018-162/2020 Občina Rače – Fram

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje v porečju Dravinje Občina Rače – Fram«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Cestno podjetje Ptuj, d.d., Zagrebška cesta 49/A, Ptuj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rače – Fram, Grajski trg 14, Rače (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 11. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 8. 4. 2020, pod št. objave JN002254/2020-B01.

Naročnik je dne 15. 9. 2020 na Portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila (dokument, št. JN 4300-1/2020-13, z dne 15. 9. 2020), s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov Hidroinženiring, d.o.o., Ljubljana, GMI, d.o.o., Slovenske Konjice, in Krt gradbeništvo, d.o.o., Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo, ki jo je oddal vlagatelj (kot vodilni partner) skupaj s partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno.

V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da posameznih ugotovitev, vezanih na dejstvo, da vlagatelj ni dokazal izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na vodjo del, ne more navajati, saj predstavljajo poslovno skrivnost. Naročnik je nadalje navedel, da je vlagatelja (iz previdnosti) pozval na pojasnilo, na kakšen način partner Marn, d.o.o., Križe, ki bo izvajal dejavnost gradbeništva, izpolnjuje zahtevo glede vodje del oz. iz katerega dela vlagateljeve ponudbe je razvidno izpolnjevanje te zahteve. Vlagatelj je v pojasnilu navedel, da partner Marn, d.o.o., Križe, ne bo izvajal dejavnosti gradbeništva (česar vlagatelj ni posebej obrazložil) in da bo ta subjekt izvajal gradnjo. Vlagatelj je pojasnilu priložil pogodbo o zaposlitvi z osebo M. V., s čimer je vlagatelj naknadno nominiral kader, kar je v nasprotju z določbo petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in prakso Državne revizijske komisije. Poleg tega je vlagatelj pojasnilu priložil dokument, iz katerega izhaja, da je partner Marn, d.o.o., Križe, sklenil pogodbo o izvajanju del z gospodarskim subjektom, ki ga v ponudbi ni nominiral niti kot partnerja niti kot podizvajalca. Podatek o vlogi tega gospodarskega subjekta ni objektivno preverljiv. Če bi naročnik dopustil naknadno predstavitev podizvajalca ali drugega subjekta, bi to predstavljalo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Kot »dodatne ugotovitve glede pomanjkljivosti v ponudbi« naročnik izpostavlja še obrazec 15, terminski plan in obrazec 17.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 9. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da naročnik odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ni ustrezno obrazložil, posledično pa je vlagatelju kršena pravica do pravnega sredstva. Naročnik, sklicujoč se na poslovno skrivnost, ni navedel vseh pravno relevantnih razlogov, posledično pa vlagatelj ne ve, zakaj je njegova ponudba nedopustna in ne more navesti vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov, ki bi jih lahko, če bi bil seznanjen z naročnikovimi očitki. Iz izpodbijane odločitve pavšalno izhaja, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost. Partner Marn, d.o.o., Križe, ne prevzema gradbenih del, ampak prevzema strojna dela in opremo ter izvedbo poskusnega obratovanja, zato ta partner v ponudbi ni bil dolžan nominirati vodje del. Gradbena dela prevzema vodilni partner, ki je v ponudbi nominiral vodjo del. Ker je bila vlagateljeva ponudba skladna z zahtevami, je naročnikov poziv na pojasnilo brezpredmeten in zavajajoč. Vlagatelj je pojasnilu priložil dokumentacijo za osebo M. V., vendar je s tem naročnika zgolj obvestil, da razpolaga tudi s kadrom, ki izpolnjuje zahteve, ni pa vlagatelj nominiral nove vodje del ali spremenil kadrovske strukture, kot to nezakonito ugotavlja naročnik. Če naročnik meni, da gre tudi v delu, ki ga prevzema partner Marn, d.o.o., Križe, za gradbena dela, je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna in ne more iti v škodo ponudniku. Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je tudi ponudnik IPI, d.o.o., Rogaška Slatina, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razumel na enak način kot vlagatelj. Vlagatelj navaja, da so neustrezno obrazložene in neutemeljene tudi naročnikove »dodatne ugotovitve glede pomanjkljivosti v ponudbi«. Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov, potrebnih za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov. Naročnik je oddal javno naročilo ponudniku, ki je pripravil projektno dokumentacijo, kar predstavlja neenakopravno obravnavo ponudnikov. Naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, zato vlagatelj ne more dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Takšno ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in 25. členom Ustave. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal neobstoja razlogov za izključitev in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ter predlaga, da Državna revizijska komisija pregleda ponudbo izbranega ponudnika, s čimer bo vlagatelj izkazal neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 2. 10. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zavrača revizijske navedbe kot neutemeljene.

Naročnik je s sklepom z dne 8. 10. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da izpodbijana odločitev vsebuje jasne in nedvoumne razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Ker je vlagatelj dodatno dokumentacijo označil za poslovno skrivnost, naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ni navajal vsebine teh pogodb. Poleg tega je naročnik pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo na vlagateljev predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila dodatno pojasnil vsebino izpodbijane odločitve. Naročnik nadalje navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno zahteval, da vsak subjekt, ki bo izvajal dejavnost gradbeništva, imenuje vodjo del. Partner Marn, d.o.o., Križe, v izvedbo prevzema strojna dela in opremo. Izvedba teh del, skladno z Gradbenim zakonom in Standardno klasifikacijo dejavnosti, predstavlja oz. spada v dejavnost gradbeništva. Naročnik je vlagatelja pozval na pojasnilo, na kakšen način partner Marn, d.o.o., Križe, izpolnjuje zahtevo glede vodje del oz. iz katerega dela vlagateljeve ponudbe je razvidno izpolnjevanje te zahteve. Vlagatelj je po poteku roka z roka za predložitev ponudb predložil pogodbo o skupni izvedbi javnega naročila, sklenjeno med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in gospodarskim subjektom Mitja Vertovšek, s.p., ter pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in osebo M. V. Ker podatek o vlogi gospodarskega subjekta Mitja Vertovšek, s.p., oz. fizične osebe M. V. ni objektivno preverljiv, ponudbe v tem delu ni mogoče dopustno popraviti. Tudi če bi šteli, da vlagatelj po poteku roka za predložitev ponudb ni nominiral novega kadra, je iz naknadno predložene pogodbe za skupno izvedbo javnega naročila razvidno, da je vlagatelj sklenil podizvajalsko pogodbo s subjektom, ki ga v ponudbi ni priglasil kot podizvajalca, čeprav je naročnik izrecno zahteval, da ponudniki v ponudbi predstavijo vse podizvajalce. Naročnik zavrača tudi revizijske očitke, povezane z oddajo naročila ponudniku, ki je pripravil projektno dokumentacijo, in pojasnjuje, da je z izdelano projektno dokumentacijo seznanil vse zainteresirane gospodarske subjekte. Poleg tega je določil 50 dnevni rok za predložitev ponudb, ki ga je nato še podaljšal, z namenom, da se lahko vsi zainteresirani gospodarski subjekti seznanijo z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in da lahko oddajo ponudbo. Naročnik je vsem gospodarskim subjektom omogočil enaka izhodišča za pripravo in oddajo ponudb. Vodilni partner izbranega ponudnika, ki je izdelal projektno dokumentacijo, ni imel drugih informacij kot tistih, ki so bile posredovane vsem gospodarskim subjektom, zato ni imel neupravičene prednosti pred drugimi subjekti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13. 10. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 19. 10. 2020, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja nova dejstva in dokaze. Pri tem opozarja, da se naročnik ne more sklicevati na dodatno obrazložitev, saj zanjo ne obstoji pravna podlaga. Vlagatelj vztraja, da je njegova ponudba dopustna, saj ni res, da ne izpolnjuje kadrovskih zahtev, prav tako po poteku roka za predložitev ponudb ni spreminjal delovne skupine, ča pa bi jo, bi bilo to skladno z novejšo prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj navaja, da naročnik ni sprejel ukrepov, ki mu jih nalaga 65. člen ZJN-3. Naročnik bi moral izbranega ponudnika ali izključiti ali pa mu pred izključitvijo omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, s katero je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, naročilo pa oddal v izvedbo izbranemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, (1) da je naročnikova obrazložitev pomanjkljiva, posledično pa mu je kršena pravica do pravnega varstva, (2) da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno zavrnil kot nedopustno in (3) da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker je oddal naročilo izbranemu ponudniku, ki ne izpolnjuje zahtev naročnika, poleg tega pa je izbrani ponudnik sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, da naročnik odločitve o oddaji naročila oz. odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ni ustrezno obrazložil. V zvezi s temi navedbami gre pojasniti, da mora odločitev o oddaji javnega naročila, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, vsebovati (tudi) razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni izbran. Dolžnost naročnika torej je, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe oz. izključitve gospodarskega subjekta navede razloge za svojo odločitev, s čimer ponudniku zagotovi možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega varstva. Ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, mora pa odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera (prim. npr. zadeve Državne revizijske komisije, št. 018-253/2015, 018-61/2017, 018-11/2018, 018-145/2019, 018-66/2020).

V obravnavani zadevi je naročnik v (obširni) obrazložitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila (med drugim) navedel:
– vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na vodjo del, katerega je naročnik tudi citiral,
– v skladu s tem pogojem za sodelovanje je moral vsak gospodarski subjekt, ki prevzema dela, ki predstavljajo dejavnost gradbeništva, v ponudbi navesti vodjo del,
– partner Marn, d.o.o., Križe, prevzema dela, ki predstavljajo dejavnost gradbeništva,
– naročnik je vlagatelja pozval na pojasnilo, na kakšen način partner Marn, d.o.o., Križe, izpolnjuje zahtevo glede vodje del oz. iz katerega dela vlagateljeve ponudbe je razvidno izpolnjevanje te zahteve,
– vlagatelj je posredoval pojasnilo, kateremu je priložil pogodbo zaposlitvi, sklenjeno med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in osebo M. V., s čimer je (po mnenju naročnika) vlagatelj naknadno nominiral osebo M. V., kar je (po mnenju naročnika) v nasprotju z določbami ZJN-3,
– vlagatelj je pojasnilu priložil tudi pogodbo o izvajanju del za javno naročilo, sklenjeno med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in gospodarskim subjektom, ki v ponudbi ni nominiran niti kot partner niti kot podizvajalec, vendar (po mnenju naročnika) podatek o vlogi tega gospodarskega subjekta ni objektivno preverljiv; naknadna določitev vloge posameznega gospodarskega subjekta bi pomenila nedopustno spremembo ponudbe oz. naknadna predstavitev gospodarskega subjekta bi predstavljala tudi kršitev načela enakopravne obravnave in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Iz navedenega jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, (1) ker vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na vodjo del, pri čemer po naročnikovi presoji v tem delu ponudbe ni dopustno dopolnjevati, ker podatek o kadrovski zasedbi ne predstavlja objektivno preverljivega podatka, in (2) ker je vlagatelj po poteku roka za predložitev ponudb predložil pogodbo, iz katere izhaja, da je partner Marn, d.o.o., Križe, sklenil pogodbo o izvedbi del s subjektom, katerega v ponudbi ni priglasil niti kot partnerja niti kot podizvajalca, pri čemer po naročnikovi presoji v tem delu ponudbe ni dopustno dopolnjevati, ker bi bila naknadna predstavitev gospodarskega subjekta v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Upoštevaje navedeno je zato treba ugotoviti, da se je vlagatelj lahko seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, lahko jih je preveril in na tej podlagi se je tudi lahko odločil, ali bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo.

Navedenega ne more spremeniti naročnikova navedba v izpodbijani odločitvi, da »posameznih ugotovitev, vezano na dejstvo, da ponudnik ni izkazal izpolnjevanje 3. pogoja (Tehnična in kadrovska sposobnost (76. člen ZJN-3), naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ne more navajati, saj se nanašajo na poslovno skrivnost v ponudbi«. Četudi naročnik ni navedel vseh ugotovitev, na podlagi katerih temelji njegov zaključek o neizpolnjevanju pogoja za sodelovanje, gre ugotoviti, da (že) iz tistih ugotovitev, ki jih je naročnik navedel v izpodbijani odločitvi, jasno in nedvoumno izhajajo razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Poleg tega v obravnavani zadevi ne gre spregledati, da je vlagatelj po prejemu izpodbijane odločitve na naročnika naslovil predlog za spremembo odločitve z dne 22. 9. 2020, v katerem je (smiselno) navedel tudi, da se naročnik s sklicevanjem na poslovno skrivnost ne more razbremeniti obveznosti navedbe razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Na podlagi tega predloga je naročnik (pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo) vlagatelju preko elektronske pošte dne 24. 9. 2020 posredoval dopis z istega dne, v katerem je pojasnil, da je v obrazložitvi izpodbijane odločitve varoval (le) vsebino naknadno predloženih dokumentov oz. vsebino pogodb, ki jih je vlagatelj priložil pojasnilu. Varovanje teh podatkov pa ni moglo vplivati na vlagateljevo učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, saj je te pogodbe vlagatelj sam predložil v postopku javnega naročila, posledično pa gre šteti, da je vlagatelj seznanjen s temi pogodbami in pozna njihovo vsebino.

Ne le, da je naročnik z dopisom z dne 24. 9. 2020 vlagatelja seznanil s tem, katere podatke je v obrazložitvi izpodbijane odločitve varoval, pač pa je naročnik v izpostavljenem dopisu ponovil razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (ki jih je predstavil že v obrazložitvi izpodbijane odločitve), pri čemer je naročnik te razloge še podrobneje utemeljil. Naročnik je tako še natančneje pojasnil, zakaj šteje, da partner Marn, d.o.o., Križe, prevzema dela, ki spadajo v dejavnost gradbeništva, in ponovil, da je vlagatelj po poteku roka za predložitev ponudb priglasil kader, ki v ponudbi ni naveden, kar je nedopustno. Naročnik je nadalje citiral vsebino pogodbe o izvajanju del za javno naročilo, sklenjene med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in gospodarskim subjektom Mitja Veteršek, s.p., in pojasnil, da jo po vsebini šteje za podizvajalsko pogodbo. Naročnik je ponovil, da vlagatelj gospodarskega subjekta Mitja Veteršek, s.p., v ponudbi ni priglasil, čeprav je naročnik zahteval predstavitev vseh podizvajalcev, in da bi naknadna predstavitev podizvajalca ali drugega gospodarskega subjekta predstavljala kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Čeprav je torej naročnik že v odločitvi o oddaji naročila (kljub varovanju nekaterih podatkov) jasno in nedvoumno navedel razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, je naročnik vlagatelja s podrobnejšo utemeljitvijo (že v odločitvi o oddaji javnega naročila navedenih) razlogov seznanil tudi z dopisom z dne 24. 9. 2020. Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevim navedbam, da naročnik s sklicevanjem na dopis z dne 24. 9. 2020 priznava, da »prvotna obrazložitev ni ustrezala standardu obrazloženosti«. Četudi v predmetnem postopku spornega dopisa ne bi upoštevali, bi bilo treba ugotoviti, da se je vlagatelj že z izpodbijano odločitvijo lahko seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da vlagatelj sicer pravilno navaja, da ZJN-3, za razliko od predhodne pravne ureditve, ne ureja instituta dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, vendar pa za presojo vprašanja, ali je naročnik vlagatelja seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in posledično za presojo vprašanja, ali je bilo vlagatelju omogočeno učinkovito pravno varstvo, ne more biti odločilno, s katerim dokumentom je naročnik vlagatelja seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Zato četudi je naročnik (zaradi varovanja poslovnih skrivnosti) podrobnejšo utemeljitev razlogov za odločitev o zavrnitvi njegove ponudbe vlagatelju predstavil v dokumentu, ločenem od odločitve o oddaji javnega naročila, je ključno, da se je vlagatelj z njimi seznanil, in da je posledično lahko preveril njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti razlogov po lastni presojo odločil, ali bo odločitev o oddaji javnega naročila morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva.

Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da se je vlagatelj (že) na podlagi obrazložitve izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila lahko seznanil z jasnimi in nedvoumnimi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, lahko jih je preveril in se na tej podlagi imel možnost odločiti, ali bo zoper naročnikovo odločitev vložil zahtevek za revizijo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija revizijske navedbe o neustrezni obrazložitvi izpodbijane odločitve zavrača kot neutemeljene.

Na tem mestu pa gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja nova dejstva in dokaze, pojasniti, da vlagatelj niti ne konkretizira, katera so ta »nova dejstva in dokazi«. S tem, ko je naročnik citiral pogodbe, priložene vlagateljevemu pojasnilu, naročnik ni širil trditvene podlage, kot to navaja vlagatelj, saj se je naročnik na te pogodbe skliceval že v izpodbijani odločitvi. Res je sicer, da jih naročnik ni citiral (naročnik jih je citral »šele« v dopisu z dne 24. 9. 2020), vendar, kot že navedeno, je vlagatelj z vsebino teh pogodb seznanjen, saj izvirajo iz njegove sfere in jih je sam predložil v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo tako zgolj podrobneje utemeljil, zakaj je ocenil vlagateljevo ponudbo za nedopustno, ni pa naročnik, glede na obrazložitev izpodbijane odločitve, navajal novih razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na (ne)dopustnost vlagateljeve ponudbe in na (ne)zakonitost zavrnitve njegove ponudbe.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz izpostavljenih določb izhaja, da je mogoče le ponudbo, ki je skladna z vsemi zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, opredeliti za dopustno ponudbo. In nasprotno, ponudbe, ki ni skladna z (vsemi) naročnikovimi zahtevami, ni mogoče šteti za dopustno ponudbo, pri tem pa ni ključno, ali s ponudbo ni izkazano izpolnjevanje ene ali več naročnikovih zahtev. Za označitev ponudbe za nedopustno (in posledično njeno zavrnitev) tako zadošča, da ponudba ni skladna že z eno naročnikovo zahtevo, določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot že navedeno, iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz dveh razlogov. Kot prvi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na vodjo del, da v tem delu dopolnjevanje ponudbe ni dopustno in da vlagateljevo naknadno imenovanje vodje del ni skladno z določbami ZJN-3. Kot drugi razlog je naročnik navedel, da je vlagatelj predložil pogodbo, iz katere je razvidno, da se je partner Marn, d.o.o., Križe, dogovoril za izvedbo del z gospodarskim subjektom (tj. Mitja Veteršek, s.p.), ki v ponudbi ni nominiran (niti kot partner niti kot podizvajalec). Naknadna nominacija tega gospodarskega subjekta pa bi bila v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in temeljnimi načeli.

Zoper odločitev o oddaji naročila (oz. zavrnitev ponudbe) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija izključno razlog, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja za sodelovanje v zvezi z vodjo del. Drugega razloga za zavrnitev ponudbe, torej umanjkanje predstavitve gospodarskih subjektov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo navaja le domnevne kršitve, ki naj bi jih naročnik storil pri pregledu vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na pogoj za sodelovanje v zvezi z vodjo del, medtem ko vlagatelj ne navaja kršitev, ki naj bi jih naročnik storil pri pregledu njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na umanjkanje predstavitve vloge gospodarskega subjekta Mitja Vertovšek, s.p. Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da naročnik neustrezno razlaga vsebino pogodbe o izvajanju del za javno naročilo, sklenjene med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in gospodarskim subjektom Mitja Veteršek, s.p., in ne zatrjuje, da slednji gospodarski subjekt ne bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, in da posledično vlagatelju tega subjekta ni bilo potrebno predstaviti v ponudbi. Prav tako vlagatelj ne zatrjuje, da mu, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, tega gospodarskega subjekta ni bilo potrebno predstaviti v ponudbi. Vlagatelj tudi ne nasprotuje naročnikovemu (pravnemu) zaključku, da je naknadna (tj. po poteku roka za predložitev ponudb) predstavitev gospodarskih subjektov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi, s katero je se opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sicer navaja, da je »brezpredmetno« stališče naročnika povezano z naknadno predložitvijo pogodbe o izvajanju del za javno naročilo, sklenjene med partnerjem Marn, d.o.o., Križe, in gospodarskim subjektom Mitja Veteršek, s.p., vendar so te navedbe, upoštevaje šesti odstavek 27. člena ZPVPJN, prepozne. Poleg tega pa vlagatelj »brezpredmetnost« naročnikovega stališča utemeljuje s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije »št. 018-157/2019«, pri čemer gre, glede na citirane izseke iz odločitve Državne revizijske komisije, ugotoviti, da se vlagatelj dejansko sklicuje na odločitev, št. 018-136/2020. Vendar pa vlagatelj s sklicevanjem na to odločitev ne more uspeti, saj iz nje ne izhaja, da »ni pravno relevantno dejstvo, kakšna je bila volja ponudnika do poteka roka za oddajo ponudb, saj je to voljo dopustno spreminjati tudi v fazi pregleda in ocenjevanja in tudi v fazi revizije«, kot to zatrjuje vlagatelj. V navedeni zadevi namreč ni bilo ugotovljeno, da je takratni izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo izkazal izpolnjevanje zahteve za priznanje tehnične sposobnosti, kot to zatrjuje vlagatelj, zato tudi ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je Državna revizijska komisija v takratnem postopku pravnega varstva štela, da je takratni izbrani ponudnik v postopku pravnega varstva »dopustno spremenil svojo ponudbo iz dopustne v nedopustno«.

Ker torej vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja zgolj razlogu, ki se nanaša na pogoj za sodelovanje v zvezi z vodjo del, ne ugovarja pa razlogu, ki se nanaša na umanjkanje predstavitve vseh gospodarskih subjektov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, in ker za zaključek o nedopustnosti ponudbe in posledično za njeno zavrnitev zadostuje že en razlog oz. ena neskladnost z naročnikovimi zahtevami, vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo (že zaradi neustrezne trditvene podlage) ne more izkazati naročnikovih kršitev pri tem, ko je njegovo ponudbo ocenil za nedopustno in jo posledično zavrnil.

Čeprav ob upoštevanju navedenega vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na pogoj za sodelovanje v zvezi z vodjo del, ni potrebna (tudi če bi bile te utemeljene in bi bilo ugotovljeno, da je naročnik neutemeljeno zavrnil vlagateljevo ponudbo iz razloga, povezanega z vodjo del, to ne bi vplivalo na naročnikov zaključek o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, saj bi še vedno obstal razlog umanjkanje predstavitve vseh gospodarskih subjektov, ki ga je naročnik navedel kot razlog o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe, vlagatelj pa mu v zahtevku za revizijo ni ugovarjal), Državna revizijska komisija še dodaja, da so te revizijske navedbe tudi neutemeljene.

Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč pokaže, da je naročnik zahteval, da »ponudnik razpolaga s kadrom, ki bo opravljal zanj funkcijo vodje del« in da »v kolikor ponudnik odda ponudbo v skupnem nastopu s partnerji ali podizvajalci morajo temu pogoju zadostiti vsi gospodarski subjekti, ki bodo izvajali dejavnost gradbeništva v okviru predmetnega javnega naročila« (glej 3. pogoj, določen v okviru pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost). Iz navedenega tako jasno in nedvoumno izhaja naročnikova zahteva, da je za vsak gospodarski subjekt, ki prevzema dela, izvedba katerih spada v dejavnost gradbeništva, v ponudbi (in sicer v obrazcu 11) navedena oseba, ki bo (zanj) opravljala funkcijo vodje del. Med strankama je nesporno, da v vlagateljevi ponudbi kot partner nastopa gospodarski subjekt Marn, d.o.o., Križe, ki prevzema v izvedbo strojna dela in opremo, ter izvedbo poskusnega obratovanja. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da ta dela (tj. izvedba strojnih del in opreme, ter izvedba poskusnega obratovanja) ne predstavljajo »gradnje« oz. »gradbenih del«, gre pojasniti, da naročnik ni zahteval, da vodjo del imenujejo gospodarski subjekti, ki bodo izvajali gradnjo oz. gradbena dela, pač pa je zahteval, da vodjo del imenujejo gospodarski subjekti, ki bodo izvajali »dejavnost gradbeništva«. Pritrditi gre naročniku, da skladno s Prilogo I Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) v dejavnost gradbeništva spadajo tudi inštalacije in zaključna dela v stavbah. Med inštalacije pri gradnjah spada montaža vseh vrst napeljav, ki so potrebne za funkcionalnost stavbe (glej opis področja F). Vgrajevanje naprav, ki so sestavni del stavbe, npr. vgrajevanje osebnih dvigal, tekočih stopnic, klimatskih naprav, električnih inštalacij, protivlomnih alarmnih sistemov ipd., spada v gradbeništvo (glej opis oddelka 33 in podrazreda 33.200). Vlagatelj ne nasprotuje naročnikovim navedbam, da bo strojna oprema, ki je opredeljena v ponudbenem predračunu in katero bo potrebno v okviru izvedbe javnega naročila dobaviti in vgraditi, sestavni del stavbe. Glede na navedeno ni mogoče očitati kršitev naročniku, ko je presodil, da gospodarski subjekt Marn, d.o.o., Križe, v ponudbi prevzema dela, izvedba katerih spada v dejavnost gradbeništva, in da je bil posledično, skladno z naročnikovo zahtevo, dolžan tudi partner Marn, d.o.o., Križe, v ponudbi navesti vodjo del. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju med strankama nespornega dejstva, da gospodarski subjekt Marn, d.o.o., Križe, v ponudbi ni navedel vodje del, ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je njegova ponudba skladna z zahtevami naročnika. Ponudbe, ki ne izpolnjuje izrecne in jasne naročnikove zahteve, pa ni mogoče označiti za dopustno ponudbo. V obravnavani zadevi ni potrebna presoja, ali bi bila odprava ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi dovoljena v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3. Ne le, da vlagatelj zatrjuje, da z naknadno (tj. po poteku roka za predložitev ponudb) predložitvijo pogodbe o zaposlitvi ni nominiral vodje del, kar pomeni, da v vlagateljevi ponudbi še vedno obstoja ugotovljena pomanjkljivost, tudi ne gre spregledati, da iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je ta sklenjena pod odložnim pogojem, in sicer, če bo vlagatelju oddano javno naročilo. Iz navedenega izhaja, da gospodarski subjekt Marn, d.o.o., Križe, s fizično osebo M. V. v trenutku poteka roka za predložitev ponudb ni razpolagal (v smislu človeških virov), pač pa bi z njim (v smislu človeških virov) razpolagal šele v primeru pridobitve javnega naročila. Vlagatelj tako ni izkazal (niti) naročnikovih kršitev, ko je njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga, povezanega z neizkazovanjem izpolnjevanja pogoja za sodelovanje v zvezi z vodjo del.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni izkazal naročnikovih kršitev pri tem, ko je njegovo ponudbo ocenil za nedopustno in jo posledično zavrnil kot nedopustno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni dokazal neobstoja razlogov za izključitev in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje. Ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ni mogoče priznati več drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode, saj takšen ponudnik dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudniki. Vendar pa je treba v predmetnem postopku pravnega varstva upoštevati, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami v bistvu zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Naročnik mora, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. V okviru zagotavljanja spoštovanja navedenega načela je ustaljena praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. zadeve št. 018-20/2012, 018-135/2013, 018-144/2015, 018-229/2017), da upoštevajoč revizijske navedbe preveri, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnaval drugače oz. manj strogo v primerjavi s ponudbo vlagatelja. V postopku pravnega varstva je tako treba glede na revizijske navedbe preveriti, ali je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v istovrstnem delu pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način kot pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve – torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. V okviru revizijskih navedb je tako potrebno presoditi, ali je v ponudbi izbranega ponudnika mogoče najti enako pomanjkljivost, ki pa jo je naročnik, v neskladju z načelom enakopravne obravnave, obravnaval drugače kot pri presoji vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj zatrjuje, da kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov ne more izkazati, ker mu naročnik nezakonito ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. V zvezi z izpostavljenimi revizijskimi navedbami gre pojasniti, da mora naročnik, skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. V obravnavanem primeru je naročnik prejel šest ponudb, pri čemer je, kot je to razvidno iz izpodbijane odločitve, preveril dopustnost vseh prejetih ponudb. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni ocenil za dopustno, naročniku ni mogoče očitati kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Ker vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in ker naročnik (skladno z določbami ZJN-3) vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva vlagatelju sledila predlogu vlagatelja in sama vpogledala ponudbo izbranega ponudnika. Pri tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ni presojala, ali je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje vseh naročnikovih zahtev, pač pa je, upoštevaje, da je presoja enakopravne obravnave omejene le na istovrstne kršitve, presojala zgolj, ali je v ponudbi izbranega ponudnika mogoče najti enako pomanjkljivost, ki pa jo je naročnik, v neskladju z načelom enakopravne obravnave, obravnaval drugače kot pri presoji vlagateljeve ponudbe.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da v njej nastopajo trije gospodarski subjekti, pri čemer je za vsakega izmed njih že v ponudbi naveden vodja del. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (vključno z naknadnimi pojasnili in dokazili) ni mogoče sklepati, da izbrani ponudnik v ponudbi ne bi predstavil vseh gospodarskih subjektov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila oz. da izbrani ponudnik ne bi priglasil morebitnih podizvajalcev. Glede na navedeno gre ugotoviti, da se v ponudbi izbranega ponudnika ne nahajajo pomanjkljivosti, ki se nahajajo v vlagateljevi ponudbi, s tem povezane revizijske očitke o naročnikovi kršitvi enakopravne obravnave ponudnikov pa gre zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še naročnikovo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov iz razloga, ker je zadevno javno naročilo oddal ponudniku, ki je izdelal projektno dokumentacijo, in ker naročnik naj ne bi sprejel ustreznih ukrepov za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Ponoviti gre, da se v primeru, ko je bila vlagateljeva ponudba v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, skladno s prakso Državne revizijske komisije presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve – torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. Ugotoviti gre, da izpostavljene revizijske navedbe niso usmerjene v zatrjevanje istovrstnih kršitev, zato vlagatelj za obravnavo teh navedb ne izkazuje pravnega interesa.

Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija še dodaja, da zgolj na podlagi dejstva, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal subjektu, ki je pripravil projektno dokumentacijo, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kar med strankama ni sporno), naročniku ni mogoče že očitati kršitev. Določbe ZJN-3 osebam, ki so okviru predhodnega sodelovanja pri pripravi postopka javnega naročanja izdelale projektno dokumentacijo, ne prepovedujejo oddaje ponudbe za izvedbo del. Takšen ponudnik (tudi) ne sme biti avtomatsko izločen iz postopka oddaje javnega naročila, temveč mu mora naročnik pred tem omogočiti, da dokaže, da zaradi svojega položaja (oz. zaradi sodelovanja pri pripravi dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco (prim. drugo in tretjo poved drugega odstavka 65. člena ZJN-3 ter d) in e) točko šestega odstavka 75. člena ZJN-3). Tudi iz prakse sodišča EU izhaja, da je neposredna (oz. samodejna) izključitev gospodarskega subjekta iz postopka javnega naročanja v nasprotju z načelom sorazmernosti (glej v tem smislu npr. sodbe sodišča EU C-21/03 in C-34/03, Fabricom, C-538/07, Assitur, C-376/08, Serrantoni in Consorzio stabile edili). Neposredna izključitev gospodarskega subjekta, ki je predhodno sodeloval pri pripravi javnega naročanja, bi lahko namreč imela za posledico, da bi bil iz postopka javnega naročanja izključen gospodarski subjekt, čeprav njegovo sodelovanje v postopku ne predstavlja nikakršnega tveganja za neenakopravno obravnavo ponudnikov in za izkrivljanje konkurence med ponudniki.

Vendar pa v situacijah, ko osebe, ki so najprej sodelovale pri pripravi postopka javnega naročanja, nato v tem postopku javnega naročanja sodelujejo kot ponudnik, obstaja nevarnost, da pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in do izkrivljanja konkurence, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča EU št. C‑21/03 in C‑34/03, Fabricom, v kateri je Sodišče EU zapisalo, da ima lahko oseba, ki je sodelovala pri pripravljalnih delih, zaradi informacij o zadevnem javnem naročilu, ki jih je lahko pridobila ob opravljanju pripravljalnih del, prednost pri pripravi ponudbe. Poleg tega bi lahko ta oseba, četudi tega ne bi nameravala, v primeru, da je sama ponudnik za zadevno javno naročilo, vplivala na pogoje tega javnega naročila na način, ki je zanjo ugoden. Takšen položaj bi lahko izkrivil konkurenco med ponudniki (prim. točki 29 in 30 navedene sodbe). Naročniku zato prvi odstavek 65. člena ZJN-3 nalaga, da sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili, da se zaradi takšnega sodelovanja ne izkrivlja konkurenca. Ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb (drugi odstavek 65. člena ZJN-3).

Zato je v situacijah, ko oseba v okviru predhodnega sodelovanja pri pripravi postopka javnega naročanja izdela projektno dokumentacijo, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nato pa odda ponudbo tudi za izvedbo del, odločilno, ali je zaradi sodelovanja takšnega subjekta v postopku javnega naročanja prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence. Ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bi sodelovanje takšnega gospodarskega subjekta povzročilo neenakopravno obravnavo ponudnikov in izkrivljanje konkurence, ampak mora biti na podlagi objektivne analize konkretnih okoliščin posamezne zadeve izkazana dejanska možnost neenakopravne obravnave ponudnikov in izkrivljanja konkurence.

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da vlagatelj, razen pavšalnih navedb, da naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov, ni navedel nobenih konkretnih razlogov, zakaj naj bi bil izbrani ponudnik v prednosti pred njim in ostalimi ponudniki. Na drugi strani pa je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasnil, s kakšnimi ukrepi je zagotovil, da zaradi sodelovanja izbranega ponudnika ni bila izkrivljena konkurenca (v smislu zgoraj navedenega določila 65. člena ZJN-3). Naročnik je pojasnil (kar je tudi potrjeno z vpogledom na Portal javnih naročil), da je obvestilo o javnem naročilu poslal v objavo dne 7. 4. 2020, medtem ko je rok za predložitev ponudb najprej določil na dan 27. 5. 2020, nato pa ga je še podaljšal, in sicer do dne 10. 6. 2020. Z rokom, daljšim od zakonsko določenega roka, je naročnik omogočil, da so se vsi zainteresirani gospodarski subjekti seznanili s celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je nadalje pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni imel drugih informacij kot tistih, ki so bile dostopne vsem gospodarskim subjektom, in da je vsem gospodarskim subjektom omogočil enaka izhodišča za pripravo in oddajo ponudb, saj je s sporno projektno dokumentacijo, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, seznanil vse gospodarske subjekte. Iz odstopljene spisovne dokumentacije pa tudi izhaja, da je naročnik na podlagi 91. člena ZJN-3 pred sprejemom izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila z dopisom z dne 9. 9. 2020 obvestil fizične osebe, ki so izdelale projektno dokumentacijo o tem, kateremu ponudniku bo oddano javno naročilo, in jih pozval, da ga obvestijo, če obstajajo povezave z izbranim ponudnikom v smislu tretjega odstavka 91. člena ZJN-3. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da so te fizične osebe pojasnile, da so sicer zaposlene pri (bodočem) izbranem ponudniku, vendar pa so pri pripravi javnega naročila sodelovale le v okviru priprave projektne dokumentacije in da niso imele oz. niso mogle imeti vpliva na samo odločitev o oddaji naročila. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ne more pritrditi revizijskim navedbam, da naročnik v obravnavanem primeru ni sprejel ukrepov za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov, posledično pa gre te revizijske navedbe in z njimi povezane očitke o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, zavrniti kot neutemeljene.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 9. 11. 2020

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
˗ Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana, p. p. 4372,
˗ Občina Rače – Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače,
˗ Hidroinženiring, d.o.o., Ljubljana, Slovenčeva ulica 95, 1000 Ljubljana,
˗ Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
˗ v spis zadeve, tu.

Natisni stran