018-156/2020 Gasilska zveza Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sklenitev okvirnih sporazumov za izgradnjo vadbenih poligonov«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki NOGRAD, gradbeno in trgovsko podjetje d.o.o., Hotiza, Petrova ulica 41, Lendava – Lendva, LEGARTIS, gradbeno podjetje d.o.o., Trimlini 2I, Lendava – Lendva, Instalacije Sedmak, d.o.o., Soboška cesta 1A, Ljutomer in E+ PROJEKT, elektro storitve d.o.o., Šratovci 57, Radenci, ki jih zastopa Marko Novak, direktor družbe NOGRAD d.o.o., Lendava – Lendva (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gasilska zveza Slovenije, Tržaška cesta 221, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 10. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« z dne 1. 9. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 10. 3. 2020, št. objave JN001571/2020-B01, s popravkom.

Naročnik je dne 1. 9. 2020 sprejel Odločitev (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) iz katere izhaja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel sedem ponudb. Ponudbo vlagatelja pa je zavrnil kot nedopustno, ker je pri njenem pregledu ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Vlagatelj za nobenega od treh priglašenih referenčnih poslov soponudnika LEGARTIS d.o.o., Lendava – Lendva, ki so obsegali izvedena gradbena dela, ni izkazal, da so obsegali tudi strojne in elektro inštalacije, kot je bilo zahtevano v pogoju št. 1 iz točke 8.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost poglavja 8.2 Pogoji za sodelovanje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: pogoj št. 1 iz točke 8.2.3).

Ponudbe preostalih šestih ponudnikov, GINEX INTERNATIONAL Gradbeni inženiring d.o.o., Nova Gorica s partnerjem KOSTAK, komunalno in gradbeno podjetje, d.d., Krško; KOLEKTOR CESTNO PODJETJE NOVA GORICA, Družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.o.o., Nova Gorica; KOMUNALNE GRADNJE d.o.o., Grosuplje s partnerjem TRGOGRAD trgovina in gradbeništvo, d.o.o., Litija; MARKOMARK NIVAL graditeljstvo d.o.o., Hajdina s partnerjema NIVAL INVEST, družba za gradbeništvo, storitve in trgovino d.o.o., Hajdina in NIVAL OAB, gradbeništvo, proizvodnja in storitve, d.o.o., Hajdina; VBT, družba za gradnjo in prevoze, d.o.o., Mengeš; ZIDGRAD Splošno gradbeno podjetje Idrija d.d., Idrija (v nadaljevanju: izbrani ponudniki) je sprejel in odločil, da bo z njimi sklenil okvirni sporazum za izgradnjo vadbenih poligonov.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 2. 9. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN001571/2020-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 11. 9. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev, da priglašeni referenčni posli soponudnika LEGARTIS d.o.o., Lendava – Lendva niso ustrezni in da vlagateljeva ponudba zato ni dopustna, ni pravilna. Ob sklicevanju na odgovor naročnika, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 20. 3. 2020 zatrjuje, da je bil obrazec OBR-3 izpolnjen skladno z navodili naročnika, tj. z vpisom skupnega zneska vseh izvedenih del (gradbenih, strojnih in elektro del). V besedilo obrazca OBR-3 ni posegal. Pri ponudnikih je očitno prišlo do dvoma oz. nerazumljivosti spornega obrazca OBR-3, sicer vprašanje na Portalu javnih naročil glede njegovega izpolnjevanja ne bi bilo zastavljeno. Ker naročnik drugih pomanjkljivosti ne zatrjuje, iz obrazcev OBR-3, v katerih so navedeni referenčni posli pa izhaja, da presegajo minimalno vrednostno referenčno zahtevo, vlagatelj zatrjuje, da referenčni pogoj v celoti izpolnjuje. Zahtevku za revizijo prilaga potrdilo enega od referenčnih naročnikov, ki izkazuje dopustnost vlagateljeve ponudbe. Predlaga tudi zaslišanje zakonitega zastopnika družbe NOGRAD d.o.o., Lendava - Lendva in LEGARTIS d.o.o., Lendava – Lendva.

Vlagatelj ob sklicevanju na 89. člen ZJN-3 dalje zatrjuje, da ima naročnik možnost, da od ponudnikov zahteva pojasnilo ponudbe v primerih, kadar bi bila ponudba nejasna, napačna ali pomanjkljiva. V konkretnem primeru bi zato naročnik od vlagatelja lahko zahteval pojasnila oz. dopolnitev ponudbe v zvezi s predloženimi obrazci referenčnih poslov in se prepričal o njihovi ustreznosti, pa tega ni storil. Gre namreč za take elemente ponudbe, katerih obstoj je pred potekom roka za prejem ponudb mogoče objektivno preveriti; pri tem ne bi prišlo do nobene spremembe ponudbe, niti tako ravnanje ne bi bilo v nasprotju z načelom transparentnosti ali načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik v zvezi z vodjo del v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil neustrezen pogoj in ponudnike, ki so oddali svoje ponudbe, postavil v neenakopraven položaj. Za ponudnika je namreč zahteval predložitev treh referenčnih poslov gradnje stavb, za vodjo del pa je zadoščal že en sam, kar bi po prepričanju vlagatelja moral naročnik izenačiti. Ker vsi ponudniki niso predložiti treh referenčnih del za vodje del, dopolnitve njihovih ponudb pa naročnik ni zahteval, prav tako jih ni zavrnil kot nedopustnih, je kršil načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

V zaključku vlagatelj še izpostavlja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je dolžan za vložitev zahtevka za revizijo plačati takso v višini 4.000,00 EUR, iz odločitve o oddaji naročila pa izhaja, da znaša taksa 6.000,00 EUR. Iz previdnosti je plačal višjo takso, v primeru ugotovljenega preplačila zahteva vračilo.

Naročnik je izbrane ponudnike z dopisom z dne 16. 9. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izjasnitve ni podal noben od izbranih ponudnikov.

Naročnik je dne 6. 10. 2020 sprejel Odločitev (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik navaja, da je ponudbo vlagatelja ocenjeval zgolj na podlagi pomanjkljivo izpolnjenih obrazcev in podatkov, ki so mu bili v ponudbi na voljo. Ker iz teh ne izhaja, da so bila posamezna dela (elektro in strojna) vključena v ponudbo, ni mogel zaključiti, da je vlagatelj referenčni pogoj izpolnil. Da skupna vrednost elektro in strojnih del v ponudbi ni posebej navedena, med strankama ni sporno. Naročnik navaja, da je v spornem referenčnem pogoju od ponudnikov zahteval, da navedejo vrednost gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, ki so morala biti vključena v referenčni posel in znašati vsaj 200.000,00 EUR brez DDV. Za izpolnitev zahteve je oblikoval referenčni obrazec OBR-3, v katerem je predvidel polja za vnos celotne vrednosti posla, ter skupne vrednosti gradbenih del, strojnih del in elektro del. Na vprašanje enega od zainteresiranih ponudnikov je dne 20. 3. 2020 na Portalu javnih naročil podal pojasnilo, da ponudniki v navedeni obrazec vpišejo skupnost vrednost (seštevek) teh del. Zahteval je torej, da seštejejo vrednost vsake od posameznih kategorij del in seštevek vsake od teh vrednosti vnesejo v obrazec OBR-3. Noben del njegovega pojasnila ni opravičeval, da vlagatelj obrazca OBR-3 ni izpolnil v celoti. V podanem pojasnilu ni pritrdil vprašanju niti ni spreminjal obrazca, ki bi vlagatelju omogočal, da določene rubrike v njem ignorira in jih ne izpolni. Ker je hkrati zahteval tudi vnos skupne vrednosti celotnega posla, si je zagotovil dodatno možnost presoje ponudbe, saj je lahko na podlagi primerjave posameznih del in skupne vrednosti posla sklepal na dejanski obseg izvedenih del. Ob odsotnosti teh podatkov naročnik izpolnjevanja pogoja brez pojasnil ne bi mogel preveriti. Na način, da je potrebno izpolniti vsa polja v obrazcu OBR-3 je zahtevo razumelo preostalih šest ponudnikov. Ker vlagatelj ni izpolnil skupne vrednosti elektro del in strojnih del, niti skupne vrednosti celotnega posla, ni podal zadostnih informacij, na podlagi katerih bi naročnik lahko utemeljeno sklepal, da referenčni pogoj izpolnjuje.

Vlagateljevo tolmačenje zahteve za izpolnjevanje obrazca OBR-3 naročnik označuje za popolnoma neskladnega z vsebino obrazca, saj mesta za vnos take skupne vrednosti sploh ni predvideval, kot nelogično pa izpostavlja tudi vsebino vlagateljeve ponudbe v preostalih obrazcih v ponudbi – za soponudnika E+ PROJEKT d.o.o., Radenci je namreč navedel samo skupno vrednost elektro del, za soponudnika INSTALACIJE SEDMAK d.o.o., Ljutomer pa le vrednost strojnih del.

Naročnik navaja tudi, da bi moral vlagatelj z zahtevkom za revizijo dokazati ne le, da je obrazec izpolnil pravilno, ampak tudi, da so bila elektro in strojna dela v vsaj treh referenčnih poslih tudi vključena. Dokazilo o tem je vlagatelj v zahtevku za revizijo predložil le za referenčnega naročnika XX, za ostale pa ne. Svoje trditve, da so bila v referenčne posle vključena tudi elektro in strojna dela tako ni dokazal niti z zahtevkom za revizijo, s tem pa ni zadostil svojemu trditveno – dokaznemu bremenu (7. in 212. člen Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

V zvezi z očitkom glede nedopustnosti ponudb nekaterih ponudnikov naročnik navaja, da referenčnega pogoja za vodjo del sploh ni določil (ZJN-3 tega od njega ne zahteva), je pa reference točkoval kot merilo, skladno z 84. členom ZJN-3, zato trditve vlagatelja ne morejo spremeniti nabora izbranih ponudnikov. Vlagateljeva navedba o določitvi neustreznih pogojev je neupoštevna, saj bi jo moral vlagatelj zatrjevati z zahtevkom za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik ponudnikov ni razlikoval, saj so bili vsi, ki so izpolnjevali pogoje, izbrani.

V zaključku naročnik odgovarja še na navedbe vlagatelja v zvezi z višino takse. Taksa za zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in taksa za zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila je različna, zato je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede prve določil, da znaša 4.000,00 EUR, kar je skladno s 1. alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, v odločitvi o oddaji naročila pa glede druge določil, da znaša 6.000,00 EUR, kar je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN. Znesek takse je določil jasno in pravilno v pravnem pouku odločitve.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 13. 10. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo. Ne strinja se z naročnikom glede tolmačenja odgovora v zvezi z izpolnjevanjem obrazca OBR-3, opozarja pa tudi, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo glede možnosti izpolnjevanja obrazca prihaja sam s seboj v nasprotje. Kot neutemeljene zavrača naročnikove navedbe, da naj bi na podlagi vrednosti posameznih postavk del in celotne vrednosti posla lahko dodatno preveril izpolnjevanje pogojev. Naročnik namreč ni zahteval, da so referenčni posli potrjeni s strani referenčnega naročnika, prav tako v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil razmerja med posameznimi vrstami del – pomembna je bila le skupna vrednost vseh del. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik, v kolikor je želel natančno takšno izpolnjevanje obrazcev, kot zatrjuje, to določno zapisati kot odgovor na postavljeno vprašanje. Na kakšen način so sporni obrazec izpolnili preostali ponudniki ni relevantno, saj je pri enem od ponudnikov očitno prišlo do nerazumevanja načina njegove izpolnitve. Vlagatelj še opozarja, da se naročnik do njegovih navedb glede pojasnjevanja ali morebitne dopolnitve ponudbe ni izjasnil.

Navaja tudi, da so bile reference njegovih soponudnikov v ponudbi predložene kot dokazilo o njihovi usposobljenosti. Z njimi ni izpolnjeval spornega pogoja, ti referenčni posli pa niso predmet zahtevka za revizijo.

Čeprav je zahtevku za revizijo res priložil le eno referenčno potrdilo, potrjeno s strani referenčnega naročnika vlagatelj opozarja, da taka potrdila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niso bila zahtevana in ne morejo biti zahtevana sedaj. Vlagatelj je potrdilo predložil le kot dokaz, da se je naročnik prenaglil in ni izvedel vseh potrebnih ukrepov za razjasnitev nejasnosti v ponudbi.

Vlagatelj vztraja pri navedbah o neustrezno določenih pogojih glede vodje del, navedbe o nepravilno določeni taksi pa umika, saj sprejema obrazložitev naročnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 7. 10. 2020 in dne 15. 10. 2020, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker vlagatelj očitek o nepravilno določeni višini takse umika, iz potrdila o plačilu pa izhaja, da je takso plačal v ustrezni višini (prim. drugi odstavek 71. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da so tudi vsi ostali pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj naročniku očita, da ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Naročnik je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da na podlagi predloženih obrazcev OBR-3 ni mogel zaključiti, da vlagatelj izpolnjuje referenčni pogoj št. 1 iz točke 8.2.3, saj v nobenem od referenčnih poslov zaradi vpisa skupne vrednosti vseh del ni izkazana izvedba strojnih in elektro inštalacijskih del. Vlagatelj tej ugotovitvi naročnika nasprotuje in zatrjuje, da je obrazec OBR-3 izpolnil skladno z navodili naročnika, in sicer tako, da je v obrazec vpisal skupno vrednost vseh izvedenih referenčnih del, s tem pa izkazal tudi izpolnjevanje referenčnega pogoja.

Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki (med drugim) izpolnjuje pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Tako lahko glede tehnične in strokovne sposobnosti zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Zahteva lahko zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (prvi, drugi in deseti odstavek 76. člena ZJN-3; točka a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik (relevantno za obravnavano zadevo) v pogoju št. 1 iz točke 8.2.3 določil:

»Gospodarski subjekt je […] izvedel izgradnjo vsaj treh stavb, […] in vrednosti gradbenih del, del za izvedbo strojnih inštalacij in del za izvedbo elektro inštalacij posamezne stavbe v skupni višini vsaj 200.000 EUR brez DDV, pri čemer je izgradnja posamezne stavbe morala zajemati tako izvedbo gradbenih del, izvedbo strojnih inštalacij in elektro inštalacij. […].

[…]

Dokazila: Izpolnjen in podpisan ESPD – v delu IV: Pogoji za sodelovanje, a: Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje.
IN
Ustrezno število izpolnjenih obrazcev Reference (OBR-3). Za referenčne posle ni treba, da so potrjeni s strani naročnika referenčnega posla.«

Obrazec Reference (OBR-3), ki je bil določen kot dokazilo za izkaz izpolnjevanja citiranega referenčnega pogoja, je naročnik oblikoval na način, da je poleg podatkov, s katerimi so morali ponudniki opredeliti posamezen priglašen referenčen posel (podatki o naročniku, izvajalcu, naziv referenčnega posla, opis posla itd.) predvidel tudi polja za vpis podatkov o
- vrednosti posameznih del v EUR brez DDV, ki jih je razdelil na gradbena dela, dela za izvedbo strojnih instalacij in dela za izvedbo elektro inštalacij ter
- vrednosti celotnega posla v EUR brez DDV.

V zvezi z izpolnjevanjem obrazca OBR-3 je naročnik preko Portala javnih naročil prejel vprašanje zainteresiranega ponudnika:

»Pozdravljeni,

pogoj referenc za delo in vodjo del je:

Gospodarski subjekt je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb izvedel izgradnjo vsaj treh stavb, višine posamezne stavbe vsaj 10 m in vrednosti gradbenih del, del za izvedbo strojnih inštalacij in del za izvedbo elektro inštalacij posamezne stavbe v skupni višini vsaj 200.000 EUR brez DDV, pri čemer je izgradnja posamezne stavbe morala zajemati tako izvedbo gradbenih del, izvedbo strojnih inštalacij in elektro inštalacij. Naročnik bo kot datum zaključka posla štel datum uspešno izvedene primopredaje.

V samem obrazcu OB3-3 in OBR-3a moramo vpisati vrednosti Gradbena dela ...... tukaj nas zanima, ali se vpišejo samo gradbena dela ali se vpišejo pod to zahtevo tudi izvedena obrtniška dela???

[…]«,

na katerega je naročnik dne 20. 3. 2020 ob 16:25 uri odgovoril:

»Ponudniki v OBR-3 in OBR-3A vpišejo skupno vrednost (seštevek) gradbenih del, del za izvedbo strojnih in del za izvedbo elektro inštalacij. […]«.

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila na potrebo po preglednem ravnanju naročnika. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je torej preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

Kot izhaja iz navedb vlagatelja in naročnika, si odgovor naročnika, da ponudniki v obrazec OBR-3 vpišejo skupno vrednost del, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 20. 3. 2020, razlagata različno – naročnik zatrjuje, da je tudi v odgovoru vztrajal pri vpisu podatkov, kot je to izhajalo iz pripravljenega obrazca OBR-3, torej pri vpisu ločenih vrednosti posameznih izvedenih del (tj. gradbenih del, elektro inštalacij, strojnih inštalacij), vlagatelj pa zatrjuje, da je naročnik z odgovorom dopustil izpolnitev obrazca OBR-3 na način, da so ponudniki vpisali le skupno vrednost vseh treh vrst del, izvedenih v okviru referenčnega posla.

Upoštevaje navedeni odgovor (»Ponudniki v OBR-3 in OBR-3A vpišejo skupno vrednost (seštevek) gradbenih del, del za izvedbo strojnih in del za izvedbo elektro inštalacij.«) Državna revizijska komisija sledi vlagateljevi razlagi odgovora, na podlagi katere je zadoščalo, da so ponudniki v obrazec OBR-3 vpisali le vsoto vrednosti vseh relevantnih del (tj. gradbenih del, elektro inštalacij in strojnih inštalacij). Taki razlagi v prid govori tudi dejstvo, da naročnik v referenčnem pogoju št. 1 iz točke 8.2.3 vrednostno posamezne vrste del navzdol ni zamejil, pač pa je določil le minimalno vrednost celotnih izvedenih del. Ker pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da ni mogoče zavrniti niti razlage odgovora, za katero se zavzema naročnik in na podlagi katere so ponudniki v obrazec OBR-3 vpisali seštevek vrednosti vsake od posameznih kategorij del, to pomeni, da odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil dne 20. 3. 2020, ki po vsebini predstavlja zahtevo glede izpolnjevanja obrazca OBR-3, ni jasen, natančen in nedvoumen, naročnik pa pri oblikovanju tega odgovora oz. zahteve ni ravnal v skladu z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Na ugotovljeno nejasnost zahteve zatrjevanje naročnika, da obrazca OBR-3 po objavi odgovora ni v ničemer spreminjal, nima vpliva. Obveznost naročnika pripraviti čistopis dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz ZJN-3 ne izhaja, kljub vsemu pa dopolnjeni, spremenjeni ali pojasnjeni deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s trenutkom objave na Portalu javnih naročil postanejo njen del (prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3).

Neutemeljeno je dalje zatrjevanje naročnika, na kakšen način so obrazec OBR-3 izpolnili preostali ponudniki, saj so ga izpolnili v skladu z eno od možnih razlag nejasne zahteve; nerelevantno pa je tudi, na kakšen način je vlagatelj obrazec OBR-3 izpolnil za svoje soponudnike (tudi sicer so bili predloženi le za posamezna dela, ki jih v ponudbi soponudnika prevzemata).

Že večkrat zapisano stališče Državne revizijske komisije je, da nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov (v konkretnem primeru vlagatelja), ki se zanašajo na eno izmed možnih razlag zahteve, ki jo ta omogoča. Ravnanje naročnika, ko je zahtevo glede izpolnjevanja obrazca OBR-3, ki je omogočala dve različni razlagi, razlagal v škodo vlagatelja in ugotovil, da zaradi vpisa celotne vrednosti referenčnega posla v predloženih obrazcih OBR-3 izpolnjevanje referenčnega pogoja ni izkazano, na tej podlagi pa sprejel odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne, zato predstavlja ravnanje v nasprotju z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter 6. in 7. členom ZJN-3.

Ker glede na ugotovljeno naročnik za očitek vlagatelju o neustrezni izpolnitvi obrazca OBR-3 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni imel podlage, Državna revizijska komisija kot brezpredmetno zavrača vlagateljevo sklicevanje na institut dopolnjevanja ponudb in na očitano odsotnost s tem povezanih naročnikovih ravnanj. Dalje, kot brezpredmetno zavrača tudi potrdilo referenčnega naročnika, ki ga je vlagatelj priložil (šele) zahtevku za revizijo (in iz katerega izhaja razčlenjena vrednost posameznih del iz referenčnega posla), saj je za presojo, ali je naročnik utemeljeno zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno relevantna vsebina vlagateljeve ponudbe v času njenega preverjanja in ocenjevanja; iz enakega razloga gre zavrniti tudi navedbe naročnika, da vlagatelj v zahtevku za revizijo svojega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil in izpolnjevanja zahtev iz referenčnega pogoja v zahtevku za revizijo ni izkazal.

Glede na oceno Državne revizijske komisije, da je dejansko stanje, relevantno za odločitev o zahtevku za revizijo, razjasnjeno z izvedenimi listinskimi dokazi, Državna revizijska komisija kot nepotrebnega (pa tudi sicer kot nesubstanciranega) zavrača vlagateljev dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika družbe NOGRAD d.o.o., Lendava – Lendva in LEGARTIS d.o.o., Lendava – Lendva.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila referenčnih pogojev za vodjo del ni ustrezno pripravil. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi, če bi bile točne vlagateljeve navedbe glede zahtevanih referenc za priglašenega vodjo del (pa niso in vpogled v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje navedbe naročnika, da so bile njihove reference vrednotene le v okviru meril), bi bil vlagatelj z zatrjevanjem, da zahtevanih referenc za vodjo del naročnik ni določil ustrezno, v tej fazi postopka, tj. po izdaji odločitve o oddaji naročila, prepozen (prim. tretji odstavek 25. člena ZPVPJN), vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa zato ne bi bila več mogoča.

V zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik pri pregledu in ocenjevanju njegove ponudbe ni ravnal v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, zato je, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« z dne 1. 9. 2020.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ter sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe vlagatelja opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala potreben in opredeljeno naveden strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 6.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih materialnih stroškov (2%), saj vlagatelj omenjenega stroška ni ustrezno opredelil (stroška ni ustrezno specificiral, obrazložil, utemeljil in izkazal).

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 30. 10. 2020



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Gasilska zveza Slovenije, Tržaška cesta 221, 1000 Ljubljana
- NOGRAD d.o.o., Hotiza, Petrova ulica 41, 9220 Lendava – Lendva
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- GINEX INTERNATIONAL d.o.o., Rejčeva ulica 3, 5000 Nova Gorica
- KOLEKTOR CESTNO PODJETJE NOVA GORICA d.o.o., Kromberk, Industrijska cesta 2, 5000 Nova Gorica
- KOMUNALNE GRADNJE d.o.o., Gasilska cesta 5, 1290 Grosuplje
- MARKOMARK NIVAL d.o.o., Draženci 102, 2288 Hajdina
- VBT d.o.o., Topole 51B, 1234 Mengeš
- SGP ZIGRAD Idrija d.d., Vojkova ulica 8, 5280 Idrija

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran