Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-172/2020 Osnovno zdravstvo Gorenjske

    Številka: 018-172/2020-4
    Datum sprejema: 2. 11. 2020

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava pisarniškega materiala in tonerjev« (sklop 2) in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Pavlin, d. o. o., Grič 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Mihaela Pudgar, odvetnica na Prevaljah, zoper ravnanje naročnika Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 2. 11. 2020

    odločila:



    1. Pritožba se zavrne.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.


    Obrazložitev:

    Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 27. 8. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005345/2020-B01, in 28. 8. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 167-402849) 15. 10. 2020 ob 19.05 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo »razpisne dokumentacije javnega naročila številka JN005345/2020-B01 z dne 25.8.2020 v sklopu II« in predlagal, da »se razpisni pogoji dopolnijo«, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov.

    Naročnik je s sklepom z dne 19. 10. 2020, ki je bil objavljen na portalu eRevizija 19. 10. 2020 ob 14.11, zavrgel zahtevek za revizijo, ker ga je vlagatelj vložil po poteku roka za prejem ponudb (15. 10. 2020 do 9. ure) in zato prepozno, ker vlagatelj ni predložil ponudbe in zato nima aktivne legitimacije, podana pa je tudi omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, ker iz vprašanja, na katerega je bil objavljen odgovor 1. 10. 2020 ob 10.38 na portalu javnih naročil, ni mogoče razbrati opozorila na očitano kršitev. Naročnik je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

    Vlagatelj je 22. 10. 2020 ob 12.49 na portalu eRevizija vložil pritožbo in predlagal, da po njeni ugoditvi naročnik odloči o zahtevku za revizijo, »podrejeno« pa, da »se javno naročilo« »razveljavi ter se postopek oddaje javnega naročila za dobavo istega blaga, ponovi«. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj se je skliceval na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-235/2012, 018-010/2017, 018-064/2018, 018-094/2018, 018-225/2018, 018-174/2019 in 018-208/2019 ter utemeljeval, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, da ima aktivno legitimacijo in da ni podana omejitev iz 16. člena ZPVPJN.

    Naročnik je 27. 10. 2020 ob 14.26 po portalu eRevizija Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN (skupaj, kumulativno) izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, potem naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa lahko zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN). Naročnik je sklep z dne 19. 10. 2020 utemeljil z ugotovitvijo, da niso izpolnjeni pogoji iz prve, tretje in četrte alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Da bi vlagatelj uspel s pritožbo, bi morala Državna revizijska komisija zaključiti, da je naročnik v sklepu z dne 19. 10. 2020 napačno ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz prve, tretje in četrte alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. Že v primeru zaključka Državne revizijske komisije, da je naročnik pravilno ugotovil, da ni izpolnjen katerikoli izmed teh treh pogojev, je treba zavrniti pritožbo.

    Naročnik je v sklepu z dne 19. 10. 2020 najprej navedel, da je vlagatelj glede na drugi odstavek 25. člena ZPVPJN vložil zahtevek za revizijo prepozno, saj ga je vložil na portal eRevizija 15. 10. 2020 ob 19.05, čeprav so morali ponudniki oddati ponudbe do 15. 10. 2020 do 9. ure, rok za prejem ponudb pa je bil tudi daljši od deset delovnih dni.

    Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe [oziroma po terminologiji Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) je to povabilo k predložitvi ponudb] ali razpisno dokumentacijo (oziroma po terminologiji ZJN-3 je to dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila), se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, skladno z drugo povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo skladno z drugo povedjo iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

    Iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je tako razvidno, da se rok desetih delovnih dni začne šteti od objave obvestila iz 3. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v zvezi s 56. členom ZJN-3, prejema obvestila k predložitvi ponudb ali ob izpolnitvi pogoja od objave obvestila iz 6. točke prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v zvezi s 60. členom ZJN-3. Za vse te tri primere pa velja enako izhodišče iz prve povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN o nedopustnosti vložitve zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb. To izhodišče ima izjemo, in sicer »če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni« (pogoj iz prve povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN), pri čemer je v drugi povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN določeno, od katerega trenutka se šteje ta rok, in sicer se ta šteje od dneva objave obvestila o naročilu, ki je po terminologiji ZJN-3 obvestilo o javnem naročilu (3. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v zvezi s 56. členom ZJN-3) in se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju pri vseh postopkih, razen pri postopku s poganjanji brez predhodne objave (prva poved iz 56. člena ZJN-3). Ker je odprti postopek eden izmed postopkov, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil (alinea a prvega odstavka 39. člena ZJN-3), se obvestilo o (javnem) naročilu uporablja kot sredstvo za objavo tudi v odprtem postopku.

    Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-064/2018, na katero se je skliceval vlagatelj, opozorila na spremembo ureditve iz 25. člena ZPVPJN zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 60/2017; v nadaljevanju: ZPVPJN-B), vendar je hkrati ugotovila, da nova ureditev v drugi povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN že zaradi druge in tretje povedi iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 še nadalje dopušča možnost tolmačenja, skladno s katerim za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo ni odločilno, ali je naročnik objavil obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v zvezi s 60. členom ZJN-3), temveč je gospodarskim subjektom zagotovil informacije, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil kot odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov, saj so tudi v taki obliki objavljene informacije po svoji vsebini in namenu enake informacijam, ki so objavljene v obvestilih o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Zožuje pa se možnost tolmačenja, da so za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo te informacije relevantne ne glede na to, ali je naročnik svoje zahteve dopolnjeval, spreminjal ali le pojasnjeval. Iz druge povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je treba razbrati, da so informacije lahko še nadalje relevantne za ugotovitev pravočasnosti zahtevka za revizijo, vendar le, če je naročnik z njimi spremenil ali dopolnil navedbe v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa tudi, če je s temi informacijami le pojasnil navedbe v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da s pojasnili ni tudi povzročil spremembe ali dopolnitve navedb v objavi, povabilu k predložitvi ponudb ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz druge povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 izhaja, da se za razmejitev, kdaj informacija pomeni dopolnitev, spremembo ali pojasnilo, upošteva vsebinski kriterij (tj. kaj je vsebina informacije), ne pa poimenovanje te informacije. V drugi povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 je določeno, da se s pojasnilom »odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji«, sprememba ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa sta podani, »če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija«. Ugotovitev, kaj je vsebina informacije, je zato lahko različna glede na konkretne okoliščine vsakokratnega primera. Samo dejstvo, da naj bi pojasnilo odpravljalo dvoumnost navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa ne more že samo po sebi niti izključiti možnosti, da hkrati pomeni spremembo ali dopolnitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bo kot ključno treba razrešiti, ali »iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija«.

    Državna revizijska komisija je vsebinsko enako kot v zadevi št. 018-064/2018 pojasnila tudi v zadevah št. 018-094/2018, 018-225/2018 in 018-174/2019, na katere se je skliceval vlagatelj. Vendar za rešitev te zadeve ni bistveno ugotavljati, ali odgovor, objavljen 1. 10. 2020 ob 10.38 na portalu javnih naročil, na katerega se je skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo (str. 4) in pritožbi (str. 3), predstavlja dopolnitev ali spremembo navedb v objavi, povabilu k oddaji ponudbe (oziroma po terminologiji ZJN-3 v povabilu k predložitvi ponudb) ali razpisni dokumentaciji (oziroma po terminologiji ZJN-3 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), ne pa le njihovega pojasnila, saj je treba upoštevati, da vlagatelj napačno tolmači prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN za svoj položaj, poleg tega v nobenem primeru javnega naročanja iz zadev št. 018-064/2018, 018-094/2018, 018-225/2018 in 018-174/2019, niti zadev št. 018-010/2017 in 018-208/2019, takratni vlagatelji niso vložili zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb, saj je moral tedanji naročnik:
    - za javno naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-010/2017 prejeti ponudbe do 6. 1. 2017 do 9. ure (točka IV.2.2 objave 5. 12. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007669/2016-B01, in 6. 12. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 235-428414) in tedanji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil osebno pri naročniku 6. 1. 2017 ob 7.55,
    - za naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-064/2018 prejeti ponudbe do 28. 3. 2018 (točka VII.1.2 objave 2. 3. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000436/2018-K01, in 3. 3. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 044-097005) in tedanji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil osebno pri naročniku 21. 3. 2018,
    - za javno naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-094/2018 prejeti ponudbe do 11. 5. 2018 do 9. ure (točka IV.2.2 objave 29. 3. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002183/2018-B01, in 30. 3. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 063-138993) in tedanji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil osebno pri naročniku 11. 5. 2018 ob 8.07,
    - za javno naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-225/2018 prejeti ponudbe do 28. 11. 2018 do 12. ure (točka VII.1.2 objave 31. 10. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007233/2018-K01, in 2. 11. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 211-483218) in tedanji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil 27. 11. 2018 priporočeno na bencinskem servisu družbe Petrol, ki je bil naveden na spletnih straneh družbe Pošta Slovenije kot kontaktna točka, na kateri se lahko odda priporočene pošiljke, zato so zanj veljala enaka pravila kot za pošto in se je izročitev na tej točki štela kot dan izročitve sodišču (gl. tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, odločba št. Up-209/14-16 z dne 9. 7. 2015, ECLI:SI:USRS:2015:Up.209.14),
    - za naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-174/2019 prejeti ponudbe do 19. 9. 2019 do 9.30 (točka VII.1.2 objave 23. 8. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005875/2019-K01) in tedanji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil 17. 9. 2019 ob 20.34 po pošti priporočeno,
    - za javno naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-208/2019 prejeti ponudbe do 20. 12. 2019 do 10. ure (točka VII.1.2 objave 19. 11. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007850/2019-K01, in 20. 11. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 224-549456) in tedanji vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil 5. 12. 2019 ob 16.47 po pošti priporočeno.

    Čeprav je za vprašanja, ki jih ne ureja ZPVPJN, treba skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), vlagatelj niti z naslanjanjem na uporabo ZPP (ki sicer ne more zanemariti specialne ureditve iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN) ne bi mogel prikazati, da je v primerljivem pravnem položaju, kot so bili tedanji vlagatelji v zadevah št. 018-010/2017, 018-064/2018, 018-094/2018, 018-225/2018, 018-174/2019 in 018-208/2019. Čeprav se skladno s prvim odstavkom 112. člena ZPP šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, to pravilo pa ureja osebno vložitev, vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo osebno pri naročniku, tedanja vlagatelja iz zadev št. 018-010/2017 in 018-094/2018 pa sta kljub temu, da sta zahtevek za revizijo vložila na dan, na katerega je bil določen trenutek za prejem ponudb, zahtevka za revizijo vložila osebno pri naročniku že pred uro, do katere je moral naročnik prejeti ponudbe. V zadevi št. 018-064/2018 je tedanji vlagatelj več dni pred trenutkom, do katerega je moral naročnik prejeti ponudbe, zahtevek za revizijo vložil osebno pri naročniku. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo ne priporočeno ne brzojavno, temveč na portalu eRevizija. Tedanja vlagatelja v zadevah št. 018-174/2019 in 018-208/2019, sta vložila zahtevek za revizijo sicer priporočeno po pošti, tedanji vlagatelj v zadevi št. 018-225/2018 pa na enakovreden način na bencinskem servisu družbe Petrol, vendar nobeden od njih na dan, do katerega je moral naročnik prejeti ponudbe, temveč prej, kar tudi pomeni, da nobeden od njih ni moral »loviti« ure, do katere je moral naročnik na zadnji dan prejeti ponudbe.

    Čeprav je moral tedanji naročnik za javno naročilo v času vložitve zahtevka za revizijo v zadevi št. 018-235/2012 prejeti ponudbe do 6. 6. 2012 do 10. ure (točka IV.2 objave 23. 5. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5446/2012) in je tedanji vlagatelj zahtevek za revizijo vložil 12. 6. 2012 po pošti priporočeno, kar je nesporno bilo po poteku roka za prejem ponudb, pa je treba upoštevati, da je bila ureditev iz ZPVPJN, ki je veljala v času vložitve zahtevka za revizijo, o katerem je odločila Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-235/2012, drugačna od ureditve iz ZPVPJN, ki velja v času vložitve zahtevka za revizijo tokratnega vlagatelja. ZPVPJN je namreč na 12. 12. 2012 veljal v osnovno sprejetem in torej še ne spremenjenem besedilu, pri čemer je v prvih treh odstavkih 25. člena določal:
    »(1) Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena, vloži v osmih delovnih dneh od dneva:
    – objave obvestila o javnem naročilu ali
    – obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali
    – prejema povabila k oddaji ponudb.
    (2) Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B, ko se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.
    (3) Kadar naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni, se ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila, glede rokov za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, uporablja prejšnji odstavek.«

    Iz tretjega odstavka 25. člena »osnovnega« ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 25. člena »osnovnega« ZPVPJN je izhajalo pravilo, skladno s katerim so lahko tedanji vlagatelji »ne glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila« v primeru roka za prejem ponudb, ki je bil »krajši od desetih delovnih dni«, vložili zahtevek za revizijo tudi po poteku roka za prejem ponudb, in sicer »najpozneje pet delovnih dni«, pri čemer je začetek tega roka bil vezan na »potek roka za predložitev ponudb« (in ne na objavo obvestila o javnem naročilu, kot je to sedaj določeno v drugi povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN). Enakovredno pravilo v času vložitve zahtevka za revizijo tokratnega vlagatelja v ZPVPJN ne obstaja. Vlagatelj se zato neutemeljeno sklicuje na primerljivost pravnih posledic iz zadeve št. 018-235/2012 s tistimi zaradi položaja ob vložitvi zahtevka za revizijo 15. 10. 2020 ob 19.05 na portalu eRevizija. Vlagatelj se sicer na str. 3 pritožbe sklicuje tudi na nekdanji tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki več ne velja že od 26. 11. 2017, ko je bil z uveljavitvijo ZPVPJN-B črtan (18. in 46. člen ZPVPJN-B).

    Naročnik oddaja javno naročilo blaga (točka II.1.3 obvestil o javnem naročilu), katerega ocenjena vrednost (gl. dokument »Določitev ocenjene vrednosti za JN št. JN-03/2020«) presega mejno vrednost iz druge alinee točke a drugega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestil o javnem naročilu; alinea a prvega odstavka 39. člena ZJN-3 v zvezi s 40. členom ZJN-3), zato je moral določiti rok za prejem ponudb, ki je moral biti skladen s tretjim, četrtim oziroma petim odstavkom 40. člena ZJN-3. Za primer tega javnega naročanja ni uporabljiva pravna podlaga za določanje roka za prejem ponudb iz šestega odstavka 40. člena ZJN-3, ki velja za primere javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je nižja od t. i. evropskih mejnih pragov. Da je naročnik tudi dejansko določil rok za prejem ponudb, ki je bil za namen uporabe ZPVPJN daljši od deset delovnih dni od objave obvestila o javnem naročilu, potrjuje dejstvo, da je bil med dnem objave obvestila o javnem naročilu, in sicer neodvisno od tega, ali naj se za štetje roka upošteva datum objave obvestila na portalu javnih naročil ali v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, in prvotno določeno točko, do katere je moral naročnik prejeti ponudbe [tj. 8. 10. 2020 do 9. ure (točka IV.2.2 obvestil o javnem naročilu); naročnik je rok za prejem ponudb naknadno podaljšal, saj so ponudniki lahko predložili ponudbo do 15. 10. 2020 do 9. ure (točka VII.1.2 obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku; objava 2. 10. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005345/2020-K02, in 5. 10. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 193-466443)] na razpolago vsaj celoten mesec september 2020, ki je, kar je splošno znano dejstvo, dolg 30 dni, vseboval pa je 22 delovnih dni skladno s štetjem delovnih dni po petem odstavku 1. člena ZPVPJN, čeprav sta bil torek, 15. september (vrnitev Primorske k matični domovini), in sreda, 23. september (dan slovenskega športa), praznika (osma in deveta alinea prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 36/91-I s sprem.; v nadaljevanju: ZPDPD). Ta dva praznika namreč nista dela prosta dneva (drugi odstavek 1. člena ZPDPD), skladno s petim odstavkom 1. člena ZPVPJN pa se za delovni dan po ZPVPJN šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji (torej ZPDPD), opredeljeni kot dela prosti dnevi. Že navedeno pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prve povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, da bi bilo mogoče dopustiti vložitev zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb. Vlagatelj se sicer tudi neutemeljeno sklicuje na drugo poved iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj je štetje roka za vložitev zahtevka za revizijo po poteku roka za prejem ponudb (v smislu prve povedi iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN) vezana na objavo obvestila o naročilu (oziroma po terminologiji ZJN-3 obvestila o javnem naročilu), ne pa na objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku oziroma, kot je Državna revizijska komisija pojasnila v npr. zadevah št. 018-064/2018, 018-094/2018, 018-225/2018 in 018-174/2019, informacij, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil kot odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov in predstavljajo dopolnitev ali spremembo navedb v objavi, povabilu k oddaji ponudbe (oziroma po terminologiji ZJN-3 v povabilu k predložitvi ponudb) ali razpisni dokumentaciji (oziroma po terminologiji ZJN-3 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila). Morebitna potrditev, da naj bi bilo med objavo odgovora 1. 10. 2020 ob 10.38 na portalu javnih naročil in trenutkom, ko je moral naročnik prejeti ponudbe, tj. do 15. 10. 2020 do 9. ure (točka VII.1.2 obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku; objava 2. 10. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005345/2020-K02, in 5. 10. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 193-466443), manj kot deset delovnih dni, z vidika uporabe druge povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN glede na prvo poved iz drugega odstavka 25. člena ZPVPJN ni relevantna, zato Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je bilo med tema trenutkoma manj kot deset delovni dni.

    Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pravilno ugotovil, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo prepozno in da zato ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, da ga vzame v (meritorno, vsebinsko) obravnavo. Navedeno tudi pomeni, da morebitna ugotovitev, da je naročnik napačno ugotovil, da nista izpolnjena pogoja iz tretje in četrte alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN za sprejem zahtevka za revizijo v (meritorno, vsebinsko) obravnavo, ne bi mogla pripomoči k uspehu s pritožbo, zato je Državna revizijska komisija pritožbo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Ker je naročnik zakonito zavrgel zahtevek za revizijo, ni mogel ugotavljati, ali je utemeljen, zato je zakonito zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka (prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZJN-3). Ker je Državna revizijska komisija zavrnila pritožbo, to pomeni, da ni ugotovila, da je utemeljena, zato je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (tretja poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 2. 11. 2020

    Predsednik senata:
    Samo Červek, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije



    Vročiti (na portal eRevizija):
    - Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj,
    - Pavlin, d. o. o., Grič 9, 1000 Ljubljana,
    - odvetnica Mihaela Pudgar, Trg 67, 2391 Prevalje,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran