018-161/2020 Slovenske železnice, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve mobilne telefonije in storitve prenosa podatkov ter nakup mobilnih aparatov«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Ljubljana, Brnčičeva ulica 49A, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 11. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 11. 5. 2020, št. objave JN002888/2020-B01, s popravkom ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 12. 5. 2020, št. objave 2020/S 092-220064, s popravkom. Naročnik izvaja skupno javno naročanje v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun naročnikov, ki so navedeni v točki I.1 obvestila o javnem naročilu.

Naročnik je dne 16. 9. 2020 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je kot nedopustno zavrnil prvo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, tj. ponudbo vlagatelja in drugo ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Predmetno javno naročilo je oddal ponudniku, družbi A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d., Šmartinska cesta 134B, Ljubljana, ki je oddal tretjo ekonomsko najugodnejšo ponudbo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

V zvezi s ponudbo vlagatelja je naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer:
a) mobilni aparat, v ponudbenem predračunu vpisan v razred 1 (aparat 3), ne izpolnjuje tehnične zahteve naročnika iz podtočke 6.2.3 Tehnične zahteve za mobilne aparate, po razredih točke 6.2 Mobilni aparati poglavja 6. Tehnične zahteve dokumenta Razpisna dokumentacija (v nadaljevanju: točka 6.2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj ne nudi povečane odpornosti na vlago, prah in udarce, kar izhaja iz tehnične dokumentacije ponujenega mobilnega aparata (stran 61-71);
b) mobilni aparat, v ponudbenem predračunu vpisan v razred 1 (aparat 1), ne izpolnjuje zahteve naročnika iz podtočke 6.2.1 Splošno točke 6.2 Mobilni aparati poglavja 6. Tehnične zahteve dokumenta Razpisna dokumentacija (v nadaljevanju: točka 6.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj zanj ni ponujena 24 mesečna garancija, ampak 12 mesečna garancija, kar izhaja iz tehnične dokumentacije ponujenega mobilnega aparata.

Ker upoštevaje šesti odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponudnik ne sme popravljati ali dopolnjevati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je naročnik ponudbo vlagatelja »izločil« iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 17. 9. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN002888/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 28. 9. 2020 preko portala eRevizija pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter odločitev o oddaji naročila razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) v povezavi z določbami petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ter prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker

a) pomotnega oštevilčenja mobilnega aparata v razredu 1 (aparat 1), pravilno v razredu 1 (aparat 3) v ponudbenem predračunu ni štel za očitno napako oz. podredno, ker ni zahteval popravka, spremembe ali pojasnila ponudbe, saj le-ta ne bi pomenila predloga nove ponudbe in bi jo naročnik moral ugotoviti že sam, ker je razvidna iz postavk vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da čeprav je mobilni aparat, ki nudi povečano odpornosti na vlago, prah in udarce (točka 2.10 njegove tehnične dokumentacije), pomotoma navedel v razred 1 (aparat 1) in ne v razred 1 (aparat 3), še vedno izpolnjuje izpostavljeno naročnikovo zahtevo – naročnik je namreč zahteval, da mora vsaj en model v razredu 1 nuditi povečano odpornost na vlago, prah in udarce, čemur je v ponudbi vlagatelja zadoščeno. Naročnik mora preveriti celotno dokumentacijo in vse postavke tehnične dokumentacije v izogib tehničnim navedbam, ki bi šle naročniku v škodo.

V zvezi z dovoljenimi popravki ponudb se vlagatelj sklicuje na sodbo sodišča EU T-195/08, v kateri je bila vrednost zahtevane postavke očitno razvidna iz ponudbe, ne pa izrecno določena, popravek pa v takih okoliščinah dovoljen – naročnik, ki bi ravnal drugače, in v takih okoliščinah odprave dvoumnosti ne bi omogočil, bi ravnal v nasprotju z načelom dobre uprave (gospodarjenja). Ne glede na prakso Državne revizijske komisije, npr. v odločitvi v zadevi št. 018-187/2017, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, vlagatelj zatrjuje, da naročnika pri odločanju vežejo splošna načela, ne glede na zatrjevalca nezakonitosti. Upoštevanje strogo-formalističnega pristopa je neučinkovito, ker povzroči, da je izbrana ponudba, ki je za naročnika manj ugodna, zato je prisiljen v neekonomičnost in neučinkovitost, to pa je v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Potreben je fleksibilen pristop, usmerjen v vzdrževanje konkurence in učinkovitosti za naročnika.

Vlagatelj se sklicuje tudi na sodbe sodišča EU št. T-375/05 in T-383/05 ter T-211/02 in zatrjuje, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudbe ravnati z dolžno skrbnostjo. Če gre za napako, ki jo je preprosto odpraviti, je v nasprotju z načelom dolžne skrbnosti izločiti ponudbo brez izvršitve pravice do pojasnila oz. dopolnitve, popravka ali pojasnila ponudbe po ZJN-3. Naročnik, ki je vlagateljevo ponudbo izločil s pavšalnim pojasnilom, bi lahko nemudoma, s precejšnjo stopnjo verjetnosti ugotovil, da je ponudba vlagatelja dopustna (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-052/2012).

b) je v odločitvi o oddaji naročila nepravilno navedel, da je v tehnični dokumentaciji mobilnega aparata, vpisanega v razredu 1 (aparat 1) navedena 12 mesečna garancija. Vlagatelj je seznanjen z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in se je s parafiranjem vzorca pogodbe (obrazec 5) zavezal k 24 mesečni garanciji za ponujene mobilne aparate.

Naročnik je izbranega ponudnika preko portala eRevizija dne 30. 9. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 2. 10. 2020. Navaja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil, saj ponujeni mobilni aparat v razredu 1 (aparat 3) ne izpolnjuje zahteve po povečani odpornosti na vlago, prah in udarce, kar izhaja iz javno dostopnih podatkov na nekaterih spletnih straneh. Vlagateljeve napake pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna ni mogoče šteti za očitno in objektivno preverljivo (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-034/2018) in ni naročnikova dolžnost, da ugotavlja, kateri izmed ponujenih aparatov ustreza njegovim zahtevam. Napaka se nanaša na del ponudbe, ki ga ni dopustno spreminjati, zato naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti, ker vlagatelja ni pozval k popravku (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-075/2019). Izbrani ponudnik vlagateljevo sklicevanje na prakso sodišča EU zavrača kot neutemeljeno, zaradi drugačnega dejanskega stanja kot je obravnavano. Do očitka o neustrezni garanciji se ne more opredeliti, ker ni seznanjen s celotno ponudbeno dokumentacijo.

Naročnik je dne 13. 10. 2020 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Navaja, da

a) je vlagatelj v obrazcu Ponudbeni predračun v razredu 1 (aparat 3) navedel mobilni aparat, ki zahteve po povečani odpornosti na vlago, prah in udarce ne izpolnjuje, kar navaja tudi vlagatelj sam. Možnost dopolnjevanja v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je potrebno razlagati restriktivno; upoštevati je potrebno, da v dele ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ni dovoljeno posegati ter da je očitnost napake v objektivnem smislu potrebno presojati z vidika možnosti njene zaznave na prvi pogled (s tem v zvezi se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-014/2017, 018-046/2020, 018-151/2019). Ker sodbe sodišča EU obravnavajo drugačno dejansko stanje, vlagateljevo sklicevanje nanje ni utemeljeno. V zaključku naročnik navaja, da se na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti vlagatelj ne more uspešno sklicevati, saj ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa;

b) je sam v odločitvi o oddaji naročila napravil očitno tipkarsko napako, in da se očitek o neustreznosti garancije nanaša na ponujeni mobilni aparat v razredu 4 (aparat 1) in ne v razredu 1 (aparat 1), kar je razvidno tudi iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13. 10. 2020, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o oddaji naročila opredelil z vlogo z dne 16. 10. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, da mora vsaj en model mobilnega aparata v razredu 1 nuditi povečano odpornost na vlago, prah in udarce, tej zahtevi pa je bilo s ponudbo vlagatelja zadoščeno. »Tiskarska napaka«, ki jo je naročnik storil z zapisom napačnega razreda mobilnega aparata (1 namesto 4) z domnevno prekratko garancijo ima za vlagatelja dejanske pravne posledice, saj se ni imel možnosti opredeliti do očitka v lastno korist. Vztraja, da se je s podpisom osnutka pogodbe zavezal k 24 mesečni garanciji za vse mobilne aparate, ne glede na to, da je v tehnični dokumentaciji za mobilni aparat v razredu 4 (aparat 1) pri prenosu iz dokumentacije v ponudbo nastala očitna tiskarska napaka in je bila vpisana 12 mesečna garancija.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja kot nedopustno zavrnil, ker dva od ponujenih mobilnih aparatov ne ustrezata naročnikovim zahtevam.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 pa ponudnik (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen če gre za dopustno odpravo računske napake), ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Predmet javnega naročila so storitve mobilne telefonije in storitve prenosa podatkov ter nakup mobilnih aparatov. Podrobnejšo specifikacijo naročila je naročnik opredelil v poglavju 6. Tehnične zahteve dokumenta Razpisna dokumentacija.

V točki 6.2.3 Tehnične zahteve za mobilne aparate, po razredih je naročnik določil:

»Razred 1: Osnovni razred - trije modeli

Ponudnik (izvajalec) mora za razred 1 ponuditi vsaj tri različne aparate, od katerih mora vsaj en delovati na operacijskem sistemu Android, vsaj en model pa mora nuditi povečano odpornost na vlago, prah in udarce, za uporabo v neugodnih razmerah.

[…].«.

V obrazcu Ponudbeni predračun (OBRAZEC 2) (v nadaljevanju: ponudbeni predračun) je naročnik pripravil tabelo MOBILNI APARATI in predvidel, da ponudniki vanjo vpišejo podatke o ponujenih mobilnih aparatih v posameznih razredih (1, 2, 3, 4), na način kot sledi (primer zapisa je podan za en mobilni aparat razreda 1):

»Mobilni aparat – razred 1 (aparat 1):
Blagovna znamka
Model
Popolna firma proizvajalca
Država končne izdelave«.

Za razliko od vseh ostalih vnaprej pripravljenih poimenovanj mobilnih aparatov v vseh štirih razredih, je naročnik le pri mestu za vpis mobilnega aparata v razredu 1 (aparat 3) dodal opis, s katerim je izpostavil tehnično zahtevo, in sicer:

»Mobilni aparat – razred 1 (aparat 3) – povečana odpornost na vlago, prah in udarce:
Blagovna znamka
Model
Popolna firma proizvajalca
Država končne izdelave«.

V istem obrazcu je naročnik določil tudi, da morajo ponudniki ponudbi med drugim predložiti »Tehničn[o] dokumentacij[o] za vse ponujene aparate, iz katere je mogoče ugotoviti karakteristike aparatov. Iz priložene tehnične dokumentacije mora biti razvidno izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev (zahteve za posamezni razred) za vsak ponujeni aparat.«.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki za vsak ponujen mobilni aparat v posameznem razredu v vnaprej pripravljeno tabelo v ponudbenem predračunu vpišejo zahtevane podatke in zanje priložijo ustrezno tehnično dokumentacijo, ki izpolnjevanje naročnikovih zahtev izkazuje. Pri tem je izrecno predvidel, da morajo ponudniki mobilni aparat, ki v razredu 1 izpolnjuje tehnično zahtevo glede povečane odpornosti na vlago, prah in udarce, vpisati v polje za mobilni aparat v razredu 1 (aparat 3).

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitvi v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma, t.j. pod pogoji, določenimi z ZJN-3 oz. v primeru, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po poteku roka za prejem ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oz. so dolžni pri pripravi ponudbe v tem delu ravnati s še posebno skrbnostjo.

V konkretnem primeru med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da vlagatelj v tabeli v ponudbenem predračunu v razredu 1 (aparat 3) ni vpisal mobilnega aparata, ki izpolnjuje naročnikovo zahtevo glede povečane odpornosti na vlago, prah in udarce. O tem se je z vpogledom v tehnično dokumentacijo ponujenega mobilnega aparata prepričala tudi Državna revizijska komisija in ugotovila, da je v njej izrecno zapisano, da te zahteve ponujeni mobilni aparat v razredu 1 (aparat 3) ne izpolnjuje (točka 2.1 tehnične dokumentacije ponujenega mobilnega aparata, stran 69 tehnične dokumentacije proizvajalca ponujenega mobilnega aparata).

Glede na to, da je naročnik v tabeli v ponudbenem predračunu predvidel posebno mesto, v katerega so morali ponudniki vnesti podatke o ponujenem mobilnem aparatu, ki nudi povečano odpornost na vlago, prah in udarce (v razred 1 (aparat 3)), Državna revizijska komisija uvodoma ne more slediti navedbi vlagatelja, da je njegova ponudba ustrezna že zgolj zato, ker eden od ostalih dveh ponujenih mobilnih aparatov v razredu 1 (ne pa aparat, vpisan v razred 1 (aparat 3), kot zahtevano) izpolnjuje izpostavljeno zahtevo. Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve navedbe o naročnikovi kršitvi dolžne skrbnosti in njegovo sklicevanje na sodbi sodišča EU v zadevah št. T-376/05 in T-383/05, ker naročnik pri presoji ustreznosti ponujenega mobilnega aparata v razredu 1 (aparat 3) ni upošteval lastnosti mobilnega aparata, ponujenega v drugem delu tabele ponudbenega predračuna. Čeprav iz sodb izhaja, da je naročnik dolžan skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne dele predmetne zadeve, Državna revizijska komisija ugotavlja, da morebitna ugotovitev naročnika, da zahtevo izpolnjuje nek drug ponujen mobilni aparat, ne bi spremenila dejstva, da vlagatelj v tabelo v ponudbenem predračunu v razredu 1 (aparat 3) ni vpisal in s tem ponudil mobilnega aparata, ki nudi povečano odpornost na vlago, prah in udarce.

Neizpolnjevanje te zahteve pomeni pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja, ki se nanaša na del ponudbe, ki je vezan na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Vanj, kot že zapisano, glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dopustno posegati, razen kadar gre za dopolnitve ali popravke očitnih napak, pod pogojem, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Ravno, da gre za očitno napako oz. očitno pomoten vpis mobilnega aparata v ponudbeni predračun (v razred 1 (aparat 1) namesto v razred 1 (aparat 3)) oz. da bi bilo tako napako dopustno odpraviti, zaradi česar bi moral naročnik ugotoviti, da vlagateljeva ponudba izpolnjuje vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje vlagatelj.

V zvezi z vprašanjem, katero napako je mogoče obravnavati kot očitno, je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da je očitnost napake potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oz. ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oz. s preverjanjem pravilnosti le-tega (prim. npr. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-151/2019, 018-046/2020). Da dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko ne bi pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po poteku roka za prejem ponudb ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da je vlagatelj na mesto v ponudbi, v katerem je bil izrecno predviden vpis mobilnega aparata, ki izpolnjuje zahtevo po povečani odpornosti na vlago, prah in udarce (v razredu 1 (aparat 3)), vpisal mobilni aparat, ki tej naročnikovi zahtevi očitno ne ustreza. Četudi mobilni aparat, ponujen v razredu 1 (aparat 1) ustreza izpostavljeni naročnikovi zahtevi, stanja, ki izhaja iz ponudbe vlagatelja, ni mogoče opredeliti kot očitno napako. Iz tabele ponudbenega predračuna (niti iz ostalih postavk vlagateljeve ponudbe) namreč ni na prvi pogled jasno in brez dodatnega pojasnjevanja zaznavno, da je vlagatelj dejansko želel z mobilnim aparatom, ki ga je vpisal v razred 1 (aparat 1) izpolniti naročnikovo zahtevo po mobilnem aparatu, ki nudi povečano odpornost na vlago, prah in udarce (tudi) v razredu 1 (aparat 3).

Neutemeljene so zato vlagateljeve navedbe, v katerih ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-052/2012 zatrjuje, da bi bilo ustreznost njegove ponudbe mogoče nemudoma ugotoviti s precejšnjo stopnjo gotovosti glede na podatke v njej in njegovo sklicevanje na sodbo sodišča EU št. T-195/08, v kateri je bilo obravnavano vprašanje dovoljenosti popravka ponudbe za primer, da je zahtevani podatek očitno razviden iz predložene ponudbe. Dejansko stanje v sklicevanih zadevah je namreč različno od predhodno obravnavanega.

Ker ugotovljena napaka v delu vlagateljeve ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v konkretnem primeru torej ni očitna, zaradi česar ponudbe v tem delu, glede na predstavljene določbe 89. člena ZJN-3, ni mogoče dopolnjevati ali popravljati, Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve navedbe glede potrebnih ravnanj naročnika v primeru obstoja enostavno odpravljivih napak v ponudbi oz. napak, ki za odpravo potrebujejo enostavno pojasnilo in s tem povezano sklicevanje na sodbo sodišča EU št. T-211/02.

Iz istega razloga Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača tudi vlagateljevo zatrjevanje, da obveznost naročnika pridobiti potrebna pojasnila od ponudnikov izhaja iz načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da je že večkrat zapisala (kar v zahtevku za revizijo povzema tudi vlagatelj sam), da se posamezni ponudnik v predrevizijskem oz. revizijskem postopku že po naravi stvari praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oz. naročenih storitev in/ali gradenj, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih potegujejo za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi jih pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-099/2018, 018-010/2019, 018-179/2019). Kot sicer pravilno navaja tudi vlagatelj, pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo (zgolj) zagovorniki javnega interesa.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ugotovil, da vlagatelj v razredu 1 (aparat 3) ni ponudil mobilnega aparata, ki nudi povečano odpornost na vlago, prah in udarce, njegovo ponudbo pa brez predhodnega poziva na dopolnitev ali popravek, označil za nedopustno.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z drugim naročnikovim očitkom, in sicer glede neustreznega garancijskega roka enega od ponujenih mobilnih aparatov. Morebitna ugotovitev utemeljenosti teh vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj (oz. na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 9. 11. 2020



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
- Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o., Ljubljana, Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana – Črnuče
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran