrali mogoči (tudi) 2 zanki, a le z nadgradnjo, tj. z dodatnim modulom LSN 0300 A (gl. navedbo »Easy upgrade to 2 loops by second LSN 0300 A module« na strani 1 kataloga in navedbo »Upgrade to 2 loops requires second LSN 0300 A Functional Module« na strani 2 kataloga).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s požarno centralo Bosch FPA 1200 sicer mogoče izpolniti zahtevo naročnika po požarni centrali za 2 zanki, vendar le, kot to utemeljeno izpostavlja tudi prvi vlagatelj, če ponujena oprema – poleg že vključenega modula LSN 0300 A – zajema še dodatni (tj. drugi) modul LSN 0300 A. Da bi torej izbrani ponudnik v sklopu 1 dokazal izpolnjevanje zahteve po požarni centrali za 2 zanki, bi moral zato dokazati, da ponujena oprema vključuje 2 modula LSN 0300 A. Za izpolnjevanje zahteve po 2 zankah namreč ni dovolj, da je v ponujeno opremo vključen zgolj 1 modul LSN 0300 A, saj v tem primeru 2 zank ni mogoče izvesti. Že naročnik sam pa na podlagi projektne dokumentacije, tj. risbe št. 1.1, poimenovane »Enopolna vezalna shema« (št. načrta P-6185/19, marec 2019), pravilno ugotavlja, da bo moral izbrani ponudnik pri požarni centrali v sklopu 1 izvesti 2 zanki, skladno s tem pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi zahteva požarno centralo za 2 zanki. Ker pa je izpolnitev navedene zahteve s požarno centralo Bosch FPA 1200, ki jo ponuja izbrani ponudnik, mogoča le z dodatnim modulom LSN 0300 A, mora biti v njegovo ponudbo vključen tudi slednji, sicer zahteva po požarni centrali za 2 zanki ni izpolnjena.

Vendar pregled kataloga »Fire Alarm Systems/FPA-1200 Fire Panel« (točka »Parts Included« na strani 2 kataloga), kot že ugotovljeno, potrjuje navedbo prvega vlagatelja o tem, da je med deli oziroma komponentami, vključenimi v paket opreme ponujene požarne centrale izbranega ponudnika, naveden zgolj 1 modul LSN 0300 A. Ob upoštevanju navedbe v katalogu o obsegu vključene opreme in ob upoštevanju dejstva, da naročnik tej navedbi ne nasprotuje, poleg tega pa tudi ne zatrjuje, da je navedbo z drugačno vsebino mogoče najti bodisi kje drugje v katalogu bodisi kje drugje v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija zaključuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni dokazal, da ponuja (tudi) dodatni modul LSN 0300 A, s tem pa ni dokazal, da s ponujeno požarno centralo Bosch FPA 1200 izpolnjuje zahtevo po požarni centrali za 2 zanki. Ker torej izbrani ponudnik v sklopu 1 ni uspel dokazati, da je njegova ponudba skladna z zahtevo naročnika, ki se nanaša na predmet javnega naročila, naročnik ni imel podlage v ZJN-3 ter določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ocenil kot dopustno in mu v tem sklopu javno naročilo tudi oddal.

Ko je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik s katalogom, predloženim v sklopu 1, ni uspel izkazati izpolnjevanja zahteve po požarni centrali za 2 zanki, je v nadaljevanju ugotavljala, ali mu je s katalogom, predloženim v sklopu 2, uspelo izkazati izpolnjevanje zahteve po požarni centrali za 4 zanke.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda kataloga »Fire Alarm Systems/FPA-5000 With Functional Modules« najprej pritrjuje navedbi drugega vlagatelja o tem, da je za požarno centralo Bosch FPA 5000, ki jo v sklopu 2 ponuja izbrani ponudnik, značilna modularna konfiguracija (gl. navedbo »Modular configuration allowing for easy extension« na strani 1 kataloga), ki omogoča največ 32 modulov LSN 0300 A oziroma največ 11 modulov LSN 1500 A (gl. zapis »Max. number«, ki se nanaša na »Functional module« na strani 5 kataloga). Med strankama dalje ni sporno, prav tako pa izhaja tudi iz kataloga, da požarna centrala Bosch FPA 5000 – poleg večjega števila modulov – omogoča tudi večje število zank (gl. navedbo »using either a single-loop or multiple-loop structures« na strani 1 kataloga), pri čemer je največje možno število zank 32 (gl. zapis pod »Max. number«, ki se nanaša na »Ethernet/CAN loop« na strani 4 ter 5 kataloga). V zvezi s tem naročnik ne nasprotuje navedbi drugega vlagatelja, da je dejansko število zank v vsakem posameznem primeru odvisno od dejanskega števila modulov LSN 0300 A oziroma od dejanskega števila modulov LSN 1500 A.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s požarno centralo Bosch FPA 5000 nedvomno mogoče izpolniti zahtevo naročnika po požarni centrali za 4 zanke, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je v konkretnem primeru zahteva po 4 zankah res izpolnjena. Kot utemeljeno opozarja drugi vlagatelj in je potrjeno z vpogledom v katalog (gl. navedbo »using either a single-loop or multiple-loop structures« na strani 1 kataloga), požarna centrala Bosch FPA 5000 sicer res omogoča celo do 32 zank, kar pa obenem pomeni tudi, da ima lahko v posameznem primeru tudi le 1, 2 ali 3 zanke. Ker je število zank, kot med strankama ni sporno, odvisno od števila modulov, bi moral zato izbrani ponudnik v sklopu 2 za izpolnjevanje zahteve po požarni centrali za 4 zanke izkazati bodisi, da v konkretnem primeru ponuja ustrezno število modulov LSN 0300 A ali LSN 1500 A, bodisi, da ponuja požarno centralo ne zgolj za 1, 2 ali 3, temveč za 4 zanke. Nenazadnje tudi naročnik sam navaja, da bo moral izbrani ponudnik v sklopu 2 izvesti požarno centralo za 4 zanke, kar je razvidno projektne dokumentacije, tj. risbe št. št. 1.1, poimenovane »Enopolna vezalna shema« (št. načrta P-6194/19, marec 2019), skladno s tem pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva požarno centralo za 4 zanke.

Vendar pregled kataloga Fire Alarm Systems/FPA-5000 With Functional Modules« potrjuje navedbo drugega vlagatelja o tem, da je v njem, kot že ugotovljeno, sicer navedeno največje možno število zank in največje možno število modulov LSN 0300 A ter LSN 1500 A, nikjer v katalogu pa ni navedeno niti dejansko število zank niti dejansko število modulov, ki jih izbrani ponudnik v okviru opreme za požarno centralo v sklopu 2 ponuja v konkretnem primeru. Ob upoštevanju ugotovljenega in dejstva, da naročnik niti ne zatrjuje, da je bodisi dejansko število zank bodisi dejansko število modulov, ki so v konkretnem primeru vključeni v ponujeno opremo, razvidno iz določenega drugega dokumenta v ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija zaključuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni dokazal, da s ponujeno požarno centralo Bosch FPA 5000 izpolnjuje zahtevo po požarni centrali za 4 zanke. Ker torej izbrani ponudnik v sklopu 2 ni uspel dokazati, da je njegova ponudba skladna z zahtevo naročnika, ki se nanaša na predmet javnega naročila, naročnik ni imel podlage v ZJN-3 ter določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ocenil kot dopustno in mu v tem sklopu javno naročilo tudi oddal.

Zaključka, da izbrani ponudnik niti v sklopu 1 niti v sklopu 2 ni uspel dokazati izpolnjevanja zahteve po požarni centrali za določeno število zank, ne morejo spremeniti naročnikove navedbe o tem, da je izbrani ponudnik hkrati tudi podjetje, ki je za naročnika izdelalo projektno dokumentacijo za sistem javljanja požara in je obenem (z izpolnjenim obrazcem ESPD) izjavilo, da sprejema vse pogoje iz projektne dokumentacije, zato naročnik naj ne bi podvomil, da mu je znana tudi zahteva po vgradnji požarne centrale za 2 oziroma 4 zanke. Zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik izdelal projektno dokumentacijo za naročnikov sistem javljanja požara, namreč nikakor ne pomeni, da je slednji hkrati v obravnavanem postopku javnega naročanja predložil tudi vsa dokazila, katerih predložitev je naročnik v povezavi z ugotavljanjem dopustnosti ponudb od ponudnikov zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbranega ponudnika so namreč pri konkuriranju za oddajo predmetnega javnega naročila v sklopih 1 ter 2 zavezovala enaka pravila in zahteve kot vse ostale ponudnike, med njimi tudi zahteva po predložitvi dokazil za dokazovanje izpolnjevanja zahteve po požarni centrali za 2 oziroma 4 zanke v obliki tehnične dokumentacije. V tej zvezi je izbrani ponudnik sicer res predložil kataloga, iz katerih izhaja, da požarni centrali, ki ju ponuja v sklopih 1 in 2, (v splošnem) omogočata (tudi) 2 oziroma 4 zanke, kolikor jih zahteva naročnik. Vendar pa dejstvo, da je požarno centralo Bosch FPA 1200 mogoče ponuditi tudi kot požarno centralo za 2 zanki, še ne pomeni, da ni v posameznem primeru ponujena (le) kot požarna centrala za 1 zanko (kot se je to izkazalo v konkretnem primeru), enako pa dejstvo, da je požarno centralo Bosch FPA 5000 mogoče ponuditi tudi kot požarno centralo za 32 zank, še ne pomeni, da v posameznem primeru ni ponujena (le) kot požarna centrala za 1, 2 ali morda 3 zanke. Zaključka o tem, da izbrani ponudnik s predloženima katalogoma ni uspel izkazati, da v konkretnem primeru ponuja požarni centrali za 2 oziroma 4 zanke, pa ne morejo spremeniti navedbe naročnika o tem, da je izbrani ponudnik (z izpolnjenim obrazcem ESPD) izjavil, da sprejema vse pogoje iz projektne dokumentacije. Glede na dejstvo, da je naročnik kot dokazilo zahteval predložitev tehnične dokumentacije oziroma specifikacij ponujene opreme (in ne predložitve splošnih izjav), v tej zvezi podane navedbe o izjavi glede sprejemanja vseh pogojev iz projektne dokumentacije ne morejo biti pravno relevantne.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1, kot je izhajala iz naročnikovega dokumenta »Odločitev« št. 4300-3/2020/28 z dne 9. 9. 2020, prav tako pa je ugodila tudi zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ter razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2, kot je izhajala iz naročnikovega dokumenta »Odločitev« št. 4300-3/2020/28 z dne 9. 9. 2020.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 2 se postopek v teh sklopih vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. V nadaljevanju postopka naj torej naročnik, v kolikor bo s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, ponudbe pregleda ter oceni v skladu s pravili, kot jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri tem pa naj upošteva določila ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa (prim. tretji odstavek 39. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 12. 10. 2020 zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, povrnitev stroškov pa je v zahtevku za revizijo ter v vlogi z dne 12. 10. 2020 zahteval tudi drugi vlagatelj.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker sta v konkretnem primeru zahtevka za revizijo prvega ter drugega vlagatelja utemeljena, sta slednja na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je zato prvemu vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (1 točka je 0,60 EUR) in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 805,20 EUR (presežek nad tem je Državna revizijska komisija zavrnila),
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 21 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,37 EUR, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.799,42 EUR.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.619,99 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva prvi vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija pa prvemu vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 12. 10. 2020, s katero se je prvi vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z OT kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 805,20 EUR (presežek nad tem je Državna revizijska komisija zavrnila),
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 21 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,37 EUR, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.869,85 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.690,42 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva drugi vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija pa drugemu vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 12. 10. 2020, s katero se je drugi vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.


Tudi izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v zvezi s postopkom pravnega varstva v sklopih 1 ter 2. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 1. 12. 2020

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- ISKRA, d.o.o., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran