018-158/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava strokovnih podlag, okoljskega poročila, DPN in investicijske zasnove za nadgradnjo železniške proge Ljubljana Jesenice D.M. v koridorju obstoječe proge« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Lineal biro za projektiranje, inženiring, storitve in gradbeništvo d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor, ki jo zastopa odvetnica Tina Šoster, Mladinska ulica 54, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 10. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 13. 8. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 005102/2020-B01.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 23. 9. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti oziroma (podredno), da se razveljavijo vsi sporni deli razpisne dokumentacije (v delih, ki se nanašajo na referenco gospodarskega subjekta in na reference treh strokovnjakov - vodje projekta, ki je hkrati vodja izvedbe naloge, pooblaščenega inženirja za področje gradbeništva - projektant tirnih naprav in pooblaščenega inženirja za stabilne naprave električne vleke - vozno omrežje). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Vlagatelj citira referenčne in kadrovske zahteve ter zatrjuje, da so nesorazmerne in diskriminatorne, saj preferirajo dve podjetji v Republiki Sloveniji, ki (ob upoštevanju vseh zahtev iz razpisne dokumentacije) edini razpolagata s takšnimi referencami. Vlagatelj navaja, da morajo biti pogoji, med katere sodijo tudi reference, sorazmerni s predmetom javnega naročanja in ne smejo neupravičeno razlikovati med ponudniki. Navaja, da je naročnika že opozoril, da za gospodarski subjekt in za vse tri strokovnjake zadostuje izdelava strokovnih podlag v postopku izdelave študije variant (ŠV) ali podrobnejše namenske rabe prostora (PNR) in tudi izdelava študije variant (ŠV), saj je subjekt, ki je uspešno izvedel dela na takšnem nivoju projektne dokumentacije (na projektih železniške infrastrukture v dolžini najmanj 10 kilometrov), ustrezno strokovno usposobljen za izdelavo strokovnih podlag v okviru predmetnega javnega naročila. V Projektni nalogi za razpisano javno naročilo je v točki 2.4.1 določeno, da morajo strokovne podlage določati lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti predvidenih ureditev tako, da (ob upoštevanju naročila) investitorju zagotovijo vse podatke, ki so potrebni za pripravo DPN in investicijske zasnove. Kar se tiče gradbeno inženirskih objektov morajo strokovne podlage vsebovati vse načrte, ki so glede na namen objekta primerni oziroma potrebni in tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi. Risbe v načrtih morajo vsebovati najmanj ureditveno situacijo, vzdolžne profile, značilne prečne profile, prečne profile ter ostale prikaze, v kolikor bo to potrebno za nedvoumen prikaz objekta. Iz Projektne naloge jasno izhaja, da bo v okviru izvedbe javnega naročila potrebno izdelati idejne zasnove (vlagatelj citira zahteve iz 16., 19. in 24. strani Projektne naloge). Predhodno navedene zahteve, zatrjuje vlagatelj, torej dokazujejo, da bo potrebno izdelati strokovne podlage na nivoju idejne zasnove - idejne rešitve oziroma IZP. Ker naročnik zahteva reference na višjem nivoju (IDP in/ali PGD in/ali PZI in/ali IzN) oziroma referenco, ki je nastala izključno pri izdelavi strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN, je navedena zahteva nesorazmerna in zato nezakonita. Nesmiselna, nesorazmerna in posledično nezakonita je tudi zahteva naročnika, da bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel referenčno delo, za katero je sprejeta Uredba o DPN. Uspešnost opravljenega referenčnega dela namreč dokazuje uspešno zaključena pogodba oziroma naročnikova potrditev. Za sprejetje Uredbe DPN pa so ključne številne druge okoliščine - interesi različnih deležnikov in ne samo izdelane strokovne podlage. Vlagatelj opozarja na tretji odstavek 5. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št 106/2011 s spremembami v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se idejne rešitve izdelajo v postopkih priprave pobude, dopolnijo v postopku priprave analize smernic in podrobneje obdelajo v postopku priprave študije variant. Iz navedenega določila nesporno izhaja, da se v fazi študije variant izdelajo podrobno obdelane idejne rešitve, in sicer za vsako od variant. Zaključena dela v okviru faze izdelave študije variant dokazujejo, da je gospodarski subjekt sposoben izdelati ustrezne strokovne podlage (katerih izdelava je predmet obravnavanega javnega naročila) oziroma podrobno obdelane idejne tehnične rešitve. Izdelava ustreznih tehničnih rešitev za projekte tirnih naprav in električne vozne mreže ni neposredno povezana s sprejetjem Uredbe o DPN. Razumljivo je, da se takšna zahteva postavlja za prostorski in okoljski del dokumentacije, nikakor pa ne za podrobne idejne tehnične rešitve, katerih izvedljivost in ustreznost določa študija variant. Kadar naročnik pretirava pri zahtevnosti postavljene reference, mora takšno zahtevo tudi utemeljiti, navedene obveznosti pa naročnik ni izpolnil. Vlagatelj ponovno poudarja, da referenčne zahteve izpolnjujeta le dve družbi, ki nastopata znotraj ene ponudbe. Tuja podjetja, ki takšne pogoje izpolnjujejo, pa so omejena z zahtevami, ki se nanašajo na aktivno znanje slovenskega jezika. Vlagatelj zatrjuje, da ni sorazmerno, če naročnik zahteva, da nekdo, ki nima slovenskega državljanstva, govori jezik na nivoju B2, medtem ko za pridobitev državljanstva z naturalizacijo zadošča že znanje na nivoju A, za pridobitev državljanstva na enega izmed ostalih načinov pa znanje slovenskega jezika sploh ni obvezno. Konkurenčna tuja podjetja tako ne morejo oddati ponudbe niti sama niti s slovenskimi podjetji. Poleg tega je naročnik na postavljeno vprašanje št. 26 odgovoril le v delu, ki se nanaša na kadre. Ker naročnik ni v celoti odgovoril na postavljeno vprašanje, bi moral nanj odgovoriti in v ta namen določiti nov rok za oddajo ponudb.

Naročnik je z dokumentom št. 43001-295/2020/3, z dne 5. 10. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov. Opozarja na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-253/2011 in 018-213/2018 ter zatrjuje, da v konkretnem primeru ne zadošča, da ponudnik izkazuje usposobljenost zgolj z izvedenimi strokovnimi podlagami v postopku izdelave študije variant (ŠV) ali podrobnejšo namensko rabo prostora (PNR) ali izdelavo študije variant (ŠV). Navaja, da je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel. Povzema določbe Projektne naloge za razpisani predmet (točka 1.2) in navaja, da se bo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pripravila dokumentacija, potrebna za sprejem državnega prostorskega načrta in investicijske zasnove, zato morajo ponudnik in njegovi kadri izkazati, da so v preteklosti že izvedli primerljive storitve. Naročnik pojasnjuje postopek sprejema projektne dokumentacije (1. Idejna zasnova - IDZ, 2. Študija variant - ŠV, 3. Izdelava podrobnih strokovnih podlag (po prejšnji gradbeni zakonodaji dejansko Idejni projekt - IDP), 4. Državni prostorski načrt - DPN, 5. Dokumentacija za gradbeno dovoljenje - DGD, 6. Gradbeno dovoljenje - GD in 7. Projekt za izvedbo - PZI) in navaja, da je predmet predmetnega javnega naročila izvedba strokovnih podlag za pridobitev DPN, torej izvedba faze 3, vlagatelj pa želi, da se usposobljenost prizna tistemu ponudniku, ki je v preteklosti izvedel fazo 2. Kot jasno izhaja iz Projektne naloge (točka 1.2), se postopek umeščanja v prostor na podlagi 270. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017; v nadaljevanju: ZUreP-2) nadaljuje v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/2010 s spremembami; v nadaljevanju: ZUPUDPP). Študija variant je bila zaključena in oddana na Ministrstvo za okolje in prostor maja 2018, kar vpliva tudi na vrsto dokumentacije, ki jo bo potrebno izdelati v okviru tega javnega naročila. Enako je razvidno tudi iz točke 1.3 Projektne naloge. Iz točke 1.4 je razvidno, da iz zaključkov Študije variant - Predinvesticijske zasnove (št. proj.: 12617_N, Projekt d.d., Nova Gorica, Proarc d.o.o., Nova Gorica, maj 2018, dopolnitev februar 2019) izhajajo naslednje usmeritve in načrtovanje: 1. v naslednjih fazah DPN se preuči dvotirnost na celotnem odseku med Ljubljano in državno mejo, 2. prouči se možna faznost oziroma etapnost potrebnih ukrepov v posameznih časovnih obdobjih in 3. pripravi se en DPN za celotni odsek. Osnova za izdelavo dokumentacije v postopku oddaje predmetnega javnega naročila je že izdelana študija variant, za sprejem DPN pa je potrebno izdelati bolj natančno, poglobljeno, analitično dokumentacijo, kot je že izdelana študija variant. Študija variant torej daje usmeritve za nadaljnje delo, - to je za pripravo podrobnih strokovnih podlag. Naročnik citira 87., 60., 61. in 89. člen ZUreP-2 ter 33. člen Pravilnika. Navaja, da mora ponudnik za priznanje usposobljenosti izkazati, da je v preteklosti strokovne podlage za sprejem predloga državnega prostorskega načrta in/ali nadaljnjo dokumentacijo v postopku do priprave IZN že izdelal. Zato je bilo zahtevano, da mora ponudnik izkazati, da je v preteklosti izvedel vsaj strokovne podlage za pripravo DPN, kar je tudi predmet naročila. Zato zgolj izdelava študij variant, ki je predhodna (vstopna točka) za izdelavo predmeta naročila, ne zadošča. Naročnik v nadaljevanju podaja tudi tehnično - vsebinsko primerjavo nalog, storitev in znanj, ki so potrebni pri izdelavi študije variant in podrobnih strokovnih podlag za sprejem DPN. Ob tem opozarja, da se mora za sprejem DPN definirati meje posega, torej natančno definirati območje gradnje. Navaja razlike med dokumentacijo študije variant in dokumentacijo podrobnih strokovnih variant za DPN in zatrjuje, da Projektna naloga izkazuje še mnogo drugih nalog, ki niso zajete v študiji variant oziroma se zahteva, da se obstoječe študije preuči in nadgradi (npr.: točka 2.6). Iz točke 2.6. Projektne naloge tako izhaja, da je predmet te naloge izdelava drugega zvezka Okoljskega poročila in Dodatka, pri čemer je plan, ki se presoja v drugem zvezku Okoljskega poročila in Dodatka, Državni prostorski načrt oziroma ureditve, ki se s tem DPN načrtujejo, zato je nivo obdelave plana v drugem zvezku okoljskega poročila temu primeren. V Prilogi 2 pa se nahaja obravnava istega odseka na nivoju študija variante in podrobne strokovne podlage za DPN. Ob navedenem, zatrjuje naročnik, zgolj priprava študije variant v obsegu in fazi, kot to predlaga vlagatelj, ne izkazuje potrebne usposobljenosti ponudnika in kadra. Naročnik še navaja, da je neutemeljen tudi vlagateljev predlog, v skladu s katerim naj bi se priznala referenca, ki se nanaša na izdelavo dokumentacije za podrobnejšo namensko rabo prostora (PNR). Tudi takšna referenca ni primerljiva in zadostna, saj se skladno z določilom 35. člena ZUreP-2 namenska raba prostora pripravi v skladu z usmeritvami iz prostorskih strateških aktov in ob upoštevanju področnih predpisov oziroma določi glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo. Navedena zahteva predstavlja le »vhodni dokument« za izdelavo podrobnih strokovnih podlag, kar izhaja tudi iz točke 1.3 Projektne naloge. V zvezi z navedbami vlagatelja, da je potrebno v okviru Projektne naloge izdelati idejne zasnove za premostitvene objekte, predore, gospodarsko javno infrastrukturo in hidrološko hidravlično študijo, naročnik opozarja, da se zgolj za navedene štiri skupine objektov zahteva izdelava projektne dokumentacije na ravni idejne zasnove. Ti štirje sklopi pa predstavljajo zgolj majhen del predmeta naročila, saj se za Odprto progo / medpostajne odseke, Postajališča in postaje (ki predstavljajo osrednji del predmeta javnega naročila), Križanja železniške in cestne infrastrukture, SV in TK naprave, Vozno mrežo in elektronapajalne postaje (ENP), Zunanjo razsvetljavo postaj in postajališč, Aktivne protihrupne ukrepe ter za Načrt krajinske arhitekture zahteva izdelava podrobnih strokovnih podlag na ravni »idejnega projekta« za sprejem Uredbe DNP. Vlagatelj želi z indukcijskim sklepanjem prepričati, da je predmet naročila na ravni študije variant - idejne zasnove, pri čemer pa je prezrl dejstvo, da glavni in osrednji del predmeta terja zahtevnejšo in nadgrajeno dokumentacijo, kot je na ravni idejne zasnove, saj je potrebno pripraviti podrobne strokovne podlage za državni prostorski načrt. Ker je torej cilj in namen predmetnega javnega naročila v pripravi dokumentacije za sprejem Uredbe o DPN, so referenčne zahteve sorazmerne in povezane s predmetom. Poleg tega, še navaja naročnik, je v želji po čim večjemu številu ponudnikov zahteval le 10 kilometrov dolg referenčni projekt ter določil 10 letno referenčno obdobje, za kadra pod zaporednima številkama 2 in 7 pa 15 letno referenčno obdobje. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izdelava ustreznih tehničnih rešitev za načrte tirnih naprav in električne vozne mreže ni neposredno povezana s sprejetjem Uredbe o DPN, naročnik navaja, da je proga elektrificirana in se kot takšna umešča v DPN oziroma da je elektrificirana dvotirna proga objekt, ki je osnovni predmet Uredbe o DPN. Navaja še, da je kot referenčni pogoj alternativno določil šest različnih vrst projektne dokumentacije, pri čemer DGD in/ali PZI in/ali IzN kot zaključena dela štejejo v primeru, če je projektna dokumentacija popravljena po reviziji, recenziji ali strokovnem pregledu naročnika. Zahteva je logična, kajti za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno revidirati projektno dokumentacijo. Naročnik še navaja, da je vlagatelj glede očitka, ki se nanaša na znanje slovenskega jezika B2, že prekludiran, pri čemer dodaja, da je Državna revizijska komisija v primerljivem primeru že odločila (odločitev št. 018-103/2017), da je naročnik upravičen postaviti takšno zahtevo. Poleg tega je vlagatelj subjekt s sedežem v Sloveniji, zato za te očitke ni aktivno legitimiran. Naročnik še navaja, da so referenčne zahteve za pravno osebo in kadre identične, zato je lahko vsak povprečno sposoben ponudnik iz njegovega odgovora razbral, da referenčnih zahtev ne bo spreminjal. Naročnik tudi zatrjuje, da ga nobeno določilo veljavne zakonodaje ne zavezuje, da bi se moral že v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije opredeliti do subjektivnih predlogov potencialnih ponudnikov.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 10. 2020 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da skuša naročnik dokazati, da je znižal dolžino referenčnega objekta z namenom pridobitve čim večjega števila konkurenčnih ponudnikov. Opozarja, da se naročnik spreneveda, saj mu je poznano, da imata zahtevano referenco v Sloveniji samo dva ponudnika, ki sta v tem postopku javnega naročanja po tem, ko je bil s strani vlagatelja vložen zahtevek za revizijo, še z drugimi soponudniki oddala skupno ponudbo. Naročnik je s tem, ko je podal zahtevo za znanje slovenskega jezika na stopnji B2 CEFRL, onemogočil sodelovanje tujim ponudnikom ter sodelovanje slovenskim ponudnikom skupaj s tujimi ponudniki, s čimer je zaprl krog ponudnikov na dve slovenski družbi, ki sta tudi dejansko skupaj oddali ponudbo (ponudbo je oddala skupina ponudnikov Elea iC d.o.o., Tiring inženiring d.o.o., SŽ - Projektivno podjetje Ljubljana d.d. in Projekt d.d. za ponudbeno ceno, ki je znatno višja od ocenjene vrednosti javnega naročila). Iz tega je razvidno, da interes naročnika ni bil v pridobitvi čim večjega števila ponudb, ampak je na ta način omogočil določenim ponudnikom, da edini oddajo ponudbo. Naročnik s podajanjem navedb, ki se nanašajo na dolžino referenčnega objekta, le preusmerja pozornost, saj je dolžina referenčnega objekta ob upoštevanju relevantnih dejstev brezpredmetna. Vlagatelj zatrjuje, da v konkretnem primeru razlikovanje med ponudniki ni objektivno opravičljivo. Navaja, da je v zahtevku za revizijo nasprotoval zahtevanim referencam za strokovnjake pod točko 1., 2. in 7., ki v primeru izvajanja javnega naročila prevzamejo le izdelavo posameznih delov predmeta naloge s svojega področja in ne celotnega predmeta naloge, ki ga naročnik povzema na 4. strani svoje odločitve. V zahtevku za revizijo je navedel, da so predmetni strokovnjaki, v kolikor razpolagajo z referencami, ki jih je predlagal, ustrezno strokovno usposobljeni za izvedbo storitev s svojega področja. Naročnikova argumentacija temelji na napačnem stališču, da je potrebno pripraviti dokumentacijo za sprejem Uredbe o DPN in investicijske zasnove ter morajo zato strokovnjaki izkazovati usposobljenost za vse naloge v okviru predmetnega javnega naročila. V zvezi z naročnikovim pojasnilom, ki se nanaša na postopek sprejema projektne dokumentacije za izgradnjo železnic, in ga je naročnik razdelil na faze ter navedel, da je predmet tega javnega naročila izvedba 3. faze iz prikazane sheme, vlagatelj navaja, da ne gre enačiti posamezne od navedenih faz z nivojem, na katerem je potrebno izdelati tehnično dokumentacijo, ki je predmet nalog navedenih strokovnjakov. To potrjuje tudi Projektna naloga, iz katere izhaja, da se določena tehnična dokumentacija izdeluje na nivoju idejnih zasnov. Vlagatelj ob tem poudarja, da mora projektant tudi v okviru študije variant in izdelave strokovnih podlag v postopku izdelave študije variant izdelati projektno dokumentacijo na ta način, da so vse variante preverljivo izvedljive. Navedeno pomeni, da mora biti vsaka posamezna varianta izdelana na taki ravni natančnosti, da se jo lahko izvede. Na tem nivoju se lahko razlikuje le prikaz posamezne variante, kar pomeni, da risbe v načrtih vsebujejo drugačen prikaz (bolj ali manj natančen), vendar pa je za to, da se preveri, ali je posamezna varianta izvedljiva, potrebno tudi na ravni izdelave ŠV upoštevati vse potrebno oziroma enako kot na ravni izdelave strokovnih podlag za DPN ter posledično razpolagati z enako stopnjo strokovnosti, znanja in izkušenj kot za izvedbo storitev, ki jih prevzemajo navedeni strokovnjaki v razpisanem javnem naročilu. Izdelava podrobnejših tehničnih rešitev v okviru ŠV in podrobnih strokovnih variantah za DPN je enako zahtevna, le prikaz na risbah v načrtih je lahko drugačen. Vendar pa mora strokovnjak, ki izvede ŠV ali strokovne podlage v postopku izdelave ŠV, v okviru podane tehnične rešitve, ki je preverljivo izvedljiva, razpolagati z enako stopnjo usposobljenosti, strokovnosti in znanj, kot zahtevani strokovnjaki pod točko 1., 2. in 7. Navedeno pomeni, da je njihova usposobljenost za izdelavo strokovnih podlag, ki so predmet javnega naročila, nedvomno podana. Zato so reference, kot jih je predlagal, ustrezne in sorazmerne tistemu delu predmeta javnega naročila, ki ga ti strokovnjaki prevzemajo. Na podlagi izdelane študije variant se izbere najprimernejša izmed predlaganih variant. Vsaka od njih pa mora biti narejena tako, da je dokazljivo izvedljiva, kar pomeni, da je moral projektant razpolagati z enako stopnjo usposobljenosti kot za izvedbo storitev v okviru tega javnega naročila. Naročnik želi prikazati, da je izdelava podrobnih strokovnih podlag v sklopu faze 3 bolj zahtevna od izdelave strokovnih podlag v okviru ŠV, ali od izdelave ŠV, kar ne drži. Pripravljene študije variant so namreč pogosto kar povzete v fazi izdelave podrobnih strokovnih podlag za DPN. To potrjuje vsebina 89. čl. ZUreP-2 (Priprava predloga DPN), na katero se sklicuje tudi naročnik. Navedeno potrjuje vlagateljevo stališče, da je strokovnjak, ki je izdelal ŠV ali strokovne podlage v postopku ŠV, usposobljen za izdelavo strokovnih podlag za DPN. Četudi je ŠV vstopna točka za izdelavo predmeta javnega naročila, pa to ne pomeni, da strokovnjak, ki je izdelal ŠV, ne razpolaga z enako usposobljenostjo kot strokovnjak, ki je pripravil strokovne podlage za DPN. Potrebno je upoštevati, da je izvedba tehničnih podlag le ena od nalog v sklopu tega javnega naročila, v okviru katere se predlagajo tehnične strokovne rešitve - izvedba teh pa je na ravni izdelave ŠV oz. izdelave strokovnih podlag v postopku izdelave ŠV enako zahtevna kot na ravni strokovnih podlag za DPN. Gre le za različne prikaze oziroma drugačen nivo prikaza, natančnost pri izdelavi pa mora biti enaka. Pri presoji ustreznosti zahtevanih referenc je bistveno, da se izkazanih znanj navedenih strokovnjakov ne sme enačiti s celotnim obsegom javnega naročila. Tehnični prikazi, za izdelavo katerih bi bili pristojni navedeni trije strokovnjaki, ne zajemajo lokacijskih, oblikovnih in funkcionalnih značilnosti, ampak samo tehnične rešitve, vse ostalo pa se zagotovi z drugimi strokovnjaki z ustreznimi referencami, s katerimi vlagatelj razpolaga. Tudi naročnikova tabela, ki prikazuje razlikovanje med dokumentacijo študije variant in podrobno strokovno podlago za DPN, v zvezi s tem ni merodajna. Topografska osnova ni predmet dela navedenih strokovnjakov, prav tako ne izdelava katastrskega elaborata. Glede prečnih prerezov pa vlagatelj poudarja, da gre le za drugačen način in obseg prikaza na risbi načrta, sicer pa jih je treba že v okviru ŠV enako preveriti, da je dokazana izvedljivost variante. Vse navedeno velja tudi za merilo, natančnost obravnave terena, upoštevanje nasipov in okopov, saj gre samo za drugačen prikaz na risbi načrta, sicer pa mora biti načrt v obeh primerih izdelan z enako stopnjo strokovne usposobljenosti in natančnosti. Kar se tiče popisa del s projektantskim predračunom se vlagatelj ne strinja z naročnikom, da gre za drugačno oceno stroškov, saj je tudi v postopku izdelave strokovne podlage za DPN ocena stroškov okvirna. Izdelava 3D vizualizacije ni naloga navedenih treh strokovnjakov, prav tako niso njihove naloge hidrološko hidravlična študija s kartami KPN, KRPN, KEN in KREN, analiza tveganja za onesnaževanje podzemne vode, elaborat posegov na kmetijska zemljišča, strokovne podlage s področja okolja za čas gradnje, strokovne podlage za podnebne spremembe in načrt krajinske arhitekture, zaradi česar so razlike med dokumentacijama, ki jih poudarja naročnik, brezpredmetne. Vlagatelj še navaja, da nova zakonodaja ne uporablja več termina »idejni projekt«, saj ga je nadomestil termin »izdelava strokovnih podlag«, poleg tega gre na tej ravni le za drugačen način prikaza na risbah načrtov, natančnost pri izvedbe ene ali druge dokumentacije pa mora biti enaka ravno zato, ker mora biti predlagana varianta - tehnična rešitev tudi v okviru ŠV. Vlagatelj še navaja, da naročnik preusmerja pozornost tudi z navedbami, ki se nanašajo na napačno razumevanje razpisne dokumentacije. Naročnik se namreč opredeljuje do DGD in/ali PZI in/ali IzN projektne dokumentacije, pri čemer je izpustil projektno dokumentacijo »izdelava strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP«, ki sta v razpisni dokumentaciji prav tako določeni kot ustrezen referenčni pogoj. Za ta referenčni pogoj je naročnik navedel, da bo kot ustrezno referenčno delo štel le delo, za katerega je sprejeta Uredba o DPN. Vlagatelj znova poudarja, da je referenčni pogoj nezakonit, nesorazmeren in nepovezan s predmetom javnega naročila. Če namreč sporni strokovnjaki z največjo možno strokovnostjo izvedejo naloge s svojega področja, navedeno nima vpliva na sprejem Uredbe o DPN. Zato naročnikova zahteva, da mora biti za dokazovanje usposobljenosti strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP, sprejeta Uredba o DPN, ni pravno vzdržna in je nezakonita. Vlagatelj še opozarja, da bi lahko oddal skupno ponudbo s tujim ponudnikom, ki bi izpolnjeval zahteve glede referenc za posamezne strokovnjake, kar pa mu ni omogočeno, saj ti strokovnjaki ne razpolagajo z zahtevanim znanjem slovenskega jezika, zato njegova aktivna legitimacija v tem delu ne more biti sporna. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na podan odgovor, in v zvezi s tem ponovno zatrjuje, da naročnik ni (v celoti) odgovoril na postavljeno vprašanje. Vlagatelj priglaša stroške tudi za sestavo te vloge.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da so referenčne zahteve, ki se nanašajo na gospodarski subjekt in tri strokovnjake, nesorazmerne ter pretirane in diskriminatorne, saj preferirajo dve podjetji v Republiki Sloveniji, ki edini razpolagata s takšnimi referencami oziroma kadri. Tuja podjetja, ki takšne zahteve izpolnjujejo, pa so omejena z naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na aktivno znanje slovenskega jezika.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 8. 10. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika, navaja nove okoliščine, zaradi katerih naj bi bile referenčne zahteve, ki se nanašajo na tri strokovnjake (na vodjo projekta, ki je hkrati tudi vodja izvedbe naloge, na pooblaščenega inženirja na področju gradbeništva - projektant tirnih naprav in na pooblaščenega inženirja za stabilne naprave električne vleke - vozno omrežje), nesorazmerne in diskriminatorne. Vlagatelj namreč šele v tej vlogi zatrjuje, da navedeni strokovnjaki v izdelavo prevzemajo le posamezne dele razpisanega posla oziroma zgolj naloge s svojih področij, pri čemer konkretno navaja, katera izmed razpisanih del ne sodijo v njihovo domeno. Čeprav je vlagatelj v zahtevku za revizijo tako za referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika (gospodarski subjekt), kakor tudi za referenčne zahteve, ki se nanašajo na vse tri sporne strokovnjake, navajal enake očitke, pa šele v tej vlogi konkretno navaja, katera izmed razpisanih del ne sodijo v delokrog navedenih treh kadrov. Ker se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, ne sme pa navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, je s temi navedbami in očitki prepozen. Vlagatelj namreč ni niti zatrjeval niti dokazal, zakaj teh dejstev in kršitev ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo, zato se Državna revizijska komisija do teh navedb ni opredelila.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik v zvezi z očitkom, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero morajo vsi ključni kadri (torej tudi strokovnjaki iz točk 1, 2 in 7) aktivno govoriti slovenski jezik, ni prejel opozorila. V predrevizijskem in revizijskem postopku se, skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN, ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Pri tem se šteje, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13. 8. 2020 (pod št. objave JN 005102/2020-B01), preko Portala javnih naročil so bila postavljena tudi številna vprašanja potencialnih ponudnikov (naročnik je prejel preko 40 različnih vprašanj). A ker naročnik v zvezi z zahtevo, v skladu s katero morajo vsi ključni strokovnjaki aktivno govoriti slovenski jezik (navedena naročnikova zahteva iz točke 3.2.3.2 Navodila za pripravo ponudbe bo citirana v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa), vprašanja ni prejel, Državna revizijska komisija tudi tega vlagateljevega očitka ni presojala.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da naročnik ni v celoti odgovoril na vprašanje št. 26 (navedeno vprašanje in naročnikov odgovor nanj bosta prav tako citirana v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa) oziroma da se naročnikov odgovor nanaša le na kadre in ne tudi na referenčne zahteve, ki se nanašajo na gospodarski subjekt. Ker pa so v obravnavanem primeru očitki, ki se nanašajo na referenčne in kadrovske zahteve, enaki (prav tako so, kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, enake tudi naročnikove zahteve, ki se nanašajo na reference gospodarskih subjektov in na reference vseh treh spornih strokovnjakov), naročnik pravilno opozarja, da bi lahko vlagatelj iz podanega odgovora razbral, da naročnik vztraja (tudi) pri referenčnih zahtevah, ki se nanašajo na gospodarske subjekte. Poleg tega vlagatelj ne zatrjuje, da so referenčne zahteve nejasne in dvoumne, z navedeno naročnikovo nedoslednostjo pa tudi niso bile prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi, saj opisano dejanje ni vplivalo na dostopnost do pravnega varstva. Vlagatelj je namreč (tudi) zoper referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika (gospodarski subjekt), pravočasno vložil zahtevek za revizijo.

V postopku javnega naročanja lahko naročnik določi pogoje za sodelovanje, ki se (lahko) nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost (prim. prvi in drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila (deseti odstavek 76. člena ZJN-3). Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točki a in b osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Skladno z osmim odstavkom 77. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt tehnično sposobnost izkaže tudi z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), in z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. V skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. 8. člen ZJN-3 (načelo sorazmernosti) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročila.

Pogoji morajo biti torej oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila ter morajo biti povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in lahko zato kot usposobljeni ponudniki sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje. Takšno omejevanje potencialnih ponudnikov pa je dopustno le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni ter so z njim povezani in sorazmerni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki jih je mogoče vsebinsko objektivno utemeljiti.

Naročnik je referenčne zahteve navedel v 3. Poglavju Navodila za pripravo ponudbe. V točki A točke 3.2.3.1 je zapisal:

»Gospodarski subjekt mora izkazati, da ima od dne 1. 1. 2010:

najmanj 1 referenco pri izdelavi strokovnih podlag v postopku izdelave predloga državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: DPN) in/ali idejnega projekta (v nadaljevanju: IDP) in/ali projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) oziroma projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: DGD) in/ali projekt za izvedbo oziroma projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (v nadaljevanju: PZI) in/ali izvedbenega načrta (v nadaljevanju: IzN) na projektih železniške prometne infrastrukture v dolžini vsaj 10 km.

Naročnik bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel, če je za navedeno referenčno delo sprejeta Uredba o DPN, za PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN, pa zaključeno delo, to pomeni projektno dokumentacijo, popravljeno po reviziji, recenziji in strokovnem pregledu naročnika (prevzem dokumentacija s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN).

Kot dokaz o izvedenem referenčnem delu se predloži kopija naslovne strani vodilne mape ali dokument iz katerega je razvidno, da je projektna dokumentacija popravljena po reviziji, recenziji ali strokovnem pregledu naročnika in prevzeta s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN.

Naročnik je kadrovske zahteve navedel v točki 3.2.3.2. Naročnik je v tej točki zahteval dvajset različnih strokovnjakov, ki so morali biti zaposleni pri ponudniku, partnerju ali podizvajalcu. Za vse zahtevane kadre je zahteval, da morajo aktivno govoriti slovenski jezik, in sicer:

»Za vse navedene kadre velja, da morajo aktivno govoriti slovenski jezik. Šteje se, da oseba aktivno govori slovenski jezik, če je državljan Republike Slovenije ali je zahtevano formalno izobrazbo pridobila v Republiki Sloveniji. V nasprotnem primeru mora v ponudbi priložiti dokazilo, izdano s strani ustrezno pooblaščene institucije, o znanju slovenskega jezika na nivoju B2, v skladu s Common European Framework od Reference for Languages - CEFRL.«

Naročnik je izmed 20 ključnih strokovnjakov zahteval tudi vodjo projekta, ki je hkrati vodja izvedbe naloge (točka 1), pooblaščenega inženirja za področje gradbeništva - projektant tirnih naprav (točka 2) in pooblaščenega inženirja za stabilne naprave električne vleke - vozno omrežje (točka 7).

Za navedene tri strokovnjake je postavil naslednje referenčne zahteve:

Vodja projekta, ki je hkrati vodja izvedbe naloge:

»Od dne 1. 1. 2010 izkazuje najmanj eno referenco na projektih javne železniške infrastrukture v dolžini najmanj 10 km, kar se nanaša na dolžino odprte železniške proge, vključno z glavnimi prevoznimi tiri na postajah, in sicer kot odgovorni vodja projekta (po ZGO) oz. vodja projekta (po GZ) izdelave strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN, in/ali IDP in/ali PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN.

Naročnik bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel referenčno delo, za katero je sprejeta Uredba o DPN, za PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN pa zaključeno delo šteje projektna dokumentacija, popravljena po reviziji, recenziji in strokovnem pregledu naročnika ali je dokumentacija prevzeta s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN. Kot dokaz o izvedenem referenčnem delu za PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN se predloži: 1. kopija dokazila, da gre za zaključeno delo in 2. kopija naslovne strani vodilne mape/načrta ali dokument iz katerega je razvidno, da je projektna dokumentacija popravljena po reviziji, recenziji ali strokovnem pregledu naročnika ali je prevzeta s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN.

Iz predloženih dokazil mora biti razvidno, da imenovan vodja projekta, ki je hkrati vodja izvedbe naloge, opravil referenčno delo Kot dokaz o obsegu referenčnega dela se predloži kopijo Splošni podatki o gradnji, iz katerega je razvidna dolžina in/ali tehnično poročilo referenčnega del (projekta/načrta).«

Pooblaščeni inženir za področje gradbeništva (projektant tirnih naprav):

»Od dne 1. 1. 2005 izkazuje najmanj eno referenco na projektih javne železniške infrastrukture, v dolžini najmanj 10 km, kar se nanaša na dolžino odprte železniške proge, vključno z glavnimi prevoznimi tiri na postajah, in sicer kot odgovorni projektant tirnih naprav pri izdelavi strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN, in/ali IDP in/ali PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN.

Naročnik bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel v primeru, da je sprejeta Uredba o DPN, za PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN pa za zaključeno delo šteje projektna dokumentacija, popravljena po reviziji, recenziji in strokovnem pregledu naročnika ali prevzeta dokumentacija s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN.«

Pooblaščeni inženir za stabilne naprave električne vleke - vozno omrežje:

»Od dne 1. 1. 2005 izkazuje najmanj eno referenco kot pooblaščeni inženir/odgovorni projektant za stabilne naprave električne vleke - vozno omrežje na projektih javne železniške prometne infrastrukture, v dolžini najmanj 5 km, pri izdelavi strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN, in/ali IDP in/ali PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN. Naročnik bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel v primeru, da je sprejeta Uredba o DPN, za PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN pa za zaključeno delo šteje projektna dokumentacija, popravljena po reviziji, recenziji in strokovnem pregledu naročnika ali prevzeta dokumentacija prevzeta s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN.«

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bilo tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljeno (tudi) vprašanje št. 26, in sicer:

»Naročnik v točki 3.2.3.1, pod zaporedno črko A - Gospodarski subjekt in v točki 3.2.3.2 - Strokovni kader pod številko 1 (vodja projekta, ki je hkrati vodja izvedbe naloge), številko 2 (pooblaščeni inženir za področje gradbeništva - projektant tirnih naprav) in številko 7 (pooblaščeni inženir za stabilne električne vleke - vozno omrežje) navaja, da mora gospodarski subjekt oz. pooblaščeni inženir izkazati najmanj 1 referenco pri izdelavi strokovnih podlag v postopku izdelave predloga državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: DPN) in/ali idejnega projekta (v nadaljevanju: IDP) in/ali projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) oziroma projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju DGD) in/ali projekt za izvedbo oziroma projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (v nadaljevanju: PZI) in/ali izvedbenega načrta (v nadaljevanju: IzN) na projektih javne železniške prometne infrastrukture v dolžini vsaj 10 km oziroma 5 km pri strokovnjaku št. 7. Zanima nas, ali se kot ustrezno referenco za gospodarski subjekt, vodjo projekta, pooblaščenega inženirja za področje gradbeništva (projektant tirnih naprav), pooblaščenega inženirja za stabilne naprave električne vleke - vozno omrežje in ostale strokovnjake na posameznih področjih, katera so zahtevana v razpisni dokumentaciji, lahko izkazuje tudi z referenčnim delom, in sicer z izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave ŠV ali PNR in tudi izdelavo ŠV, saj je takšna zahteva sorazmerna z razpisanimi deli, ker je predmet izdelava strokovnih podlag za utemeljeno rešitev variante v koridorju obstoječe proge? V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta je potrebno strokovne podlage izdelati v vseh fazah priprave prostorskega načrta. Podrobneje obdelane idejne rešitve so temeljna strokovna podlaga za vrednotenje prostorske ureditve s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Uspešno opravljena dela v katerikoli fazi dokazujejo, da je gospodarski subjekt v roku, v skladu z usmeritvami in po pravilih izdelal ustrezne strokovne podlage. Iz tega razloga menimo, da bi moral naročnik upoštevati kot ustrezno ter uspešno izvedeno izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave ŠV ali PNR in izdelavo ŠV.

Prav tako naročnik za preveritev ustreznosti referenčnega dela zahteva sledeče: Naročnik bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel, če je za navedeno referenčno delo sprejeta Uredba o DPN, za PGD oziroma DGD in/ali PZI in/ali IzN pa zaključeno delo, to pomeni projektna dokumentacija, popravljena po reviziji, recenziji ali strokovnem pregledu naročnika (prevzem dokumentacije s strani naročnika ali upravljalca v primeru IzN). Tudi na podlagi tega menimo, da bi moral naročnik slediti zgoraj navedenim dejstvom in kot ustrezno referenco upoštevati izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave ŠV ali PNR in izdelavo ŠV.«

Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 3. 9. 2020):

»Naročnik ne bo spreminjal pogojev za strokovni kader iz točke 3.2.3.2 - zaporedne številke 1, 2 in 7 Navodila za pripravo ponudbe.«

Referenčne zahteve za ponudnika in za tri kadre so enake oziroma se razlikujejo zgolj v delu, ki se nanaša na referenčno obdobje (za ponudnika in za vodjo projekta morajo referenčni projekti izhajati iz obdobja od 1. 1. 2010 dalje, za preostala dva kadra pa so lahko reference še pet let starejše) in v delu, ki se nanaša na dolžino železniške infrastrukture (za ponudnika, vodjo projekta in projektanta tirnih naprav mora znašati najmanj 10 kilometrov, za tretjega strokovnjaka pa 5 kilometrov). Naročnik je torej kot referenčni pogoj za gospodarske subjekte in za tri strokovnjake alternativno določil šest različnih vrst projektne dokumentacije (izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga državnega prostorskega načrta - DPN in/ali idejnega projekta - IDP in/ali projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD oziroma projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja - DGD in/ali projekt za izvedbo oziroma projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje - PZI in/ali izvedbenega načrta - IzN), pri čemer je navedel, da bo kot ustrezno referenčno delo za izdelavo strokovnih podlag v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel v primeru, če je bila sprejeta Uredba o DPN, preostale štiri vrste projektne dokumentacije pa se bodo kot zaključene reference štele v primeru, če bodo popravljene po reviziji, recenziji ali strokovnem pregledu naročnika.

V obravnavanem primeru je predmet javnega naročila Izdelava strokovnih podlag, okoljskega poročila, DPN in investicijske zasnove za nadgradnjo železniške proge Ljubljana Jesenice D.M. v koridorju obstoječe proge. Naročnik torej v konkretnem primeru razpisuje izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna za sprejem državnega prostorskega načrta in investicijske zasnove. Natančneje je predmet določen v točki 1.2 Projektne naloge (Predmet naloge) in obsega izdelavo: 1. analize stanja, 2. terminskega plana, 3. geodetskih podlag, 4. podrobnejših tehničnih rešitev, 5. okoljskega poročila in dodatka za varovana območja, 6. DPN (osnutek, predlog, usklajen predlog, sprejet-končni), 7. investicijske zasnove, 8. prečiščenih besedil tangiranih že sprejetih državnih prostorskih načrtov in 9. ostalih načrtov, elaboratov in študij (geološko-geotehnični elaborat, hidrološko hidravlična študija, strokovne podlage v zvezi s poplavami in erozijo, analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode, tehnološka študija, ocena obremenitve s hrupom s predlogom protihrupnih naprav, elaborat posegov na kmetijska zemljišča, odlagališča viškov materiala, elaborat ureditve gradbišča s prikazom transportnih poti v času gradnje, s predvidenimi obremenitvami in z ukrepi, katastrski elaborat z načrtom faznosti in etapnosti gradnje z investicijskimi vrednostmi in ostale strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskega poročila, elaborat podnebnih sprememb).

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da sprejem projektne dokumentacije za izgradnjo železnic okvirno poteka v naslednjih fazah: 1. Idejna zasnova - IDZ, 2. Študija variant - ŠV, 3. Izdelava podrobnih strokovnih podlag (po prejšnji gradbeni zakonodaji dejansko Idejni projekt - IDP), 4. Državni prostorski načrt - DPN, 5. Dokumentacija za gradbeno dovoljenje - DGD, 6. Gradbeno dovoljenje - GD in 7. Projekt za izvedbo - PZI. Ravno tako med strankama v tem postopku ni spora o tem, da predstavlja osnovo za izdelavo razpisane dokumentacije že izdelana študija variant, ki je bila zaključena in oddana na Ministrstvo za okolje in prostor v mesecu maju, leta 2018 (navedeno je razvidno tudi iz točk 1.2, 1.3 in 1.4 Projektne naloge). Vlagatelj in naročnik pa se ne strinjata v tem, ali so zgoraj citirane referenčne zahteve (tako v delu, ki se nanašajo na gospodarski subjekt, kakor tudi v delu, ki se nanašajo na tri ključne kadre) sorazmerne z razpisanim predmetom. Vlagatelj zatrjuje, da za ponudnika in za vse tri strokovnjake zadostuje referenčna izdelava strokovnih podlag v postopku izdelave študije variant (ŠV) ali podrobnejše namenske rabe prostora (PNR) in tudi izdelava študije variant (ŠV), saj (kot navaja), je subjekt, ki je uspešno izvedel dela na takšnem nivoju projektne dokumentacije, usposobljen tudi za izdelavo strokovnih podlag v okviru predmetnega javnega naročila. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in zatrjuje, da se bo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pripravila dokumentacija, ki je potrebna za sprejem državnega prostorskega načrta in investicijske zasnove, zato morajo ponudnik in njegovi kadri izkazati, da so v preteklosti že izvedli primerljive storitve. Zatrjuje tudi, da predstavlja osnovo za izdelavo dokumentacije v postopku oddaje predmetnega javnega naročila že izdelana študija variant, za sprejem DPN pa je potrebno izdelati bolj natančno, poglobljeno in analitično dokumentacijo, kot je že izdelana študija variant.

Iz točke 1.4 Projektne naloge je razvidno, da iz zaključkov Študije variant - Predinvesticijske zasnove (št. proj.: 12617_N, Projekt d.d., Nova Gorica, Proarc d.o.o., Nova Gorica, maj 2018, dopolnitev februar 2019) izhajajo naslednje usmeritve za izdelavo načrtov:

»1. v naslednjih fazah DPN se preuči dvotirnost na celotnem odseku med Ljubljano in državno mejo,
2. preuči se možna faznost oziroma etapnost potrebnih ukrepov v posameznih časovnih obdobjih,
3. pripravi se en DPN za celoten odsek.«

Izhodišče za izdelavo razpisane dokumentacije je torej že izdelana študija variant, za sprejem DPN pa je potrebno izdelati bolj natančno, poglobljeno, analitično dokumentacijo, kot je že izdelana študija variant. Kot pravilno navaja tudi naročnik, daje študija variant usmeritve za nadaljnje delo - to je smernice za pripravo podrobnejših strokovnih podlag.

Tudi iz točke 2.6 Projektne naloge (Okoljsko poročilo in dodatek) je razvidno, da se z razpisano storitvijo obstoječe študije preučijo in nadgradijo. Kot npr. izhaja iz prvega odstavka navedene točke Projektne naloge, sta bila v fazi Študije variant izdelana Okoljsko poročilo in Dodatek na varovana območja, predmet te naloge pa je izdelava drugega zvezka Okoljskega poročila in Dodatka, pri čemer je njun plan Državni prostorski načrt oziroma ureditve, ki se s tem DPN načrtujejo.

Naročnik in vlagatelj v zvezi s tem opozarjata na določilo 87. člena ZUreP-2, ki v prvem odstavku med drugim določa, da se prostorska ureditev državnega pomena načrtuje v variantah, na podlagi rezultatov vrednotenja pa se opravi sintezna primerjava variant in predlagajo najustreznejša varianta prostorske ureditve ter potrebne optimizacije in usmeritve za nadaljnje državno prostorsko načrtovanje. Obe stranki se sklicujeta tudi na drugi odstavek 89. ZUreP-2, ki določa, da se na podlagi dopolnjene študije variant in predloga najustreznejše variante izdelajo morebitne podrobnejše idejne rešitve in dodatne strokovne podlage, ki upoštevajoč morebitno okoljsko poročilo, omogočajo pripravo predloga DPN.

Ob upoštevanju predmeta javnega naročila in navedenih zakonskih določb zato naročnik utemeljeno navaja, da je sporna zahteva sorazmerna razpisani storitvi oziroma da morajo ponudniki za priznanje usposobljenosti izkazati, da so že izdelali strokovne podlage za sprejem državnega prostorskega načrta in/ali nadaljnjo dokumentacijo v postopku do priprave IzN. Ker je izvedba strokovnih podlag za pripravo DPN tudi predmet razpisanega posla, naročnik pravilno navaja, da zgolj referenčna izdelava študij variant, ki je predhodna (vstopna točka) za izdelavo predmeta naročila, ne zadošča oziroma ni primerljiva razpisanemu predmetu javnega naročila.

Neutemeljen je tudi vlagateljev predlog, da bi se usposobljenost priznala tudi tistemu ponudniku (in njegovemu kadru), ki so izdelali dokumentacijo za podrobnejšo rabo prostora (PNR). Skladno z določilom 35. člena ZUreP-2, se namenska raba prostora v skladu z usmeritvami iz prostorskih strateških aktov in ob upoštevanju področnih predpisov določi glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo. Ker tudi PNR dokumentacija, kot pravilno opozarja naročnik, v skladu s točko 1.3 Projektne naloge (ravno tako) predstavlja eno izmed izhodišč za izdelavo razpisanih storitev, Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Iz navedene točke Projektne naloge namreč (med drugim) izhaja, kar med strankama ni sporno in ni predmet obravnavanega zahtevka za revizijo, da se pri izdelavi naloge uporabljajo javno razpoložljivi podatki o stanju v prostoru, podatki o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov, vključno z namensko rabo prostora.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila tistim vlagateljevim navedbam, s katerimi opozarja, da so referenčne zahteve pretirane in nesorazmerne, saj je potrebno tudi v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila izdelati idejne zasnove za premostitvene objekte, predore, gospodarsko javno infrastrukturo in hidrološko hidravlično študijo. V zvezi s tem namreč naročnik pravilno opozarja, da se le za navedene štiri skupine objektov zahteva izdelava projektne dokumentacije na ravni idejne zasnove, ti sklopi pa predstavljajo zgolj manjši del predmeta naročila, saj se za odprto progo / medpostajne odseke, postajališča in postaje (ki predstavljajo osrednji del predmeta javnega naročila), križanja železniške in cestne infrastrukture, SV in TK naprave, vozno mrežo in elektronapajalne postaje (ENP), zunanjo razsvetljavo postaj in postajališč, aktivne protihrupne ukrepe ter za načrt krajinske arhitekture zahteva izdelava podrobnih strokovnih podlag na ravni projekta za sprejem Uredbe DNP (točka 2.4.1 Projektne naloge - Strokovne podlage za načrtovane ureditve). Vlagatelj torej želi doseči omilitev referenčnih zahtev, oziroma dokazati, da je predmet naročila na nivoju študije variant - idejne zasnove, pri čemer pa je očitno prezrl, da glavni in osrednji del predmeta javnega naročila terja zahtevnejšo in nadgrajeno dokumentacijo, saj je potrebno pripraviti podrobne strokovne podlage za državni prostorski načrt. Ker torej bistveni del predmeta javnega naročila terja zahtevnejšo dokumentacijo, kot je dokumentacija na ravni idejne zasnove ali študije variant, so referenčne zahteve sorazmerne razpisani storitvi.

Vlagatelj nasprotuje tudi naročnikovi zahtevi iz zgoraj citiranih točk 3.2.3.1 in 3.2.3.2 Navodila za pripravo ponudbe, v skladu s katero bo naročnik kot ustrezno referenčno delo v postopku izdelave predloga DPN in/ali IDP štel le takšno referenčno delo, za katero je sprejeta Uredba o DPN. Iz razloga, ker se (kar med vlagateljem in naročnikom sicer ni sporno) elektrificirana dvotirna proga umešča v DPN oziroma zlasti zato, ker je osnovni in poglavitni cilj predmetnega javnega naročila v pripravi dokumentacije za sprejem Uredbe o DPN oziroma izvedba strokovnih podlag za pridobitev DPN, Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik z referenčnimi zahtevami kršil določila ZJN-3, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29. 10. 2020






Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- Odvetnica Tina Šoster, Mladinska ulica 54, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran