018-170/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-50/20; Dobava in postavitev varnostnih ograj na državnih cestah«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LIKO, d.d. Liboje, Liboje 26A, Petrovče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 11. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 9. 9. 2020.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 19.437,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 6. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 6. 2020, pod št. objave JN003762/2020-B01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN003762/2020-ODL01) dne 9. 9. 2020 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je javno naročilo oddal ponudniku KVEDER d.o.o., Zadobrova 135, Škofja vas (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je izbrani ponudnik predložil po merilih najugodnejšo in dopustno ponudbo; dopustnosti preostalih prejetih ponudb naročnik ni preverjal.

Vlagatelj je dne 21. 9. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita, saj naj ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna. Vlagatelj s tem v zvezi najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik za zahtevane jeklene varnostne ograje (v nadaljevanju: JVO) iz postavk v popisu del »Dobava in vgraditev jeklene varnostne ograje, brez distančnika, za nivo zadrževanja N2 in za delovno širino W5, na zidu« ni predložil zahtevanih dokazil (tj. certifikata o nespremenljivosti lastnosti proizvoda, izjave o lastnostih proizvoda, načrtov ali tehničnih skic vseh elementov varnostne ograje ter pritrdilnega materiala, navodil za vzdrževanje in zamenjavo posameznih delov varnostne ograje); dodaja, da je bil izbrani ponudnik seznanjen z zahtevami, saj je za preostale vrste v popisih navedenih JVO predložil ustrezna dokazila. Poudarja, da se sporna JVO (»[…] za nivo zadrževanja N2 in za delovno širino W5, na zidu«) na omenjenih lokacijah navezuje na enak tip ograje N2 W5 zabite v bankino, zato je tudi ni mogoče nadomestiti s katerim drugim tipom ograje. Vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega (zahtevanega) dokazila o ustreznosti antikorozijske zaščite za ponujene JVO – pri tem podrobneje pojasnjuje, zakaj predloženega dokazila ni mogoče šteti za ustreznega.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Verovškova ulica 55, Ljubljana, se je o navedbah v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 5. 10. 2020. Navaja, da je v svoji ponudbi priložil ustrezna dokazila za JVO N2 W5, ki se pritrjuje na bankino, in ima iste značilnosti kot JVO N2 W5, ki se pritrjuje na zid – razlika naj bi bila le v pritrjevanju. Glede pritrjevanja JVO N2 W5 na zid se sklicuje na stališče stroke, skladno s katerim JVO tipa N2 W4 izpolnjujejo tudi vgradne projektne pogoje cestne JVO istega nivoja zadrževanja z višjim razredom delovne širine (torej tudi W5). Oboje navedeno naj bi bilo znano tudi naročniku, zato ni pozival k pojasnilom oz. dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik poudarja, da je pri sporni postavki ponudil JVO, ki v skladu z omenjenim strokovnim mnenjem zadostujejo nivoju zadrževanja N2 in delovni širini W5, ter da citiranega tipa JVO (tj. N2 W5) ni nadomestil z drugim tipom JVO. Kot povsem neutemeljene označuje tudi navedbe vlagatelja glade dokazila o antikorozijski zaščiti; poudarja, da naročnik ni določil oblike oz. vsebine dokazila, niti ne organa, ki ga izdaja. Pojasnjuje še, zakaj je predloženo dokazilo ustrezno.

Naročnik je dne 16. 10. 2020 sprejel »Sklep« in vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, enako pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v popisu del navajal obstoječi nivo varovanja skladno z določili Tehničnih pogojev, ki so bili sestavni del dokumentacije, kjer pa ni bilo pogojeno, da ponudnik ponudi izključno obstoječi nivo varovanja, pač pa lahko ponudi tudi enak nivo zadrževanja (torej N2), a pri manjši delovni širini (W4), ki tehnično zadosti vsem lastnostim obstoječega nivoja varovanja (N2 W5) in pomeni še večjo varnost oz. boljši produkt od zahtevanega. Poudarja, da je njegova odločitev, ali sprejme namesto tipa N2 W5 ponujeno JVO N2 W4 na objektu. Posledično je za ustrezne štel vse dokumente, ki so bili predloženi za tip ograje »K-LIGHT N2 W4 objekt«. Glede očitka o nepredloženih načrtih ograje, njenih elementov in pritrdilnega materiala naročnik dodaja, da je navedeno del tehnološke dokumentacije, ki je avtorsko zaščitena in je bila pregledana s strani pooblaščene institucije, ki je izdala certifikat o nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda. Glede dokazila o antokorozijski zaščiti naročnik navaja, da ni izrecno zahteval predložitve tega dokazila že v sami ponudbi, tudi sicer pa je izbrani ponudnik zahtevano dokazilo predložil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 10. 2020 ter 3. 11. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 22. 10. 2020. Vztraja pri svojih navedbah ter kot problematično izpostavlja, da je izbrani ponudnik mimo razpisnih pogojev ponudil JVO N2 W4 ter N2 W4 z neprimerno (in nezahtevano) vrsto vijačenja, kar je diskriminatorno do drugih deležnikov in dolgoročno škodljivo, saj odkazuje na oškodovanje investitorja, uporabnikov storitev, prometnih udeležencev in drugih ponudnikov, ter absolutno znižuje standarde prometne varnosti in smotrnosti tovrstne nabave. Meni, da je izbrani ponudnik ponudil bistveno precenjen nadomestek, ki se od zahtevanega blaga loči po ceni – tudi drugi ponudniki bi oddali cenejše ponudbe, v kolikor bi ponudili tako blago, kot ga je izbrani ponudnik. Nadomeščanje v popisih zahtevane ograje N2 W5 s tipom N2 W4 označuje za nedopustno, pri čemer poudarja, da med obema tipoma obstajajo bistvene razlike (različna kvaliteta materialov, debelina uporabljenega materiala, pozicija lukenj, dimenzije stebra in osnovne plošče, način pritrjevanja v betonsko podlago); kot pomembno dejstvo izpostavlja, da vse ograje med seboj niso kompatibilne in jih brez dodatnih prehodnih elementov ni mogoče povezovati – prav zato je naročnik v Popisu del (ki ga ni dovoljeno spreminjati) natančno specificiral vrsto varnostnih ograj na posameznih lokacijah. Poudarja še, da različen način pritrjevanja (zabijanje v tla ali vijačenje v zid) rezultira v drugačnih tehničnih lastnostih in stopnjah zadrževanja – tudi standard SIST EN 1317 zahteva za vsakega od načina pritrjevanja ločene teste. Vlagatelj v nadaljevanju naročnikove navedbe glede potrdila o ustreznosti antikorozijske zaščite označuje kot povsem neresnične; skladno z zahtevami je bilo potrebno to potrdilo predložiti že v ponudbi. Še dodatno pri tem pojasnjuje, zakaj predložena dokazila niso ustrezna.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je za ponudbo izbranega ponudnika (gre za po merilu najnižje cene najugodnejšo ponudbo) ugotovil, da je skladna z zahtevami glede predmeta naročila, jo posledično obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa javno naročil tudi oddal.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; v primeru javnih naročil blaga ali storitev pa tehnične specifikacije pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago oziroma storitve z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti predmeta ponudbe (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »NAVODILA ZA PRIPRAVO PONUDBE« v podpoglavju »4.4 Specifikacija naročila« je naročnik navedel:

»V ponudbi mora biti priložena (razdelek druge priloge) naročnikova specifikacija naročila (Opis naročila, Tehnični pogoji, izpolnjen Popis del), kjer sta opredeljena vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila, ponudnik pa je ne sme spreminjati.
Popis del s količinami in cenami se predloži v elektronski obliki (»excel« datoteka). V primeru razhajanja med cenami v listini »Ponudba - predračun« in cenami v predloženem popisu del veljajo slednje.
Kakršnokoli napako v objavljenem popisu del s količinami (napačna količina, enota mere, formula, blokada, ...) lahko odpravi izključno naročnik, ponudnik pa je na napako, ki jo odkrije dolžan opozoriti preko portala javnih naročil. Če v predloženem popisu del posamezna postavka ni cenovno ovrednotena bo naročnik zahteval pojasnilo ali je obračunana v okviru drugih postavk, kje in v kakšni vrednosti, če to ni, bo ponudba zavrnjena.«

V dokumentu »Tehnični pogoji« je naročnik med drugim podal zahtevane tehnične značilnosti
JVO (npr. pod točko 2.1.3.1: »Varnostna ograja mora biti v skladu s standardi SIST EN 1317-1, SIST EN 1317-2 in SIST EN 1317-5«) ter zahteve glede dokazil oz. prilog k ponudbi:
- pod točko »4. KVALITETA MATERIALA«:
»V ponudbi morajo biti predložena naslednja dokazila v papirni obliki v slovenskem jeziku:
- certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje
- certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda
- izjava o lastnostih proizvoda
- načrti ali tehnične skice vseh elementov varnostne ograje ter pritrdilnega materiala
- navodila za vzdrževanje in zamenjavo posameznih delov varnostne ograje«.
- pod točko»8. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA«:
»Ponudnik mora v ponudbi priložiti načrte za posamezne elemente, iz katerih so razvidne oblike in mere ponujenih varnostnih ograj in posameznih elementov, ki so predmet javnega razpisa. Priloženo mora biti navodilo za vzdrževanje in zamenjavo poškodovanih delov varnostne ograje.«

Del specifikacije (kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je tudi »Popis del«, v katerem je naročnik navedel ločen popis del za vsak posamezen cestni odsek (npr. »R3 695 odsek 8208 Polzela Km 0.400 L«); ti popisi vsebujejo opis posameznih postavk, določene so tehnične značilnosti opreme cest in zahtevan način izvedbe storitev, hkrati pa so vpisane tudi enote in potrebne količine. V okviru teh (posamičnih) popisov je bila navedena tudi dobava in vgradnja različnih JVO – kot v zahtevku za revizijo pravilno povzema vlagatelja, je naročnik za devet cestnih odsekov v popisih del kot eno od postavk predvidel tudi »Dobav[o] in vgraditev jeklene varnostne ograje, brez distančnika, za nivo zadrževanja N2 in za delovno širino W5, na zidu«. Skladno z že citiranimi navodili so morali ponudniki »Popis del« izpolniti s cenami.

Glede na predstavljena določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je torej naročnik v popisu del opredelil vsebino (in obseg) javnega naročila (pri čemer je bilo izrecno poudarjeno, da ponudnik te specifikacije ne sme spreminjati), za ponujeno pa zahteval dokazila, določena v dokumentu »Tehnični pogoji«. Noben del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne potrjuje navedbe naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da je »[v] popisu […] navedel obstoječi nivo zadrževanja in delovno širino (N2 W5) […]«. Posledično ni mogoče slediti naročniku v tem, da »[d]elovna širina W5 (odmik 1,3 < W5 ≤ 1,7 m) ni bila nujno pogojena […]«. Vse navedeno še dodatno potrjuje naročnikov odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen dne 7. 7. 2020 na portalu javnih naročil, kjer je naročnik v zvezi z (domnevno) neskladnostjo dokumenta »Tehnični pogoji« in popisov del pojasnil: »V popisu del je pri posamezni lokaciji podrobneje definirano, kaj se izvede na terenu. […]«.

Med strankama v obravnavanem primeru niti ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje dokazil, ki bi se nanašala na tip JVO za pritrditev na zidu, z nivojem zadrževanja N2 in delovno širino W5.

Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja glede (ne)predložitve dokazil je mogoče razumeti v smislu zatrjevanja, da bi bilo kot ustrezna dokazila za sporne postavke popisa potrebno šteti predložena dokazila za JVO z nivojem zadrževanja N2 in delovno širino W5, ki se pritrjuje na bankino; izbrani ponudnik se pri tem v vlogi z dne 5. 10. 2020 (in ne že v ponudbi) sklicuje na stališče stroke v dokumentu »Strokovno mnenju o ustreznosti razredov delovnih širin cestnih varnostnih ograj po SIST EN 1317-2:2010« z dne 29. 5. 2014. Ker mnenje, ki si ga stranka sama pridobi pred začetkom postopka pravnega varstva, ne predstavlja dokazne listine (prim. 34. člen ZPVPJN), razen če stranki izrecno soglašata, da se ga uporabi kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Državna revizijska komisija navedeno upoštevala kot del trditvene podlage in ne kot del dokaznega gradiva (smiselno prim. tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 200/2005 z dne 7. 12. 2006, in opr. št. II Ips 647/2006 z dne 5. 2. 2009, ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 575/2017 z dne 22. 5. 2017). Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeno strokovno mnenje v ničemer ne nanaša na vprašanje primerljivosti JVO N2 W5, ki se pritrjuje na zid, z JVO N2 W5, ki se pritrjuje na bankino; strokovno mnenje namreč obravnava vprašanje, ali cestne varnostne ograje, ki izpolnjujejo zahteve določenega nivoja zadrževanja nižjega razreda delovne širine (npr. W4) izpolnjuje tudi vgradne projektne pogoje cestne varnostne ograje istega nivoja zadrževanja v višjim razredom delovne širine (npr. W5, W6, W7 in W8). Po drugi strani vlagatelj v zvezi z manjkajočimi zahtevanimi načrti vseh elementov JVO v ponudbi izbranega ponudnika prepričljivo opozarja, da gre v primeru JVO z različnim pritrjevanjem (na zid ali na bankino) za popolnoma drugačen steber kot bistveni nosilni element JVO ter za drugačen način pritrjevanje v podlago. Upoštevaje navedeno ni mogoče slediti izbranemu ponudniku v tem, da je zgolj s predložitvijo načrtov oz. preostalih zahtevanih dokazil za JVO z delovno širino W5 in pritrjevanjem v bankino (skladno s sedmim odstavkom 68. člena ZJN-3 na drug ustrezen način) zadostil naročnikovi zahtevi po predložitvi dokazil za sporni tip ograje, ki se pritrjuje na zid.

Po drugi strani bi bilo navedbe izbranega ponudnika mogoče razumeti tudi v smislu zatrjevanja, da za sporne JVO ustrezajo predložena dokazila za ograjo »K-LIGHT N2 W4 objekt«. Tako stališče pa nedvoumno zavzema tudi naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj pojasnjuje, da je namesto ograje tipa N2 W5 za pritrjevanje na zid sprejel »ponujeno ograjo N2 W4, ki nudi enak nivo zadrževanja (torej N2), a pri manjši delovni širini (W4) […]«, zaradi česar naj bi bilo kot ustrezne mogoče šteti dokumente, ki so bili predloženi za tip ograje »K-LIGHT N2 W4 objekt«. Ne glede na že predstavljeno ugotovitev, da v popisih del opredeljene in opisane JVO (tj. JVO z izrecno opredeljenim načinom pritrjevanja, nivojem zadrževanja in razredom delovne širine) predstavljajo predmet naročila, kakršnega zahteva naročnik, pri čemer popisov ponudniki niso smeli spreminjati, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bi se njegova ponudba za sporne postavke morebiti nanašala na JVO »K-LIGHT N2 W4 objekt«, tega pa (kot že pojasnjeno) izbrani ponudnik ni konkretizirano in nedvoumno izkazal niti v tem postopku pravnega varstva. Še dodatno, izbrani ponudnik v ponudbi ni niti dokazoval, da bi drugačna predlagana rešitev enako izpolnjevala zahteve v tehničnih specifikacijah (prim. sedmi odstavek 68. člena ZJN-3).

Glede na navedeno ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje vsa zahtevana dokazila za JVO, kakršne so bile zahtevane (in kakršne naj bi bile ponujene) v spornih postavkah, posledično pa tudi ne o tem, da je ponudba skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Že na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ter določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa javno naročilo tudi oddal. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 9. 9. 2020.

Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala preostalih navedb vlagatelja (tj. glede domnevno neustreznega dokazila o antikorozijski zaščiti za ponujene JVO); obravnava teh navedb, ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev glede nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, namreč ne bi več vplivala na odločitev v predmetnem postopku pravnega varstva.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določbami ZJN 3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi (tehničnimi) specifikacijami ter zahtevanimi dokazili, ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek, in sicer v višini 19.437,45 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 24. 11. 2020

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– LIKO, d.d. Liboje, Liboje 26A, 3301 Petrovče,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Mojca Lorenci Visinski – odvetnica, Verovškova ulica 55, Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:

Natisni stran