018-169/2020 Občina Hoče-Slivnica
Številka: 018-169/2020-5Datum sprejema: 17. 11. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar kot članice senata in Marka Medveda kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del za projekt odvajanje in čiščenje v porečju Drave – Občina Hoče-Slivnica«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga skupaj vložile družbe (1) V3 d.o.o., Pot k sejmišču 30A, Ljubljana-Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva 6, Ljubljana, (2) IMP, d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana, in (3) Pondus d.o.o., Pod vinogradi 39, Kamnica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, Hoče (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 11. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo »Izvedba GOI del za projekt odvajanje in čiščenje v porečju Drave – Občina Hoče-Slivnica«, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil objavljeno dne 19. 5. 2020 pod številko JN003110/2020-B01, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 20. 5. 2020 pod številko 2020/S 098-232423. Naročnik je dne 18. 9. 2020 na portalu javnih naročil pod številko JN003110/2020-ODL01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-10/2020-10 z dne 18. 9. 2020, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal drugouvrščenemu ponudniku, družbi Cestno podjetje Ptuj d.d., Zagrebška cesta 49A, Ptuj, v skupnem nastopu s partnerjema Nigrad d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor, in Komunala Slovenske Gorice d.o.o., Kidričeva ulica 26, Lenart v Slovenskih Goricah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz navedenega dokumenta je razvidno tudi, da je ponudbo vlagatelja, prvouvrščenega ponudnika, zaradi posegov v ponudbeni predračun, katerih posledica je bila napačna vrednost postavke nepredvidenih del v zavihku »MK5a«, zavrnil kot nedopustno.
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila z vlogo z dne 30. 9. 2020 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel dva načina izpolnjevanja ponudbenega predračuna, in sicer v elektronski in pisni obliki. Naročnik je za veljavnost dokumentov zahteval, da morajo biti fizično ali elektronsko podpisani in naloženi kot .pdf dokument, kar pomeni, da je kot veljavnega štel tisti dokument, ki ga je ponudnik podpisal v .pdf obliki, torej pisno verzijo izpolnjenega predračuna, medtem ko je elektronska oblika služila zgolj za lažjo uporabo. Vlagatelj je predračun v pisni obliki tudi izpolnil, pri čemer se je pri izračunu v postavki »7. Nepredvidena dela« zavihka »MK5a« zmotil za 400 EUR. Naročnik je bil zato dolžan bodisi vlagateljevo ponudbo sprejeti bodisi zahtevati odpravo računske napake. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik tudi sam popravljal računske napake, pri čemer mu je vlagatelj podelil pooblastilo za odpravo vseh računskih napak. Naročnik pa ne more sam izbirati, katere računske napake bo popravil, ampak mora v primeru, ko izbere zakonsko možnost glede odprave napak, transparentno odpraviti vse napake. V konkretnem primeru je torej naročnik – ob dejstvu, da je v nadaljevanju izbral bistveno dražjo ponudbo – kršil ne le zakonsko določbo, ki dovoljuje odpravo napak (za kar se je naročnik v konkretnem primeru odločil), temveč tudi načeli gospodarnosti in učinkovitosti ter zagotavljanja konkurence med ponudniki in načeli transparentnosti ter enakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega ne drži, da je vlagatelj nedopustno spreminjal ponudbeni predračun. Ponudbeni predračun v praksi pomeni popis del, ta pa predstavlja seznam potrebnih del za izvedbo javnega naročila z vnesenimi okvirnimi količinami. Vlagatelj bi storil nedopustno napako, če bi spreminjal samo vsebino popisa oziroma predračuna, tj. opis del, kot jih je za izvedbo naročila predvidel projektant. Tega pa vlagatelj ni storil, niti mu tega naročnik ne očita. Naročnik mu očita le, da je v eno izmed postavk vnesel svojo ponudbeno vrednost, pri čemer ta ne ustreza formuli, ki jo je naročnik vstavil v elektronsko obliko. Pri tem se naročnik ne opredeli do enake napake v smislu pisnega predračuna, ki je dejansko edini relevanten dokument, saj ga je vlagatelj edinega tudi podpisal. Pisni predračun pa ne vsebuje formule, zato napaka vlagatelja ne more pomeniti spremembe predračuna. Vlagatelju kot ponudniku tudi ni bilo znano in mu ni moglo biti znano, ali in kakšne formule je naročnik vnesel v Excelovo tabelo. Vanjo je na spornem mestu vpisal znesek, za katerega je menil, da je pravilen. Gledano s tehničnega vidika programa to pomeni »povozitev formule«, ki naj bi bila domnevno vnesena v Excel, dejansko pa ne gre za spreminjanje popisa, saj je bilo v tem delu programa prazno okence za vnos zneska. Vlagatelj je tako očitno napačno izračunal 10 % delež vseh ostalih del, torej gre za očitno računsko napako. Slednjo pa bi moral naročnik popraviti, saj se je v obravnavanem primeru sam odločil, da bo računske napake popravljal. Cena, ki jo je vlagatelj vpisal v ponudbeni predračun, pa tudi ni fiksna in bo odvisna od vrednosti preostalih del, saj je predviden obračun po dejanskih količinah. Navedeni znesek je torej za naročnika povsem brezpredmeten in vpliva izključno na razvrstitev ponudnikov v okviru najugodnejše cene. Ker pa je bila prva naslednja ponudba, tj. ponudba izbranega ponudnika, za več kot 300.000,00 EUR dražja od ponudbe vlagatelja, pa obravnavana napaka na razvrstitev ponudnikov ni imela vpliva. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 10. 2020 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da vlagatelj nasprotuje samemu sebi, ko po eni strani zatrjuje, da bi moral (kljub napaki v predračunu) biti izbran, po drugi strani pa, da bi mu moral naročnik omogočiti odpravo računske napake. Po mnenju izbranega ponudnika vlagateljeva ponudba ni dopustna, sporne napake pa ni mogoče obravnavati kot računske napake, saj pri slednji ne gre za napako v osnovni računski operaciji, temveč za napako vlagatelja, do katere je prišlo zaradi neskrbne priprave ponudbe. Kot pa je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, morajo ponudniki ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, saj ta predstavlja enega najpomembnejših (in bistvenih) delov ponudbe. Ker obravnavana napaka tudi ni očitna, je treba ugotoviti, da v vlagateljevi ponudbi obstaja pomanjkljivost, ki je v skladu s šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ni dopustno odpravljati. Ob upoštevanju navedenega je treba po prepričanju izbranega ponudnika zahtevek za revizijo zavrniti.
Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 19. 10. 2020 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Res je naročnik, kot navaja, po predhodnem soglasju ponudnikov popravil računske napake, ki so nastale zaradi njegove nepravilne vnaprej določene matematične operacije, kakor je res tudi, da je vlagatelj strokovni komisiji izdal soglasje za odpravo vseh računskih napak. Vendar pa je strokovna komisija ugotovila, da pri sporni postavki ni prišlo do računske napake, prav tako naročnik ni nepravilno določil matematične operacije, zato odprava take napake ni bila mogoča. Naročnik pa javnega naročila ponudniku ne more oziroma ne sme oddati zgolj zato, ker je najugodnejši, če hkrati njegova ponudba ni dopustna. Iz predstavljenega izseka ponudbenega predračuna izhaja, da je naročnik v celico E62 zavihka »MK5a« vnesel pravilno formulo (»=F59+F53+F44+F31+F19*0,1«), zato ne drži, da vlagatelj ni vedel, kakšne formule je vnesel naročnik, pri čemer sam priznava tudi, da je s tehničnega vidika programa »povozil formulo«. Poleg tega je vlagatelj izpolnil predračun v elektronski obliki, ki ga je (skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) oddal v svoji ponudbi. Napaka vlagatelja ne predstavlja niti očitne niti računske napake, saj ne gre za napako pri osnovni računski operaciji, temveč za neupoštevanje naročnikovih navodil, ki izhajajo iz opisa postavke »Razna nepredvidena dela, ki se pojavijo v času izvajanja gradnje (10 % od vseh del)«. Vlagatelj torej ni napravil napake v seštevanju postavk, temveč ni sledil navodilom naročnika glede metode izračuna vrednosti nepredvidenih del. Naročnik je v zvezi z določitvijo vrednosti nepredvidenih del dal nedvoumna navodila ter pravilno prednastavil matematično enačbo. V tem smislu je bila metodologija izračuna nepredvidenih del določena vnaprej. Ker je bila določena vnaprej in ker je bila določena pravilno, v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je do napake prišlo zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika. V zvezi z navedbami o tem, da vrednost nepredvidenih del, ki jo je vlagatelj vpisal v ponudbeni predračun, ni fiksna, naročnik navaja, da bi ravnanje naročnika, v kolikor bi upošteval takšno razlago, pomenilo kršitev enakopravne obravnave ponudnikov, saj bi bili ponudniki, ki so samovoljno posegli v ponudbeni predračun, v neupravičeni prednosti pred ponudniki, ki so upoštevali naročnikovo oceno, da bo potrebnih za 10 % nepredvidenih del. Na podlagi navedenega po oceni naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 10. 2020 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Že na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj v navedeni vlogi prvič podaja tudi dokazni predlog po pridobitvi strokovnega mnenja Inženirske zbornice o tem, kaj lahko predstavlja popis del. Ker pa vlagatelj v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v opredelitvi do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, je navedeni dokazni predlog, za katerega vlagatelj ni navajal niti dokazal, zakaj ga ni mogel podati že v predrevizijskem postopku, prepozen.
Naročnik je dne 22. 10. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da so družbe V3 d.o.o., IMP, d.d., in Pondus d.o.o. v postopku oddaje javnega naročila oddale skupno ponudbo ter da so vse tri družbe na naslovni strani zahtevka za revizijo, vloženem po pooblaščeni odvetniški družbi, navedene tudi kot vlagatelj. V postopku pravnega varstva sta bili predloženi pooblastili, ki sta ju pooblaščeni odvetniški družbi za zastopanje podelili družbi V3 d.o.o. in Pondus d.o.o., ne pa tudi družba IMP, d.d. Čeprav je slednja za vložitev zahtevka za revizijo pooblastila zakonitega zastopnika družbe V3 d.o.o. (četrta alineja drugega odstavka 5. člena Pravnega akta o predložitvi skupne ponudbe in o skupni izvedbi naročila), pa niti iz navedenega pravnega akta niti iz preostale dokumentacije postopka ni razvidno, da bi družba IMP, d.d., zakonitega zastopnika družbe V3 d.o.o. izrecno pooblastila za prenos pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo na pooblaščeno odvetniško družbo (prim. 96. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Kljub temu Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je predmetni zahtevek za revizijo vložen tudi v imenu družbe IMP, d.d., in posledično ni pozivala na predložitev ustreznega pooblastila te družbe, saj je, skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZPVPJN, vsaka oseba, ki nastopa v skupni ponudbi, upravičena sama vložiti zahtevek za revizijo, posledično pa za sprejem predmetnega zahtevka za revizijo v vsebinsko obravnavo zadošča, da sta pooblastilo pooblaščeni odvetniški družbi podelila preostala gospodarska subjekta iz skupne ponudbe, to sta V3 d.o.o. ter Pondus d.o.o.
Med strankama postopka je spor glede pomanjkljivosti v zvezi z vrednostjo postavke nepredvidenih del v popisu del za »Kanalski niz MK5a« kot delu vlagateljevega ponudbenega predračuna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da pisne oblike ponudbenega predračuna (tj. .pdf formata), ki je bila po njegovih navedbah v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila edina relevantna, ni v ničemer spreminjal, zmotil se je le pri izračunu vrednosti nepredvidenih del, kar pa kvečjemu predstavlja očitno računsko napako, ki bi jo moral naročnik popraviti.
V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v okviru meril, prav tako pa tudi ne svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko slednji ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. V skladu s 6. členom ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Postopki oddaje javnega naročanja po ZJN-3 so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Poleg tega mora naročnik v skladu s 7. členom ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora nadalje zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
V obravnavanem primeru je naročnik v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v obliki Excelovih tabel oziroma datotek pripravil popise del z vnaprej določenimi formulami, med njimi v okviru datoteke »Predračun_meteorna_kanalizacija_SPODNJE_HOČE.xsls« pod zavihkom »MK5a« tudi popis del za »Kanalski niz MK5a«, kjer je bila pod zaporedno številko 7 navedena postavka nepredvidenih del (v EUR brez DDV), ki jo je naročnik opredelil kot »Razna nepredvidena dela, ki se pojavijo v času izvajanja gradnje (10% od vseh del)«. Vsota vrednosti postavk iz popisa del za »Kanalski niz MK5a«, vključno z vrednostjo postavke nepredvidenih del, je bila vključena v skupno vrednost iz tabele »Rekapitulacija meteorna kanalizacija«, skupna vrednost iz navedene tabele pa je bila pod postavko »2. Meteorna kanalizacija« vključena v tabelo »Rekapitulacija_SPODNJE_HOČE«. Vrednost iz omenjene rekapitulacije je bilo kot eno od postavk treba vpisati v tabelo »Povzetek predračuna«, seštevek postavk iz te tabele pa je (po obračunu popusta) predstavljal skupno ponudbeno vrednost (brez DDV), ki je bila določena kot merilo za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe (prim. točko »XV. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe« poglavja »1. Navodila in pogoji« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
Že na tem mestu Državna revizijska komisija (zaradi velikega števila popisov del ter raznovrstnih tabel) v izogib nejasnostim pojasnjuje, da se spor med strankama nanaša na vrednost postavke nepredvidenih del, kot izhaja iz popisa del za »Kanalski niz MK5a«, pripravljen v zavihku »MK5a« datoteke »Predračun_meteorna_kanalizacija_SPODNJE_HOČE.xsls« (za slednjega se v nadaljevanju te obrazložitve zaradi poenotenja izrazov mestoma uporablja tudi izraz »predračun«).
Pod točko »XXIII. Vsebina ponudbene dokumentacije«, vsebovane v poglavju »1. Navodila in pogoji« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik med drugim določil:
»Ponudnik poda ponudbo kot sledi:
1. Povzetek predračuna ponudnik v sistemu e-JN naloži v razdelek »Predračun« v .pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odiranju ponudb.
2. ESPD, ponudnik v sistemu e-JN naloži v razdelek »ESPD« v obliki *.xml ali *.pdf – za vse gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi.
3. Ponudbeni obrazci in vsa ostala dokumentacija, ki jo zahteva naročnik, ponudnik v sistemu e-JN naloži v razdelek »Druge priloge« v *.pdf datoteki, razen predračuna, ki ga predloži v excel in *.pdf datoteki.
4. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe se odda v sistemu e-JN.
V primeru razhajanj med podatki v Povzetku predračuna – naloženim v razdelek »Predračun« in celotnim Predračunom – naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«.
/…/.
Dokumenti, ki se naložijo v razdelek »Druge priloge« pa so (če se zahteva podpis) lahko podpisani fizično in skenirani kot *.pdf dokument ali drug format, ki omogoča shranjevanje skeniranega dokumenta (npr. *.tif, *.jpg), lahko pa so podpisani elektronsko in naloženi kot *.pdf dokument.
/…/.
Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.«
Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega pritrjuje vlagatelju, da so morali ponudniki sporni predračun (»Predračun_meteorna_kanalizacija_SPODNJE_HOČE.xsls«, ki je vključeval tudi popis del v zavihku »MK5a«) v ponudbi predložiti tako v obliki *.pdf datoteke (vlagatelj jo imenuje »pisna oblika predračuna«) kot v obliki Excelove datoteke (vlagatelj jo imenuje »elektronska oblika predračuna«). Po drugi strani pa se Državna revizijska komisija ne more strinjati z navedbo vlagatelja o tem, da je elektronska oblika predračuna služila zgolj za lažjo uporabo, medtem ko je naročnik kot veljavno oziroma edino relevantno določil pisno obliko predračuna, saj naj bi bilo samo slednjo mogoče tudi podpisati. Ne glede na vprašanje, ali je predračun v obliki Excelove datoteke mogoče podpisati ali ne, Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj navedenih naročnikovih zahtev glede dokumentov, ki jih je bilo treba naložiti v razdelek »Drugi dokumenti« (v omenjeni razdelek so morali ponudniki naložiti tudi sporni predračun), zlasti pri tem glede na navedbo »če se zahteva podpis«, ugotavlja, da zahteve po podpisu različice predračuna, pripravljenega v obliki Excelove datoteke, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni najti. Veljavnost oziroma relevantnost navedene različice predračuna torej na zahtevo po podpisu ni bila vezana. Tudi sicer pa velja pripomniti, da so morali ponudniki predračun v obliki Excelove datoteke, kot pravilno ugotavlja že naročnik, predložiti v ponudbi (prim. 3. točko zgoraj citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki so jo oddali elektronsko.
Iz navedenega izhaja, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti obe različici predračuna, ki sta bili obe tudi relevantni. Ugotovitev, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti predračun tako v obliki *.pdf datoteke (»pisna oblika«) kot v obliki Excelove datoteke (»elektronska oblika«), pa nenazadnje potrjujejo ne le posamezne revizijske navedbe, pač pa tudi ravnanje vlagatelja samega. Vlagatelj, ki v zahtevku za revizijo že sam navaja, da so ponudniki izpolnjevali dva popisa, elektronskega (Excel) in pisnega, je namreč skladno z navedenim, kot izpostavlja že naročnik in je potrjeno z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, v ponudbi (poleg različice predračuna v obliki *.pdf datoteke) predložil tudi različico spornega predračuna v obliki Excelove datoteke.
V zvezi z omenjenim predračunom je naročnik v obrazložitvi zavrnitve vlagateljeve ponudbe kot nedopustne navedel (gl. naročnikov dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-10/2020-10 z dne 18. 9. 2020):
»Ponudba je nedopustna, ker je ponudnik spreminjal ponudbeni predračun.
Strokovna komisija za odpiranje in ocenjevanje ponudb je ugotovila, da je ponudnik kljub predvneseni formuli – v datoteki »Predračun_meteorna_kanalizacija_SPODNJE_HOČE.xslx« pri zavihku MK5a in sicer pri postavki 7 NEPREDVIDENA DELA, kjer je bila pravilno prednastavljena formula, ponudnik pa je ročno vnesel znesek, ki ni skladen z opisom v postavki (Razna nepredvidena dela, ki se pojavijo v času izvajanja gradnje (10% od vseh del)), čeprav je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedena zahteva »Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna«. Ponudnik je tako nedopustno spremenil ponudbeni predračun, zaradi česar je njegova ponudba nedopustna.«
Iz navedene obrazložitve izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, ker je ugotovil, da je vlagatelj (kljub prepovedi spreminjanja predračuna) vanj posegel na način, ki je povzročil, da vrednost v postavki nepredvidenih del – kljub formuli, ki je bila po oceni naročnika pravilna in ki jo je za izračun vrednosti postavke vključil v predračun v obliki Excelove datoteke – ni skladna z opisom v tej postavki in je torej napačna. Da mu naročnik očita, da je v eno izmed postavk vnesel ponudbeno vrednost, ki ne ustreza (po mnenju naročnika pravilni) formuli, ki jo je naročnik vključil v elektronsko obliko, v zahtevku za revizijo navaja tudi vlagatelj. Bistveni razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne je torej napačna vrednost v postavki nepredvidenih del.
Med strankama revizijskega postopka ni spora o tem, da je vrednost nepredvidenih del, kot izhaja iz vlagateljevega predračuna v obliki *.pdf datoteke, napačna. Obenem Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izsek iz vlagateljevega predračuna v obliki Excelove datoteke, ki ga je v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo predstavil naročnik, ugotavlja, da je enaka – s tem pa napačna – vrednost v postavki nepredvidenih del navedena tudi v vlagateljevem predračunu, predloženem v obliki Excelove datoteke. Vendar pa zgolj na podlagi dejstva o napačni vrednosti nepredvidenih del še ni mogoče zaključiti, da je ta posledica napake pri izračunu in da torej predstavlja računsko napako, kot to zatrjuje vlagatelj. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so računske napake le tiste, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno nevračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki pri osnovnih računskih operacijah itd. Da bi torej vlagatelj z navedbami o računski napaki lahko uspel, bi moral konkretno pojasniti, na kakšen način oziroma kako je do napačne vrednosti nepredvidenih del v obravnavanem primeru prišlo; le tako bi lahko Državna revizijska komisija presojala, ali je napačna vrednost nepredvidenih del res posledica napake pri osnovni računski operaciji ali pa gre morda vzrok zanjo iskati drugje. Ker pa vlagatelj svojega trditvenega bremena, ki mu ga nalagata 7. in 212. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, ni izpolnil in vzroka za napačno vrednost ni pojasnil, ni mogoče ugotoviti, ali je do napačne vrednosti (v EUR brez DDV) pri postavki nepredvidenih del prišlo npr. zato, ker je v osnovo za izračun nepredvidenih del po pomoti dvakrat vštel vrednost iste postavke, ali pa je napačna vrednost posledica napake pri prepisovanju ali morda česa spet tretjega. Drugače povedano to pomeni, da vlagateljeve navedbe podlage za ugotovitev, da je napačna vrednost postavke nepredvidenih del posledica napake pri kateri od osnovnih računskih operacij, ne dajejo, posledično pa ne dajejo niti podlage za ugotovitev, da je napačna vrednost posledica računske napake.
Ker torej vlagatelj ni uspel pojasniti (niti izkazati), da razlog za napačno vrednost v postavki nepredvidenih del predstavlja računska napaka, prav tako pa tudi ni navedel (niti izkazal) okoliščin, ki bi kazale na obstoj morebitne druge napake, navedel pa ni niti natančne (po njegovi oceni) pravilne vrednosti postavke nepredvidenih del, Državna revizijska komisija zaključuje, da napačne vrednosti v postavki nepredvidenih del ni mogoče opredeliti niti kot računske niti kot očitne napake, posledično pa naročniku v skladu z 89. členom ZJN-3 ni mogoče očitati kršitve v zvezi z opustitvijo poprave napake. Ker obravnavane napake ni mogoče opredeliti kot računske, so irelevantne vlagateljeve navedbe v zvezi s tem, da bi moral naročnik ob dejstvu, da je v konkretnem primeru že popravljal računske napake, za popravo računskih napak pa je imel vlagateljevo pooblastilo, popraviti tudi sporno vrednost postavke nepredvidenih del.
Nenazadnje pa ne gre spregledati niti, da vpis napačne vrednosti nepredvidenih del vlagatelj v zahtevku za revizijo sam označi za »povozitev formule, ki naj bi bila domnevno vnesena v Excel«. Iz naročnikovega prikaza izseka predračuna v obliki Excelove datoteke je razvidno, da je naročnik, kot navaja tudi sam, v celico E62 zavihka »MK5a« (postavka nepredvidenih del) vnesel formulo »=(F59+F53+F44+F31+F19)*0,1«. Naročnikove trditve o pravilnosti navedene formule vlagatelj ne zanika, pač pa zatrjuje le, da mu ni bilo niti mu ni moglo biti znano, kakšne formule je naročnik vnesel v Excelovo tabelo. Vendar ob dejstvu, da je vlagatelj, kot že ugotovljeno, predračun predložil tudi v obliki Excelove datoteke, tem vlagateljevim navedbam ni mogoče slediti. Ob upoštevanju navedenega ter dejstva, da sta bili v dani zadevi relevantni tako različica predračuna v *.pdf datoteki kot različica predračuna v Excelovi datoteki, ki sta bili v primeru vlagateljeve ponudbe obe obremenjeni z isto pomanjkljivostjo, tudi ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam v zvezi s tem, da pisna oblika predračuna (*.pdf različica) ne vsebuje formule, zato napaka vlagatelja ne more pomeniti spremembe predračuna. Bistveno je namreč, da je pisna – enako kot elektronska – različica vlagateljevega predračuna obremenjena z napačno vrednostjo v postavki nepredvidenih del, za katero pa vlagatelj ni uspel ne utemeljiti ne izkazati, da jo je treba šteti in z njo postopati kot z računsko ali očitno napako.
Vlagatelj navaja tudi, da je v konkretnem primeru predviden obračun po dejanskih količinah, kar po njegovem zatrjevanju pomeni, da vrednost nepredvidenih del, kot jo je vpisal v predračun, ni fiksna in je zato za naročnika brezpredmetna. Državna revizijska komisija navedenemu ne more pritrditi. Ne gre namreč prezreti, da bi se poprava (tj. sprememba) vrednosti postavke nepredvidenih del brez DDV v končni posledici odrazila v spremembi skupne vrednosti vlagateljeve ponudbe brez DDV, kar pa v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno.
Ponudbeni predračun, ki ga v konkretnem primeru dejansko predstavljajo popisi del, je eden najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi določi končna ponudbena cena, ki ni le bistvena sestavina pogodbe, marveč vselej tudi eno, pogosto pa celo edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, zato posegi vanj, razen izjem, določenih v 89. členu ZJN-3, niso dopustni.
Vlagatelj je naročniku očital tudi kršitev načel transparentnosti javnega naročanja, zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov, vendar pa konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost teh trditev, ni navedel, zato jim Državna revizijska komisija ni mogla slediti.
Poleg navedenega je vlagatelj zatrjeval tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kot pa je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lastni ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere pa vlagatelj ne sodi (prim. drugi odstavek 6. člena ZPVPJN).
Ker gre ob upoštevanju navedenega ugotoviti, da je vrednost postavke nepredvidenih del (v EUR brez DDV), kot je navedena v zavihku »MK5a« vlagateljevega predračuna, napačna, napaka pa ni ne računska ne očitna in je zato ni mogoče popraviti, to pomeni, da je ponudba vlagatelja nedopustna. Dopustna je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 namreč zgolj tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev.
Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni kršil določb ZJN-3 ter dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno (naročnik namreč nedopustne ponudbe ne more izbrati, četudi je ta glede na merila najugodnejša), zato je zahtevek za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo ter v vlogi z dne 21. 10. 2020 uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Tudi izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 17. 11. 2020
Predsednica senata:
Dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti (prek portala e-Revizija):
- Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva 6, 1000 Ljubljana,
- Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.