Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-166/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastruktur

    Številka: 018-166/2020-6
    Datum sprejema: 13. 11. 2020

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba centralnega nadzornega sistema SCADA, vključno s pripadajočimi zunanjimi in notranjimi napravami na progi št. 30 Zidani most Šentilj - d.m.« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družba Iskratel, telekomunikacijski sistemi d.o.o., Ljubljanska cesta 24 A, Kranj (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in Metronik d.o.o., Stegne 9A, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 11. 2020

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
    3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 13. 6. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod
    številko objave JN 004079/2019-B01.

    Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 43001-414/2018/125, z dne 25. 9. 2020, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da ne bo izbral nobene izmed prispelih ponudb iz razloga, ker sta obe ponudbi nedopustni.

    Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 7. 10. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Prvi vlagatelj se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da iz njegove ponudbe in dodatnih pojasnil ni razvidno, kateri izmed dveh kadrov (I.S. ali L.L.) je imenovan na mesto vodje del za elektro dela - SCADA. Zatrjuje, da je v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) in v obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih, kot vodja del za elektro dela - SCADA vpisan strokovnjak I.S., ki je kot inženir gradbišča (vodja del za elektro dela SCADA), referenčna dela opravil na projektu »Zagreb - glavna železniška postaja« za investitorja HŽ Infrastruktura d.o.o., Zagreb. Na podlagi naročnikovega poziva (naročnik je zahteval pojasnilo o tem, ali je naveden referenčni posel zajemal izvedbo centralnega nadzornega sistema SCADA, vključno s pripadajočimi zunanjimi in notranjimi napravami) pa je še pojasnil, da je I.S. v okviru svoje funkcije izvajal tudi naloge vodenja izvedbe centralnega nadzornega sistema SCADA, vključno s pripadajočimi zunanjimi in notranjimi napravami. V tem pojasnilu, priznava vlagatelj, je v uvodu res pomotoma zapisano, da je oseba I.S. vodja del za elektro dela - gretje kretnic (namesto vodja del za elektro dela - SCADA), kar pa je glede na vsebino pojasnila in ob upoštevanju predloženega dokazila (izjave družbe Elektrokem d.o.o.) mogoče opredeliti zgolj kot očitno napako. Prvi vlagatelj še dodaja, da vse navedeno potrjuje tudi okoliščina, da je na mesto vodje del za elektro dela - gretje kretnic imenovana oseba L.L., poleg tega I.S. izpolnjuje vse zahteve, ki jih je naročnik postavil za vodjo del za elektro dela - SCADA in ne tudi zahteve, ki so bile določene za vodjo del za elektro dela - gretje kretnic. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je za vodjo del za elektro dela - gretje kretnic imenoval osebo L.L., kar izhaja tako iz obrazca Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri), kakor tudi iz obrazca Podatki o kadrovskih zmogljivostih. Poleg tega je na podlagi naročnikovega poziva tudi pojasnil, da je oseba L.L. v okviru svoje funkcije (vodje del za elektro dela - gretje kretnic) izvajala tudi naloge vodenja izvedbe in integracije gretja kretnic, vključno s številom kretnic, ki so navedene v ponudbi (izjava družbe Elektrokem d.o.o.). Prvi vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da za vodjo projekta (B.J.) ni izpolnil zahtev, ki se nanašajo na izobrazbo. Navaja, da je za vodjo projekta določil osebo B.J., pri čemer je izraz »vodja projekta« razumel kot »project manager«, ki nadzira delo znotraj konzorcija. Naročnik namreč ni opredelil izraza vodje projekta, prav tako ni navedel, da bo v zvezi s tem upošteval vodjo projekta kot ga opredeljujejo določila Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/2017; v nadaljevanju: GZ). Glede na zapis v Navodilih za pripravo ponudbe namreč naloge vodje projekta izvaja eden izmed pooblaščenih inženirjev (projektantov), zato je za presojo dopustnosti ponudbe relevantno izključno dejstvo, ali osebe, ki so imenovane na funkcije pooblaščenih inženirjev - projektantov, izpolnjujejo razpisne pogoje. Ker te osebe vse razpisne pogoje izpolnjujejo, vodja projekta pa mora biti imenovan izmed pooblaščenih inženirjev, zatrjuje vlagatelj, njegova ponudba ni nedopustna. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v predhodni odločitvi o zahtevku za revizijo, kjer je presojal ponudbo drugega vlagatelja, glede določitve iste osebe za vodjo projekta in vodjo gradnje zavzel stališče, da takšna pomanjkljivost predstavlja očitno napako. Zato predstavlja imenovanje napačne osebe za vodjo projekta nepomembno napako, ki na dopustnost ponudbe nima vpliva. Prvi vlagatelj se tudi ne strinja, da je njegova ponudba nedopustna iz razloga, ker naj bi referenčno dokumentacijo podpisal sam in ne dejanski investitor. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločitve ne izhaja, na katero listino oziroma obrazec se nanaša, saj je bilo potrebno v zvezi s tem v ponudbi predložiti najmanj dva obrazca (Podatki o referenčnem delu: a) SCADA-1 in Podatki o referenčnem delu: a) SCADA-2), zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Poleg tega naročnik konkretnih navodil v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev ni podal. Prvi vlagatelj še dodaja, da je v ponudbi predložil tudi izjavo družbe Gazprom Invest d.o.o., ki je podpisana s strani naročnika referenčnega projekta. Drugi referenčni obrazec Podatki o referenčnem delu: a) SCADA-2 pa je podpisan tudi s strani družbe Comita d.d., kakor tudi s strani pooblaščene osebe investitorja projekta (to je družbe Petrofac International (UAE) LLC). Prvi vlagatelj na koncu še navaja, da (glede na naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije) Specifikacija naročila ne predstavlja dela ponudbene dokumentacije, zato je ni bilo potrebno predložiti, tudi sicer pa predstavlja navedena listina naročnikov dokument, v katerega ni dovoljeno posegati.

    Zoper naročnikovo odločitev je drugi vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 7. 10. 2020. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je izpodbijana odločitev nezakonita, saj je izpolnil pogoj za pooblaščenega inženirja s področja projektiranja kretnic, na mesto vodje projekta in vodje gradnje je imenoval ustrezni osebi, izpolnil pa je tudi referenčni pogoj, ki se nanaša na gretje kretnic. Navaja, da je na mesto pooblaščenega inženirja s področja projektiranja kretnic imenoval osebo A.L. - diplomiranega inženirja elektrotehnike z aktivnim poklicnim nazivom IZS - pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike, ki je vpisan v imenik (IZS), po naročnikovemu pozivu pa je predložil še naslovno stran PZI in izsek iz tehničnega poročila. Navedeni strokovnjak je v okviru referenčnega posla izdelal projektno dokumentacijo izvedbenega načrta (IZN), to je projekta s področja projektiranja gretja kretnic, ki je vseboval integracijo gretja kretnic. Projektna dokumentacija, ki je bila izdelana v obdobju od oktobra 2012 do junija 2015, je vsebovala 46 kretnic. Navedeno med strankama ni sporno, zato je naročnikova ugotovitev iz izpodbijane odločitve za ugotavljanje izpolnjevanja referenčnega pogoja za kader (fizično osebo) brezpredmetna. Ne glede na podan odgovor, še zatrjuje drugi vlagatelj, sporen podatek (ali je kot projektant pri obravnavanem referenčnem poslu nastopala družba Ostria d.o.o. ali Eprojekt d.o.o.) ne vpliva na ugotovitev o tem, da je oseba A.L. izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Da je izpodbija odločitev v tem delu neutemeljena, pa izhaja tudi iz dejstva, da je bil investitor referenčnega projekta prav naročnik, kar pomeni, da se tako že po naravi stvari ne more sklicevati na manjkajoče podatke. Drugi vlagatelj še navaja, da se je tekom predhodnega revizijskega postopka sicer izkazalo, da je tako na mesto vodje projekta, kot tudi na mesto vodje gradnje imenoval osebo B.H.. Čeprav je Državna revizijska komisija v predhodni odločitvi zahtevku za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj, ugodila tudi iz razloga, ker naj bi drugi vlagatelj za vodjo projekta in vodjo gradnje imenoval isto osebo, pa je iz tega sklepa tudi razvidno, da njegova ponudba ob sprejemu izpodbijane odločitve v zvezi s tem ni več obremenjena z nikakršno pomanjkljivostjo. Ker pa je bila pomanjkljivost odpravljena šele z izjasnitvijo, je naročnik in Državna revizijska komisija nista mogla upoštevati. Vendar pa navedeno ne pomeni tudi, da je naročnik ne bi smel upoštevati ob sprejemu izpodbijane odločitve. Naročnik bi jo moral upoštevati, saj bi drugače ravnal v nasprotju tako s predhodno odločitvijo Državne revizijske komisije, kakor s svojimi predhodnimi ravnanji. Naročnik je namreč v predhodni odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, sam navedel, da je bistveno, da je tedaj izbrani ponudnik (v tem postopku drugi vlagatelj) v ponudbi navedel zahtevane vodje del in zahtevane pooblaščene inženirje. Poleg tega je iz jezikovnega pomena zahteve iz točke 3.2.3.2 razvidno, da so morali ponudniki v ponudbi imenovati zgolj ustrezne pooblaščene inženirje in vodje del, medtem ko bo (le) izbrani ponudnik tudi zagotovil, da bo naloge vodje projekta opravljal tisti izmed pooblaščenih inženirjev, ki glede na vrsto del prevladuje, naloge vodje gradnje pa tisti izmed vodij del, ki prav tako prevladuje glede na vrsto del. Ker določitev vrste del, ki bodo pri obravnavanem poslu prevladovala, ni v diskreciji ponudnikov (ampak izhaja iz narave posla, ki ga naroča naročnik), je tudi določitev vodje projekta in vodje gradnje posledica vsebine razpisanega posla. Da sicer vsi imenovani kadri izpolnjujejo vse pogoje iz razpisne dokumentacije pa med strankama niti ni sporno. Drugi vlagatelj še navaja, da je investitor spornih referenčnih poslov, ki se nanašata na gretje kretnic (»Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, etapi B in C« in »Nadgradnja SV naprav na progi Pragersko - Hodoš - Sklop 1«), naročnik, zato razpolaga z vsemi podatki in dokumentacijo ter je tudi najbolj kompetenten za presojo o tem, ali se na navedena referenčna posla, kot pravni naslednik družbe Siemens d.o.o., lahko sklicuje partner drugega vlagatelja - to je družba Siemens Mobility d.o.o. (ki je dne 7. 6. 2018 skupaj z družbo Siemens d.o.o. naročnika izrecno seznanila z oddelitvijo dela družbe Siemens d.o.o., ki se ukvarja z mobility dejavnostjo, na družbo Siemens Mobility d.o.o.). Pri tem je referenčni posel »Nadgradnja SV naprav na progi Pragersko-Hodoš-Sklop 1« v dopisu izrecno naveden, drugi referenčni posel (»Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, etapi B in C«) pa v dopisu ni naveden, saj je bil v času pošiljanja dopisa že dokončan, in se je zanj že iztekla garancijska doba, vendar pa je bil tudi ta posel (kot referenca) prenesen na Siemens Mobility d.o.o.. Naročnik je bil z dopisom obveščen, da je družba Siemens d.o.o. na družbo Siemens Mobility d.o.o. prenesla vse mobility dejavnosti, to pa vključuje tudi reference s področja te dejavnosti, ki so bile do tedaj že zaključene. Poleg tega je naročnik vse navedeno že potrdil že v svoji predhodni odločitvi o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj.

    Naročnik je z dokumentom št. 43001-414/2018/127, z dne 19. 10. 2020, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik citira kadrovske zahteve iz točke 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Navaja, da je prvi vlagatelj za vodjo del za elektro dela - SCADA imenoval osebo I.S., za vodjo del za elektro dela - gretje kretnic pa osebo L.L. Za obe navedeni osebi je v obrazca Podatki o kadrovskih zmogljivosti v ponudbi vpisana ista referenca oziroma iz obrazcev ni razvidno, katera izmed obeh oseb (I.S. ali L.L.) je bila odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del ali vodja del ali pooblaščeni inženir pri izvedbi projekta, ki je vseboval izvedbo in integracijo gretja za vsaj 20 kretnic. Iz navedenih obrazcev je tako razvidno, da sta bili za izvedbo gretja kretnic odgovorni obe osebi (torej tako I.S. kot tudi L.L.). Navedeno nejasnost pa je še bolj zapletlo vlagateljevo pojasnilo in lastni izjavi obeh odgovornih oseb in njunega delodajalca (Elektrokem), ki so zapisali, da sta bili obe osebi vodji del za elektro del - gretje kretnic. Naročnik navaja, da je ravno z namenom razjasnitve nastale situacije prvega vlagatelja pozval k pojasnilom, ki bi moral z ustrezno skrbnostjo zagotoviti, da bosta nedvomno jasni vlogi obeh oseb pri referenčnih poslih. Prvi vlagatelj ne upošteva, da po pojasnilu ostaja nejasno najmanj, ali se navedba vodja del za elektro dela - gretje kretnic nanaša na aktualno vlogo, ki je bila s pojasnilom zamenjana ali na vlogo v referenčnem poslu. Ker prvi vlagatelj s pojasnilom tega ni razjasnil oziroma je z njim ustvaril še več negotovosti, ugotovljenih napak ni mogoče obravnavati kot očitnih napak. V tem primeru bi bila vsebina ponudbe nadomeščena s strani naročnika, poleg tega bi na ta način prvi vlagatelj odpravo napake v istem delu ponovno odpravil. Naročnik še navaja, da je v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe zapisal, da mora ponudnik zagotoviti, da bo tisti izmed pooblaščenih inženirjev (projektantov), ki glede na vrsto del prevladuje, opravljal tudi naloge vodje projekta, tisti izmed imenovanih vodij del, ki glede na vrsto del prevladuje, pa tudi naloge vodje gradnje. S tem, zatrjuje naročnik, je povzel dikcijo tretjega odstavka 12. člena GZ in šestnajstega odstavka 14. člena GZ. Tudi brez sklica na GZ pa je tudi sicer zahteva dovolj jasna in omogoča natančno opredelitev osebe, ki bo opravljala vlogo vodje projekta. Prvi vlagatelj je v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) navedel dve vodji del - osebi B.N. in I.P., torej osebi od katerih bi bila lahko ena pooblaščeni inženir, na mesto vodje projekta pa je imenoval osebo B.J, ki ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev za pooblaščenega inženirja in ni vpisan v ustrezno poklicno zbornico. Naročnik še opozarja, da je vlagatelj očitno spregledal, da je Državna revizijska komisija v svoji predhodni odločitvi zapisala, da v kolikor je ponudnik v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) v rubriki »vodja projekta« in »vodja del« vpisal isto osebo, navedene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati kot očitne napake. Poleg tega ga je na navedeno pomanjkljivost v ponudbi drugega vlagatelja opozoril prav prvi vlagatelj. Naročnik še ugotavlja, da je Državna revizijska komisija v svoji predhodni odločitvi zapisala, da so bila naročnikova navodila, ki se nanašajo na podpisovanje referenčnih obrazcev, nedosledna in nejasna, vendar pa so bila nejasna glede vprašanja, ali obrazec podpiše naročnik referenčnega dela ali investitor projekta. V konkretnem primeru pa je referenčni obrazec podpisal izvajalec referenčnih del. Naročnik še navaja, da je prvi vlagatelj obrazec (Podatki o referenčnem delu) izpolnil z vsemi zahtevanimi podatki, obrazec je tudi žigosal, ni pa na obrazcu navedenega tudi imena in priimka pooblaščene osebe ponudnika niti imena in priimka pooblaščene naročnika projekta. Naročnik zavrača tudi tiste navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na Specifikacijo naročila. Opozarja na točki 4 in 4.4 Navodil za pripravo ponudbe, in zatrjuje, da je iz njiju razvidno, da je Specifikacija naročila obvezni sestavni del ponudbe, saj si naročnik le tako lahko zagotovi, da morebitni kasnejši pogodbeni izvajalec ne izvaja del ali vgrajuje opreme, ki bi bila v kateremkoli delu v nasprotju z njegovimi zahtevami. Poleg tega je v 17. členu vzorca pogodbe oblikoval prioriteto razlage morebitnih neskladij v ponudbi, v okviru katere je Specifikacija naročila nad Ponudbo.

    Naročnik je z dokumentom št. 43001-414/2018/128, z dne 20. 10. 2020, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. V zvezi z očitkom, ki se nanaša na referenčno zahtevo za pooblaščenega inženirja (projektanta) s področja projektiranja gretja kretnic, se naročnik sklicuje na predhodno odločitev Državne revizijske komisije ter jo v tem delu tudi citira. Naročnik se strinja, da so podatki, navedeni v obrazcih, ki so del ponudbe, v nasprotju s podatki, ki so navedeni na naslovni strani načrta. Zatrjuje, da je po pregledu vseh dokumentov ugotovil, da je edini verodostojen podatek tisti, ki je naveden v načrtu in kjer je kot izdelovalec projekta navedena družba Eprojekt d.o.o, to pa pomeni, da referenčne zahteve niso izpolnjene. Opozarja še, da ima pravico in dolžnost, da od ponudnikov pridobi vse zahtevane podatke referenčnem poslu, torej tudi podatke o pravni osebi, ki je dela izvajala. Šele na podlagi podatkov vseh zahtevanih podatkov lahko preveri ne le izpolnjevanje pogojev, ampak tudi resničnost ponudnikovih navedb, pri čemer ni dolžan odpravljati pomanjkljivosti. Predstavitev vseh relevantnih podatkov pa je pomembna tudi z vidika spoštovanja načela enakopravne obravnave. Da bi se ponudba štela kot dopustna, so morali vsi ponudniki predstaviti tudi sporni podatek, zato svoje zahteve ne more ignorirati. Naročnik še navaja, da je v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe zapisal tudi, da mora ponudnik zagotoviti, da bo tisti izmed imenovanih pooblaščenih inženirjev (projektantov), ki glede na vrsto del prevladuje, opravljal tudi naloge vodje projekta in tisti izmed imenovanih vodij del, ki glede na vrsto del prevladuje, tudi naloge vodje gradnje, s čimer je prevzel dikcijo tretjega odstavka 12. člena in šestnajstega odstavka 14. člena GZ. Vlagatelj je v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) kot pooblaščena inženirja (projektanta) vpisal osebi D.J. in A.L., na mesto, kjer je predviden vpis vodje projekta, pa osebo B.H.. Kot vodji del je navedel osebi E.S. in P.P., kot vodjo gradnje pa zopet osebo B.H.. Očitno je torej, da drugi vlagatelj kot vodje projekta ni navedel tistega pooblaščenega inženirja (projektanta), ki glede na vrsto del prevladuje, prav tako kot vodje gradnje ni navedel osebe, ki glede na vrsto del prevladuje, pač pa je za obe funkciji vpisal isto, tretjo osebo. Res je sicer, da je obveznost imenovanja vodje projekta in vodje gradnje pogojena z zakonsko zahtevo, zato ponudnik ne more sam odločati, kdo bo opravljal funkciji, vendar pa je drugi vlagatelj z imenovanjem osebe B.H. storil prav to. Naročnik še navaja, da je zahteva jasna, poleg tega je tudi v obrazcu Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) predvidel mesti, kamor so morali ponudniki vpisati vodjo projekta in vodjo gradnje. Če je drugi vlagatelj menil, da se zahteva nanaša na izvedbeno fazo, tega podatka sploh ne bi vpisal, a ga je vpisal, vendar napačnega. Tudi sicer zahteva, ki se glasi, da je treba priložiti izpolnjen obrazec ne more biti dvoumna in pomeni, da je potrebno obrazec izpolniti v vseh rubrikah. Poleg tega napačno vpisanega podatka ne more sanirati dejstvo, da sicer vsi imenovani pooblaščeni inženirji in vodje del izpolnjujejo vse pogoje. Državna revizijska komisija v predhodni odločitvi ni navedla, da je bila pomanjkljivost odpravljena z izjasnitvijo, saj je zapisala le, da navedene pomanjkljivosti ni mogoče šteti za očitno napako. Obveznost naročnika, da sprejme samovoljno pojasnilo ponudnika, podano v (pred)revizijskem postopku, pa bi bilo tudi v nasprotju z diskrecijsko pravico naročnika, ki je določena v petem odstavku 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Drugi vlagatelj je tudi prezrl, da je Državna revizijska komisija postopek vrnila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, šele v tej fazi pa bi se lahko naročnik odločal o tem, ali bo vlagatelja pozval k odpravi pomanjkljivosti. Tudi v zvezi spornima referenčnima posloma se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisija in navaja, da obvestilo drugega vlagatelja ne predstavlja relevantnega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da sta bila oba referenčna posla prenesena na družbo Siemens Mobility d.o.o.. Ker bi na podlagi odločitve Državne revizijske komisija, kot relevanten dokaz o prenosu referenčnih del na prevzemno družbo služila pogodba o delitvi in prevzemu služila, te pogodbe pa drugi vlagatelj ni predložil, referenčnega pogoja ni izkazal.

    Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 21. 10. 2020, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da iz poziva, z dne 17. 1. 2020, jasno izhaja, da naročnik za vodjo del za elektro dela - SCADA šteje osebo I.S., za vodjo del za elektro dela - gretje kretnic pa osebo L.L.. Iz podanih pojasnil pa izhaja, da je oseba I.S. na referenčnem projektu izvajala naloge centralnega nadzornega sistema SCADA, oseba L.L. pa naloge vodje elektro del - gretje kretnic. Navaja še, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da se glede ključnega kadra upoštevajo določila GZ, širjenje oziroma oženje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve pa pomeni tudi nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Tudi sicer je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na določitev osebe za vodjo projekta, nerazumljiva oziroma nejasna, nejasna določila pa se razlagajo v korist ponudnika. Tudi v zvezi z napakami, ki se nanašajo na podpis referenčnega obrazca, prvi vlagatelj vztraja pri svojem očitku. Ponovno poudarja, da je potrebno upoštevati tudi izjavo, ki je bila predložena k referenčnemu obrazcu, iz nje pa izhaja tako ime in priimek pooblaščene osebe naročnika projekta, kakor tudi podpis naročnika projekta. Prvi vlagatelj vztraja tudi pri očitku, ki se nanaša na Specifikacijo naročila. Opozarja, da se tudi v Opomniku za izdelavo ponudbe omenja zgolj dokument »Ponudbeni predračun«, ki predstavlja dokument znotraj datoteke, ki je imenovana »Specifikacija naročila s ponudbenim predračunom«. Navedeno pa pomeni, zaključuje prvi vlagatelj, da je razpisna dokumentacija tudi v tem delu nejasna.

    Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 29. 10. 2020, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da očitno tudi za naročnika ni sporno, da je kot pooblaščeni inženir s področja projektiranja kretnic pri referenci »Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper v etapi B in C« sodeloval kader A.L.. Zlasti pa je naročnikovo sprenevedanje s tem v zvezi neprimerno tudi zato, ker je bil naročnik tega referenčnega posla. Naročnik ni zmogel trditvenega niti dokaznega bremena o tem, katerih podatkov v lastni dokumentaciji ni mogel preveriti sam in zakaj, zato ostaja izpodbijana odločitev v tem delu neobrazložena. Ker med strankama tudi ni spora o tem, da je referenca tudi po vsebini in časovno ustrezna ter da je pri njej kot odgovorni projektant sodeloval A.L., je izpodbijana odločitev neutemeljena tudi po vsebini. Navaja še, da pomota v navedbi podatka, ki zaradi GZ ni prepuščen v presojo ponudnikov, ne more povzročiti nedopustnosti njegove ponudbe. Drugi vlagatelj se strinja z naročnikom v tem, da ima zgolj pravico (in ne dolžnost), da ponudnika, čigar ponudba je nejasna in pomanjkljiva, pozove na dopolnitev ali pojasnilo. Vendar pa to v obravnavani zadevi ni pomembno, saj je bistveno, da je drugi vlagatelj svojo pomanjkljivost že odpravil, naročnik pa jo je, kot izhaja iz naročnikove predhodne odločitve o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj, v celoti sprejel in upošteval. Čeprav je Državna revizijska komisija ugotovila, da pri pomanjkljivosti ni šlo za očitno napako, pa je bistveno, da je hkrati potrdila, da je bila pomanjkljivost odpravljena. Dodatno pojasnjevanje ponudbe pa tudi sicer ne bi bilo potrebno niti dopustno, saj naročnik dejstva lahko preveri sam in mu jih drugi vlagatelj ni dolžan ponovno posredovati. Drugi vlagatelj še navaja, da naročnik razpolaga s celotno dokumentacijo, ki se nanaša na referenčna projekta »Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, etapi B in C« in »Nadgradnja SV naprav na progi Pragersko - Hodoš - Sklop 1«. Naročnik je bil z oddelitvijo Siemens Mobility seznanjen preden je bil kasnejši od teh referenčnih poslov sploh v celoti zaključen, saj zanj tedaj še ni potekla garancijska doba. Naročnik je tudi tisti, ki je komuniciral z izvajalci referenčnih projektov, od oddelitve naprej je tako komuniciral z družbo Siemens Mobility d.o.o., v zvezi s tem pa je izdal tudi več referenčnih potrdil o tem, da referenci pripadata družbi Siemens Mobility d.o.o., da je referenci izvedel tisti del družbe Siemens d.o.o., ki je bil oddaljen v družbo Siemens Mobility d.o.o. ter da so bila referenčna dela izvedena kvalitetno, pravočasno in v skladu s pravili stroke. S to dokumentacijo pa ne razpolaga tudi Državna revizijska komisija, zato se ni mogla prepričati, da sta obe referenci preneseni na družbo Siemens Mobility d.o.o.. Poleg tega je vsa dokumentacija v zvezi z oddelitvijo javno dostopna, zato bi moral naročnik vsa dejstva preveriti sam.

    Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    V skladu s prvim odstavkom 300. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila že enkrat odločala. Na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj (prvi vlagatelj je zatrjeval, da je ponudba takrat izbranega ponudnika nedopustna iz več razlogov), je s sklepom št. 018-069/2020, z dne 22. 6. 2020, razveljavila prvotno odločitev o oddaji javnega naročila. Naročniku je naložila, da mora v primeru, če bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji naročila, pri presoji ponudbe izbranega ponudnika (v tem postopku drugega vlagatelja) upoštevati ugotovitve iz sprejetega sklepa.

    Naročnik je nato sprejel izpodbijano odločitev (dokument št. 43001-414/2018/125, z dne 25. 9. 2020), s katero je kot nedopustni zavrnil obe prejeti ponudbi. Zoper navedeno odločitev sta zahtevka za revizijo vložila oba sodelujoča ponudnika, pri čemer oba zatrjujeta, da sta njuni ponudbi dopustni ter da ju je naročnik nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila ponudba prvega vlagatelja izločena iz naslednjih razlogov: 1. ker ni izpolnil naročnikovih zahtev v delu, ki se nanašajo na vodjo del za elektro dela - SCADA in v delu, ki se nanašajo na vodjo del za elektro dela - gretje kretnic, 2. ker ni izpolnil zahteve, ki se nanaša na vodjo projekta, 3. ker je referenčno dokumentacijo podpisal sam in ne dejanski investitor del in 4. ker ni predložil Specifikacije naročila.

    Ponudba drugega vlagatelja je bila izločena iz naslednjih razlogov: 1. ker ni izpolnil referenčne zahteve za pooblaščenega inženirja (projektanta) s področja projektiranja kretnic, 2. ker ni izpolnil zahteve, ki se nanaša na vodjo projekta in vodjo gradnje in 3. ker ni izpolnil referenčnega pogoja glede gretja kretnic.

    Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudb, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe tudi izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

    Ponudba prvega vlagatelja je bila, kot že izhaja iz te obrazložitve, najprej izločena iz razloga, ker ni izpolnil naročnikovih zahtev v delu, ki se nanašajo na vodjo del za elektro dela - SCADA in v delu, ki se nanašajo na vodjo del za elektro dela - gretje kretnic.

    Naročnik je kadrovske zahteve navedel v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Za vodjo del za elektro dela - SCADA (zaporedna št. 5) in vodjo del za elektro dela - gretje kretnic (zaporedna št. 6) je zahteval tudi, da morata imeti predhodne izkušnje s tistih področij del, ki jih prevzemata v ponudbi. Vodja del za elektro dela - SCADA je moral v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega javnega naročila izkazati referenco pri vsaj enem projektu (kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del ali pooblaščeni inženir) pri izvedbi nadzornega sistema SCADA, vključno s pripadajočimi zunanjimi in notranjimi napravami kot je predmet tega javnega naročila, pri katerem je končna vrednost izvedbe centralnega nadzornega sistema SCADA znašala vsaj 1.000.000,00 EUR brez DDV. Vodja del za elektro dela - gretje kretnic pa je moral v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega javnega naročila izkazati referenco pri vsaj enem projektu na javni železniški infrastrukturi (kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del ali pooblaščeni inženir) pri izvedbi projekta, ki je vseboval izvedbo in integraciji gretja vsaj 20 kretnic.

    Pregled ponudbe prvega vlagatelja pokaže, da je v obrazca (Podatki o kadrovskih zmogljivostih) nominiral osebo I.S., ki naj bi opravljal funkcijo vodje del za elektro dela - SCADA, ter osebo L.L., ki naj bi opravljala naloge vodje del za elektro dela - gretje kretnic. Za oba strokovnjaka je bila vpisana ista referenca (»Zagreb - glavna železniška postaja«), pri čemer je iz opisa del med drugim razvidno, da sta bila oba kadra odgovorna tudi za izvedbo gretja kretnic. Ker iz vsebine obrazcev ni bilo nedvoumno razvidno, katera izmed obeh oseb je bila odgovorna za izvedbo in integracijo gretja kretnic, je naročnik (tekom predhodnega pregleda in ocenjevanja ponudb) prvega vlagatelja pozval k pojasnilu. Prvi vlagatelj se je na naročnikov poziv sicer odzval, a mu ugotovljene nekonsistentnosti ni uspelo razjasniti. Tako iz njegovega pojasnila, kakor tudi iz predloženih podanih lastnih izjav obeh kadrov in njunega delodajalca, med drugim izhaja, da sta oba strokovnjaka vodji del za elektro dela - gretje kretnic. Čeprav je iz navedenih dokumentov tudi razvidno, da je strokovnjak I.S. v okviru funkcije vodje del za elektro dela - SCADA izvajal naloge vodenja izvedbe centralnega nadzornega sistema SCADA, vključno s pripadajočimi zunanjimi in notranjimi napravami, drugi strokovnjak (L.L.) pa je v okviru funkcije vodje del za elektro dela - gretje kretnic izvajal naloge vodenja izvedbe in integracije gretja kretnic, vključno z zahtevanim številom kretnic, navedenih v ponudbi, pa naročnik pravilno opozarja, da prvi vlagatelj s pojasnilom ni odpravil nastalih pomislekov oziroma odprtih vprašanj v zvezi s prevzetima funkcijama obeh strokovnjakov. Kot namreč pravilno navaja naročnik, tudi po prejetem pojasnilu ostaja nejasno, kateri izmed njiju nastopa v vlogi vodje del za elektro dela - gretje kretnic in kateri prevzema funkcijo vodje del za elektro dela - SCADA, poleg tega ni jasno niti to, ali se funkcija vodje del za elektro dela - gretje kretnic nanaša na aktualno vlogo, torej na funkcijo pri razpisanem javnem naročilu ali na vlogo pri že izvedenem referenčnem poslu.

    Ponudba drugega vlagatelja je bila med drugim izločena iz razloga, ker ni izpolnil referenčne zahteve za pooblaščenega inženirja (projektanta) s področja projektiranja kretnic.

    Kot je zapisala Državna revizijska komisija v svoji predhodni odločitvi, na podlagi ponudbe drugega vlagatelja in odstopljene dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil projektant spornega referenčnega posla »Modernizacija obstoječe proge Divača-Koper, etapi B in C«, tega pa ni bilo mogoče ugotoviti niti iz (nasprotujočih si) trditev naročnika in drugega vlagatelja (tedaj izbranega ponudnika). V obrazcu Podatki o referenčnem delu: Gretje kretnic 1 je navedeno, da je bil projektant pri navedenem projektu družba Ostria d.o.o. Ljubljana, enako izhaja tudi iz Podizvajalske pogodbe št. 36/13, ki sta jo dne 8. 11. 2012 sklenili družbi Eprojekt d.o.o., Trzin (kot naročnik) in Ostria d.o.o., Ljubljana (kot podizvajalec), iz katere je razvidno, da je projektno dokumentacijo PZI in PID na železniški postaji Divača v okviru rekonstrukcije SVTK naprav in gretja kretnic izdelala družba Ostria d.o.o., Ljubljana. Nasprotno iz dokumenta Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu (kraj in datum izdelave načrta: Trzin, november 2012, Dopolnjeno po pripombah: Trzin, marec 2013) izhaja, da je bil na objektu »Modernizacija obstoječe proge Divača-Koper, postaja Divača« projektant Eprojekt d.o.o., Trzin. Drugi vlagatelj je tekom predhodnega (pred)revizijskega postopka (tedaj v vlogi izbranega ponudnika) navedeno neskladje skušal pojasniti z neprepričljivo navedbo o tem, da je s tem obrazcem izkazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja za kader (za osebo A.L.), zato je v obrazec vpisal projektanta pri katerem je navedena oseba trenutno zaposlena (to je družbo Ostria d.o.o., Ljubljana), v času izvajanja referenčnega projekta pa je bila navedena oseba zaposlena pri družbi Eprojekt d.o.o., Trzin. Naročnik pa je v sklepu, s katerim je odločil o predhodno vloženem zahtevku za revizijo navedel, da je bil skladno s pogodbo za izvedbo del eden izmed podizvajalcev tudi podjetje Siemens d.o.o., Ljubljana, dejansko pa sta ta dela izvajali obe družbi - torej tako Eprojekt d.o.o., Trzin, kakor tudi Ostria d.o.o., Ljubljana, v sklepu, s katerim je odločil o predmetnem zahtevku za revizijo, pa je tokrat navedel, da je po pregledu vseh dokumentov ugotovil, da je edini verodostojen podatek tisti, ki je naveden v načrtu, kjer je kot izdelovalec projekta navedena družba Eprojekt d.o.o., Trzin.

    Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da ima pravico in dolžnost, da od ponudnika pridobi vse zahtevane podatke o referenčnem poslu, torej tudi podatke o pravni osebi, ki je dela izvajala. Šele na podlagi točnih podatkov namreč lahko naročnik preveri ne le, ali je ponudnik referenčni pogoj izpolnil, temveč tudi resničnost vpisanih podatkov. Poleg tega je drugi vlagatelj (v vlogi izbranega ponudnika) tekom predhodnega (pred)revizijskega postopka sam navedel, da je s spornim referenčnim obrazcem (ki je bil sicer namenjen vpisu reference ponudnika in ne nominiranega kadra) izkazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja za kader (za osebo A.L), na tem obrazcu pa je (kot pravilno opozarja tudi naročnik) predvideno tudi mesto za (pravilen) vpis dejanskega projektanta referenčnega posla. Ob navedenem in tudi ob upoštevanju, da drugi vlagatelj tudi v zahtevku za revizijo (še) ni uspel pojasniti, katero izmed obeh navedenih družb je bila dejanski projektant sporne reference, Državna revizijska komisija obravnavanemu očitku drugega vlagatelja ni mogla slediti.

    Ponudbi prvega in drugega vlagatelja sta bili izločeni iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila med drugim tudi zato, ker nista izpolnila zahteve, ki se nanašajo na vodjo projekta, ponudba drugega vlagatelja pa tudi zato, ker ni izpolnil naročnikove zahteve, ki se nanaša na vodjo gradnje. Naročnik je v zvezi s tem (v obrazložitvi izpodbijane odločitve) opozoril na zahtevo, ki jo je zapisal v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe, in navedel, da sta ponudbi obeh vlagateljev nedopustni tudi iz razloga, ker je prvi vlagatelj v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) in v vzorec pogodbe kot vodjo projekta navedel kader B.J., ki je gimnazijski maturant, drugi vlagatelj pa v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) in v vzorec pogodbe kot vodjo projekta in vodjo gradnje vpisal isto osebo.

    Naročnik je v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe (med drugim) zahteval od ponudnikov:

    »Ponudnik mora zagotoviti, da bo tisti izmed imenovanih pooblaščenih inženirjev (projektantov), ki glede na vrsto del prevladuje, opravljal tudi naloge vodje projekta in tisti izmed imenovanih vodij del, ki glede na vrsto del prevladuje, tudi naloge vodje gradnje.«

    Naročnik navaja, da je s citirano zahtevo povzel določila GZ, in sicer tretji odstavek 12. člena GZ (»Projektant mora za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta) in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi.«) in šestnajsti odstavek 14. člena GZ (»Izvajalec iz prvega odstavka tega člena mora za vodenje gradnje določiti vodjo del, ki glede na vrsto del prevladuje (v nadaljnjem besedilu: vodja gradnje) in ki je zaposlen pri njem. Vodja gradnje vodilnemu izvajalcu pri gradnji odgovarja za uskladitev del na gradbišču, za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, za varnost in zdravje pri delu na gradbišču in vodi gradbišče.«)

    Prvi vlagatelj priznava, da je za vodjo projekta določil osebo B.J., vendar ob tem opozarja, da je besedno zvezo »vodja projekta« razumel kot opredelitev za »projektnega menedžerja« (»project manager«), torej kot osebo, ki nadzira delo znotraj konzorcija. Prvi vlagatelj pri tem opozarja, da naročnik besedne zveze »vodja projekta« ni opredelil, prav tako tudi ni navedel, da se nanaša na vodjo projekta v smislu njegove opredelitve v GZ. Prvi vlagatelj še navaja, da navedena pomanjkljivost na dopustnost njegove ponudbe nima vpliva, saj je relevantno izključno dejstvo, da vse osebe, ki jih je določil za pooblaščene inženirje projektante, izpolnjujejo vse razpisne pogoje, vodja projekta pa mora biti imenovan izmed njih, poleg tega se lahko imenovanje vodje projekta izvede šele v izvedbeni fazi.

    Tudi drugi vlagatelj priznava, da je tako na mesto vodje projekta, kakor tudi na mesto vodje gradnje imenoval isto osebo (B.H.), vendar zatrjuje, da njegova ponudba v zvezi s tem ni nedopustna, saj iz jezikovnega pomena citirane zahteve izhaja, da so morali ponudniki v ponudbi imenovati zgolj ustrezne pooblaščene inženirje in vodje del, medtem ko bo moral citirano zahtevo iz točke 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe izpolniti le izbrani ponudnik. Zatrjuje, da je tudi sicer logična zgolj takšna interpretacija, saj ponudnik, ki bo izbran, ni in ne bo mogel sam izbrati, kateri izmed nominiranih kadrov bo opravljal funkcijo vodje projekta oziroma jo bo (ob upoštevanju naročnikovih navodil) lahko opravljal le tisti vodja del, ki glede na vrsto del prevladuje. Zlasti pa drugi vlagatelj v zvezi s tem opozarja na predhodno odločitev Državne revizijske komisija, iz katere je (kot navaja) »razvidno, da njegova ponudba v tem delu ob sprejemu izpodbijane odločitve ni bila (več) obremenjena z nikakršno pomanjkljivostjo«.

    S stališčema prvega in drugega vlagatelja se ni mogoče strinjati. Čeprav prvi vlagatelj pravilno ugotavlja, da naročnik v citirani zahtevi ni omenjal GZ, pa se je potrebno po drugi strani strinjati tudi z naročnikom, da sta v njej vsebinsko povzeti obe zgoraj citirani določili GZ. Ne glede na to pa je naročnikova zahteva tudi sicer razumljiva in nedvoumna, saj iz nje jasno izhaja, da mora funkcijo vodje projekta opravljati oseba, ki jo projektant imenuje izmed pooblaščenih inženirjev (projektantov), ki glede na vrsto del prevladuje, naloge vodje gradnje pa mora ravno tako opravljati tisti izmed imenovanih vodij del, ki glede na vrsto del prevladuje oziroma dovolj natančno opredeljuje tisti osebi, ki bosta opravljali naloge vodje projekta in vodje gradnje. Očitno je prvi vlagatelj citirano zahtevo vendarle razumel, saj je v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) navedel dve vodji del (osebi I.S. in L.L.) ter enega izmed njiju, to je strokovnjaka I.S., imenoval na mesto vodje gradnje oziroma je v zvezi s tem sledil naročnikovi zahtevi, da mora tisti izmed imenovanih vodij del, ki glede na vrsto del prevladuje, prevzeti tudi naloge vodje gradnje. Vendar pa je prvi vlagatelj v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) kot pooblaščena inženirja (projektanta) navedel osebi B.N. in I.P., medtem ko je na mesto, ki je predvideno za vpis vodje projekta, navedel osebo B.J.. Navedeno pa pomeni, da za vodjo projekta ni imenoval tistega pooblaščenega inženirja (projektanta), ki prevladuje glede na vrsto del.

    Pregled ponudbe drugega vlagatelja pokaže, da je v obrazec Seznam kadrovske zasedbe (vsi kadri) kot pooblaščena inženirja (projektanta) navedel osebi D.J. in A.L., medtem ko je na mesto, ko je predvideno za vpis vodje projekta, navedel osebo B.H.. Poleg tega je v obrazec vpisal dve vodji del - osebi E.S. in P.P., kot vodjo gradnje pa je zopet imenoval osebo B.H.. Očitno je torej, da za vodjo projekta ni imenoval tistega pooblaščenega inženirja (projektanta), ki glede na vrsto del prevladuje, ravno tako pa tudi za vodjo gradnje ni nominiral zahtevane osebe, saj je na obe funkciji nominiral isto, tretjo osebo. Drugi vlagatelj sicer pravilno opozarja, da določitev vrste del, ki bo pri razpisanem poslu prevladovala, ni v diskreciji ponudnikov, temveč izhaja iz narave posla, ki ga naroča naročnik oziroma da je imenovanje vodje projekta in vodje gradnje določeno z zakonom ter da ponudnik ne more sam odločati, kdo bo opravljal to funkcijo. Vendar pa naročnik po drugi strani prav tako pravilno zatrjuje, da je drugi vlagatelj z imenovanjem napačne osebe (B.H.) storil prav to oziroma je z imenovanjem te osebe na mesti vodje projekta in vodje gradnje ravnal tako v nasprotju z GZ, kakor tudi z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije.

    Ob navedenem se je potrebno strinjati z naročnikom tudi v tem, da napačno vpisanega podatka o vodji projekta (pri prvem vlagatelju) in vpis napačne osebe na funkciji vodje projekta in vodje gradnje (pri drugem vlagatelju) ne more sanirati dejstvo, da sicer vsi nominirani pooblaščeni inženirji (kar med obema vlagateljema in naročnikom v tem postopku niti ni sporno) izpolnjujejo vse naročnikove zahteve.

    Državna revizijska komisija tudi ni mogla pritrditi vlagateljema v tem, da se navedena obveznost nanaša na izvedbeno fazo oziroma da naročnik ni zahteval, da ponudniki imenujejo vodjo projekta in vodjo gradnje že v ponudbi. Iz zgoraj citirane zahteve namreč jasno izhaja, da so morali ponudniki vodjo projekta in vodjo gradnje navesti že v ponudbi (zahteva je naslovljena na ponudnika in ne na izvajalca), poleg tega je naročnik v obrazcu »Seznam Kadrovske zasedbe (vsi kadri) predvidel mesti, kamor so morali ponudniki vpisati vodjo projekta in vodjo gradnje. Naročnik pa v zvezi s tem tudi pravilno opozarja, da vlagatelja, če sta menila, da tega ni potrebno storiti že v ponudbi, vodje projekta in vodje gradnje v ponudbah sploh ne bi navedla, a sta kljub temu obe mesti v obrazcu, ki je predviden za njun vpis, izpolnila.

    Ob opisanem dejanskem stanju sta vlagatelja imela možnost, da bi na naročnika naslovila zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor sta menila, da zahteva ni dovolj jasna oziroma da bi se morala nanašati zgolj na izbranega ponudnika) vložiti zahtevek za revizijo, vendar bi morala to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

    Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je dopolnjevanje ponudbe v obravnavanem delu sploh dopustno, pa je potrebno drugega vlagatelja tudi opozoriti, da je ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, poprava oziroma dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu možna, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve št. 018-029/2017, 018-068/2017, 018-088/2017, 018-112/2018, 018-201/2019, 018-098/2020), da je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika - naročnik namreč (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik torej ni dolžan, da ponudnikom omogoči popravo ponudb, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

    Naročnik mora pri odločitvi o tem, ali bo (ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3) dopustil dopolnjevanje, spreminjanje ali pojasnjevanje ponudb, spoštovati določila lastne razpisne dokumentacije in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Iz predmetne razpisne dokumentacije je razvidno, da se naročnik ni zavezal k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, temveč si je zgolj pridržal pravico, da skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 od ponudnika zahteva, da ponudbo dopolni, popravi ali pojasni (točka 2.9 Navodil za pripravo ponudb - Pregled in presoja ponudb). Iz odstopljene spisovne dokumentacije tudi ni razvidno (prav tako tega ne zatrjuje noben izmed vlagateljev), da bi naročnik prvega ali drugega vlagatelja v zvezi s tem pozval k dopolnitvi ponudbe, tega pa ni storil niti tekom predhodno izvedene presoje in ocenjevanja ponudb.

    Ob navedenem se je zato potrebno strinjati z naročnikom tudi v tem, da ni bil dolžan sprejeti pojasnila drugega vlagatelja, ki ga je v zvezi s tem podal na lastno pobudo. Državna revizijska komisija še pripominja, da je v svoji predhodni odločitvi v zvezi s tem pritrdila prvemu vlagatelju zgolj v tem, da v obravnavanem delu ne gre za očitno napako (kar je sicer v sklepu, s katerim je odločil o predhodno vloženem zahtevku za revizijo, trdil naročnik), pri čemer ni navedla (kot to napačno zatrjuje drugi vlagatelj), da je bila napaka s samoiniciativnem pojasnilom drugega vlagatelja že odpravljena. Obveznost naročnika, da sprejme samovoljno pojasnilo ponudnika, pa bi bila tudi sicer v nasprotju z zgoraj predstavljenimi določbami iz 89. člena ZJN-3, ki odločitev o tem, ali bo popravek ponudb dovoljen, prepušča naročniku.

    Ker vlagateljema ni uspelo izkazati, da je naročnik njuni ponudbi nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji obravnavanih očitkov ugotovila, da ponudbi prvega in drugega vlagatelja nista dopustni, preostalih očitkov obeh vlagateljev (s katerimi zatrjujeta, da sta njuni ponudbi dopustni tudi v vseh preostalih delih) ni obravnavala. Tudi morebitna ugotovitev o (ne)utemeljenosti teh očitkov namreč ne bi mogla več vplivati na položaj prvega in drugega vlagatelja (oziroma na drugačen status njunih ponudb), posledično pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

    Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevkih za revizijo zahtevala tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljene, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahteve prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.

    Ljubljani, dne 13. 11. 2020





    Predsednik senata:
    mag. Gregor Šebenik
    član Državne revizijske komisije











    Vročiti:

    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
    - Iskratel, telekomunikacijski sistemi d.o.o., Ljubljanska cesta 24 A, Kranj,
    - Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.



    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu.






















    Natisni stran