018-145/2020 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava varovalnih ograj na posameznih odsekih AC in HC; Sklop 1, Sklop 2«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LOS CESTNA OPREMA, trgovina in storitve, d.o.o., Dolina 48, 4248 Lesce, ki ga zastopa ODVETNIK DEJAN GUČEK, Kozje 141B, 3260 Kozje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 10. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi ter se razveljavita naročnikova Odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 (Zamenjava varovalnih ograj na območju AC baz Postojna, Ljubljana in Kozina), kot izhaja iz dokumenta št. 313/2020-SNR/273-19-I z dne 14. 8. 2020, in naročnikova Odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 (Zamenjava varovalnih ograj na območju AC baz Novo mesto, Hrušica, Slovenske Konjice, Maribor in Vransko), kot izhaja iz dokumenta št. 313/2020-SNR/273-19-II z dne 14. 8. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 29. 1. 2020 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN000488/2020-B01, popravka pa dne 24. 2. 2019 in dne 3. 3. 2019 pod št. objave JN000488/2020-K01 in JN000488/2020-K02.

Dne 12. 8. 2020 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 (Zamenjava varovalnih ograj na območju AC baz Postojna, Ljubljana in Kozina) ter Odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 (Zamenjava varovalnih ograj na območju AC baz Novo mesto, Hrušica, Slovenske Konjice, Maribor in Vransko), iz katerih je razvidno, da je predmetno javno naročilo v obeh sklopih oddal konzorciju PETRIČ d.o.o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina, kot vodilnemu partnerju, in MONTERRA d.o.o., Vukovarska 76, 51000 Reka, Hrvaška, kot partnerju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila v obeh sklopih glede na merilo (najnižja ponudbena cena za posamezni sklop v EUR brez DDV) uvrščena na drugo mesto. Odločitvi o oddaji naročila sta bili dne 14. 8. 2020 objavljeni na Portalu javnih naročil pod št. objave JN000488/2020-ODL01 in JN000488/2020-ODL02, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave štejeta za vročeno ponudnikom.

Zoper navedeni odločitvi naročnika o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 26. 8. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, odločitvi o oddaji javnega naročila razveljavita in se javno naročilo odda njemu, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker v obrazcu oz. izjavi »4.2 f)« ni opredelil ponujenega materiala na zahtevan način oz. je ta izjava neresnična, saj ne more zagotoviti materiala, potrebnega za izvajanje razpisanih del, in sicer:
- oznake proizvodov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v omenjenem obrazcu za proizvajalca Alumero d.o.o., Slovenska Bistrica, niso pravilne oz. takšni proizvodi ne obstojijo, posledično pa ne drži niti njegova izjava, da bo zagotovil material, ki ga proizvaja navedeni proizvajalec;
- Pletivo d.o.o., Zagreb, Hrvaška, ni proizvajalec aluminijaste žice in aluminijastega mrežnega pletiva, ampak le trži paleto ograjnih sistemov, poleg tega oznaki obeh proizvodov v omenjenem obrazcu (tj. Pletivo Al Mg3 ter Alu žica) nista ustrezni oz. pravilni;
- Pekovec d.o.o., Ajdovščina, ni proizvajalec jeklene pocinkane in plastificirane ograje oz. njenih elementov (mrežnega pletiva, stebrov in napenjalne žice), ampak zgolj prodaja in vgrajuje ograjne sisteme različnih proizvajalcev, poleg tega oznake vseh treh proizvodov v omenjenem obrazcu (tj. BuilderFence AC, Steber Euroclip AC in BuilderFence AC napenjalna žica) niso ustrezne oz. pravilne.

V zvezi s proizvodi proizvajalca Alumero d.o.o., Slovenska Bistrica, vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik za »vrsto materiala« STEBRI pod »oznako proizvoda« navedel številke 6736, 6732, 6722 in 6739, te oznake pa zagotovo ne predstavljajo proizvodov (stebrov), ki bi jih proizvajal proizvajalec Alumero d.o.o., tako da bi le-ti ustrezali tehničnim specifikacijam in določilom v Posebnih tehničnih pogojih Skupnosti za ceste Slovenije, 1989, in Dopolnilom splošnih in tehničnih pogojev DDC, 1996-2004, kot jih zahteva predmetno javno naročilo. Iz navedb štirih šifer je po oceni vlagatelja mogoče sklepati, da aluminijasto varovalno ograjo, ki jo ponuja in zagotavlja izbrani ponudnik, sestavljajo štiri vrste stebrov, čeprav je naročnik v tehničnih pogojih za izvedbo del natančno opisal, da zahtevano ograjo sestavljata dve vrsti stebrov – napenjalni oziroma vogalni steber in vmesni steber. Po mnenju vlagatelja bi se naročnik o pravilni oznaki proizvoda napenjalnega oz. vogalnega stebra in vmesnega stebra proizvajalca Alumero d.o.o. lahko in bi se tudi moral prepričati pri pregledu vlagateljeve ponudbe in njegove izjave »4.2 f)«, kjer je navedena številčna in opisna oznaka proizvoda oziroma elementa, ki natančno in sledljivo opredeljuje proizvod proizvajalca Alumero d.o.o., ki v vlagateljevi ponudbi nastopa kot nominirani podizvajalec. Vlagatelj pojasnjuje, da je pravilna oznaka proizvoda, ki izpolnjuje tehnične zahteve predmetnega javnega naročila in ki ga proizvaja proizvajalec Alumero d.o.o. sledeča: (a) za napenjalni oz. vogalni steber: »10224 STEBER NAPENJALNI 14/2 za AC« ter (b) za vmesni steber: »10225 STEBER VMESNI 14/2 za AC«. Vlagatelj dalje navaja, da je v okviru postopka oddaje javnega naročila dne 15. 6. 2020 naročniku posredoval dopis »Seznanitev naročnika z nezagotavljanjem materiala konkurenčnim ponudnikom«, kateremu je bila priložena tudi izjava obeh proizvajalcev o nezagotavljanju materialov za potrebe predmetnega razpisa drugim domačim ali tujim ponudnikom, izbrani ponudnik pa se je po pozivu naročnika na predmetni dopis odzval tako, da je navedel, da ima proizvode, ki so predmet naročila, zagotovljene prek drugega gospodarskega subjekta, ki mu te proizvode zagotavlja nemoteno. Takšna pavšalna trditev izbranega ponudnika po oceni vlagatelja ne more biti ustrezna in ne predstavlja zagotovila naročniku, da bo izbrani ponudnik lahko izvedel pogodbena dela pod razpisanimi pogoji. Poleg tega pa je naročnik v Dodatku 1 k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da dela izvaja ponudnik, ki pri proizvajalcu naroči izdelavo materiala, ga dostavi na gradbišče ter vgradi, s čimer je izključil možnost nekega vmesnega dobavitelja. Vlagatelj še dodaja, da s proizvajalcem Alumero d.o.o. poslovno sodeluje že več kot desetletje in tudi v celoti pozna njegovo proizvodnjo in njegove proizvode.

Vlagatelj poudarja, da v kolikor ponudnik ne predloži pravilno izpolnjene izjave »4.2 f)« ali pa je ta neresnična, bi morala biti takšna ponudba nemudoma izločena in sploh ne bi smelo priti do naslednje faze, tj. do naročnikovega pozivanja k predložitvi Poročila o tehnični ustreznosti. To poročilo je namreč namenjeno temu, da akreditirana institucija ugotovi, ali je v izjavi »4.2 f)« specificiran material tehnično ustrezen z ozirom na zahteve iz točke VI.3. Poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – Tehnični pogoji za izvedbo del. Med v izjavi »4.2 f)« opredeljenimi proizvodi (materiali) in med v tehničnem poročilu preverjenimi proizvodi (materiali) mora biti podana popolna identiteta in mora to tudi izhajati iz dokumentacije. Vlagatelj na tem mestu še navaja, da mu je bila kršena pravica po drugem odstavku 35. člena ZJN-3, saj mu ni bil omogočen vpogled v Poročili ZAG št. 418/20-440-1 in 418/20-440-2, obe z dne 25. 5. 2020, ter dodaja, da mu bo morala vpogled zagotoviti Državna revizijska komisija, v kolikor ne bo že brez tega sprejela za vlagatelja ugodne odločitve.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje izraža tudi dvom, ali nizka vrednost ponudbe izbranega ponudnika temelji na resničnih ponudbenih cenah proizvajalcev oz. dobaviteljev, ter v zvezi s tem dodaja, da material, ki ga zagotavlja neka domnevna in neimenovana gospodarska družba, ne more biti cenejši, sploh pa ne bistveno cenejši od materiala, ki ga ponuja in prodaja direktno proizvajalec. Poleg tega vlagatelj naročniku očita tudi sum korupcije.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 7. 9. 2020, ki jo je naročnik prejel dne 8. 9. 2020. Navedbam vlagatelja nasprotuje. Pojasnjuje, da naročnik nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni navedel zahtev v zvezi z oznako proizvoda niti se glede načina oznake proizvodov ni skliceval na katerega od predpisov, ki bi to določal. Posledično oznaka proizvoda, kot jo je sam navedel za glavni material STEBRI, zgolj zato, ker je numerična, še ne pomeni, da ni ustrezna. Prav tako je napačna trditev vlagatelja, da glede na numerične oznake v obrazcu »4.2 f)« nikakor ne gre za proizvode (stebre), ki bi jih proizvajal proizvajalec Alumero d.o.o., poleg tega izbrani ponudnik za takšno trditev ni predložil nobenega relevantnega dokaza. Po mnenju izbranega ponudnika vpogled v ponudbo vlagatelja glede pravilne oznake proizvoda napenjalnega oz. vogalnega stebra in vmesnega stebra proizvajalca Alumero d.o.o., kot ga predlaga vlagatelj, ne more biti relevanten dokaz, saj naročnik ni predpisal načina oznake proizvoda. Glede navedbe števila oznak proizvoda izbrani ponudnik pripominja, da nikjer ni navedeno, koliko oznak proizvoda posamezne vrste materiala (stebrov) mora ponudnik navesti v tabeli v izjavi »4.2 f)«, saj so stebri lahko različne višine, oblike, pa ravno tako izpolnjujejo naročnikove zahteve. Nerelavantno je tudi, kateri gospodarski subjekt bo izbranemu ponudniku dobavljal glavni material, saj naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da bi moral ponudnik za dobavo glavnega materiala v ponudbi predložiti kakršen koli pisni dogovor ali drugo dokazilo o obstoju pravnega razmerja med ponudnikom in proizvajalcem ali dobaviteljem. Prav tako naročnikovega odgovora na vprašanje št. 2, objavljenega v Dodatku št. 1 k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogoče razumeti na način, kot ga navaja vlagatelj, in sicer, da ves material pride od proizvajalca do gradbišča brez možnosti posredovanja nekega vmesnega dobavitelja. S podpisom izjave »4.2 f)« ponudnik potrjuje le, da bo zagotavljal material, potreben za izvajanje razpisanih del, ne pa, da mu bo ta material dejansko zagotavljal proizvajalec, naveden v izjavi. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da sam ni nikoli navedel, da mu bosta družbi Alumat d.o.o. in Alumero d.o.o. zagotavljali kakršen koli material. Glede vlagateljevih očitkov, vezanih na proizvajalca mrežnega pletiva in napenjalne žice za aluminijasto varovalno ograjo, ki ga je v ponudbi navedel izbrani ponudnik, le-ta navaja, da vlagatelj ni pojasnil, zakaj naj družba Pletivo d.o.o. ne bi ustrezala definiciji proizvajalca. Glede vlagateljevih očitkov, vezanih na proizvajalca mrežnega pletiva, stebrov in napenjalne žice za jekleno pocinkano in plastificirano varovalno ograjo, ki ga je v ponudbi navedel izbrani ponudnik, pa le-ta navaja, da je sam s predložitvijo izjave »4.2 f)« zgolj izjavil, da bo družba Pekovec d.o.o. zagotavljala glavni material (stebre, mrežno pletivo in napenjalno žico) za jekleno pocinkano in plastificirano varovalno ograjo in ne, da je družba Pekovec d.o.o. proizvajalec jeklene pocinkane in plastificirane varovalne ograje. Izbrani ponudnik na tem mestu še navaja, da je definicij, kdo je lahko proizvajalec, več različnih, naročnik pa ni podal nikakršnih zahtev, po katerih bi opredelil, kdo oz. katera družba ustreza definiciji proizvajalca. Izbrani ponudnik dalje zatrjuje, da vlagatelj ne loči med oznako proizvoda in lastnostmi materiala, saj oboje kar enači, čeprav oznaka proizvoda ne predstavlja tudi lastnosti materiala. Po oceni izbranega ponudnika je iz posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da naročnik zahtevane lastnosti in kakovost veže na material in ne na posamezni proizvod. Že dejstvo, da je izbrani ponudnik uspešno pridobil dokazilo o tehnični ustreznosti posameznih elementov jeklene pocinkane in plastificirane varovalne ograje oz. aluminijaste varovalne ograje, samo po sebi govori v prid ugotovitvi, da je bil preizkušen material (posamezni elementi) tehnično ustrezen (torej z lastnostmi in v kakovosti, kot jo je zahteval naročnik). Zagotovo pa oznaka proizvoda ni in ne more biti dokaz o tem, da izbrani ponudnik nima zagotovljenega materiala, potrebnega za izvajanje razpisanih del, kar je potrdil s podpisom izjave »4.2 f)«. Glede vlagateljevih navedb, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker je naveden en steber, zahtevana pa sta dva (napenjalni oz. vogalni steber in vmesni steber), izbrani ponudnik navaja, da iz tabele v izjavi »4.2 f)« ne izhaja, da bi moral ponudnik v tabelo vpisati podatke o oznaki proizvoda za točno določen steber, saj je v tabeli zahtevan le podatek »oznaka proizvoda« za vrsto materiala STEBRI. Izbrani ponudnik dalje navaja, da vlagatelj v zvezi z očitkom neobičajno nizke cene, ki naj bi jo izbrani ponudnik ponudil za izvedbo razpisanih del, ne poda nobenih relevantnih dejstev, niti ne predloži dokazov, prav tako niti ne zatrjuje obstoja neobičajno nizke cene, upoštevajoč določila ZJN-3. Glede Izjave o nezagotavljanju materialov z dne 20. 4. 2020, ki so jo podpisale družbe LOS CO d.o.o., Alumat d.o.o. in Alumero d.o.o. in s katero so se navedene tri družbe dogovorile, da nobenemu konkurenčnemu ponudniku ne bodo zagotovile materialov za jeklene pocinkane in plastificirane varovalne ograje ter aluminijaste varovalne ograje, pa izbrani ponudnik zatrjuje, da ustreza definiciji kartelnega dogovora v skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 s sprem.), prav tako pa ustreza tudi znakom kaznivega dejanja protipravnega omejevanja konkurence po 225. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08 s sprem.).

Naročnik je dne 15. 9. 2020 sprejel Odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Odločitev o zahtevku za revizijo je bila vlagatelju vročena dne 17. 9. 2020. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi v dokaz izpolnjevanja pogoja iz točke 4.2 (f) Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila ponudniku) priložil izjavo »4.2 f)«, ki je bila na ustrezen način izpolnjena v vseh zahtevanih delih in s katero je ponudnik izjavil, da bo zagotavljal material, potreben za izvajanje razpisanih del. Ker je bila izjava izpolnjena z navedbo oznak proizvodov in navedbo proizvajalcev, ki so naročniku poznani kot proizvajalci materialov, potrebnih za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročnik ni dvomil v njeno resničnost. Naročnik navaja, da je storil vse, da je preveril resničnost navedb v ponudbi (predvsem s pozivom izbranemu ponudniku, naj se opredeli do vlagateljevega dopisa »Seznanitev naročnika z nezagotavljanjem materiala konkurenčnim ponudnikom«), podrobnejše preverjanje pa z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo predvideno. Naročnik pojasnjuje, da je izvajalčeva pogodbena obveznost, da pri izvedbi del uporablja material, ki je bil naveden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zamenjava materiala pa je mogoča ob predhodnem soglasju naročnika. Naročnik navaja, da z odgovorom na vprašanje št. 2, objavljenem v Dodatku št. 1 k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni izključil možnosti sodelovanja vmesnega posrednika. Glede vlagateljevega očitka, da izbrani ponudnik v izjavi »4.2 f)« ni navedel podatkov, ki so bili zahtevani, naročnik navaja, da ne obstoji nikakršen predpis, ki bi določal, na kakšen način naj se označujejo določeni proizvodi oz. bi podajal enotno identifikacijsko oznako tipa proizvoda, prav tako tudi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo jasno in nedvoumno določeno, na kakšen način je potrebno izpolniti tabelo v izjavi »4.2 f)« v delu »oznaka proizvoda«, zato je bil način, kako bodo proizvod označili, prepuščen ponudnikom. Posledično je potrebno kot ustrezno oznako proizvoda šteti vsak vpis v zahtevani rubriki tabele v izjavi »4.2 f)«, s katerim je ponudnik ustrezno označil proizvod. Glede vlagateljevega očitka, da proizvajalci, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v izjavo »4.2 f)« bodisi niso proizvajalci navedenih proizvodov bodisi izbranemu ponudniku ne bodo dobavljali materialov, naročnik navaja, da v fazi oddaje ponudb od ponudnikov ni zahteval dokazil, da bo material na voljo, zato nikomur od ponudnikov ni bilo potrebno priložiti sklenjenih pogodb, predpogodb, dogovorov itd., s čimer bi ponudniki izkazovali razpolaganje z materialom. Naročnik še dodaja, da mu ni znan temelj, na podlagi katerega vlagatelj zatrjuje, da družbi Pletivo d.o.o. in Pekovec d.o.o. nista proizvajalca materialov, za katere je izbrani ponudnik navedel, da mu jih bosta zagotavljala, je pa iz uradnih evidenc razvidno, da sta obe družbi registrirani za opravljanje dejavnosti proizvodnje materialov, ki so predmet zadevnega javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18. 9. 2020 in dne 25. 9. 2020, skladno s prvim in četrtim odstavkom ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 20. 9. 2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika), ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 22. 9. 2020. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Uvodoma izpostavlja, da mu naročnik ni posredoval izjasnitve izbranega ponudnika, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Dalje vztraja pri tem, da izbrani ponudnik proizvodov Alumero d.o.o. nima in jih tudi ne bo imel na razpolago in da je šlo za podajanje lažne izjave. Vlagatelj nadalje izpostavlja, da je interpretacija naročnika glede obveznosti v zvezi z označevanjem proizvodov v obrazcu »4.2 f)« popolnoma zgrešena in je v nasprotju z jasnim namenom in konceptom obrazca. Označitev glavnega materiala v okviru tabele v obrazcu »4.2 f)« predstavlja individualizacijo (substanciranje) predmeta, kar pa mora biti narejeno popolnoma jasno in nedvoumno v objektivnem smislu in ne morebiti v subjektivnem smislu ponudnika. Individualizacija predmeta se naredi v razmerju do naročnika (kot tudi v razmerju do konkurenčnih ponudnikov). Označitev proizvoda torej ni sama sebi namen. Vlagatelj pojasnjuje, da je v okviru zahtevanega vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika od naročnika neuspešno uveljavljal, da bi se mu dopustil vpogled v tisti del obeh poročil o tehnični ustreznosti, ki omogoča ugotavljanje, ali je podana identiteta glavnega materiala, ki je bil naveden v obrazcu »4.2 f)«, z materialom, glede katerega je bilo pripravljeno tehnično poročilo. V kolikor identifikacija predmeta (oznaka proizvoda) ni opravljena jasno in objektivno, ponudba sploh ni ustrezna in je tudi nemogoče preverjati in nadzorovati pravilnost izvedenih del v kasnejši izvedbeni fazi. Vlagatelj meni, da ob pomanjkljivi oz. napačni označitvi ponujenih proizvodov do nadaljnjega poziva k predložitvi tehničnega poročila za ponujene proizvode s strani naročnika sploh ne bi smelo priti. Vlagatelj dalje prereka naročnikovo trditev, da ne obstoji nikakršen predpis, ki bi določal, na kakšen način naj se označujejo določeni proizvodi, ter se v tem delu sklicuje na Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13) ter na Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS, predvsem na Prilogo IV k omenjeni Uredbi, kjer so v preglednici 1 navedeni tudi proizvodi za prometno ureditev: cestna oprema. Po mnenju vlagatelja ne obstaja nikakršen dvom o tem, da gre pri zahtevi naročnika po navedbi oznake proizvoda za enotno identifikacijsko oznako tipa proizvoda, ki jo določi proizvajalec za vsak svoj proizvod posebej in je tudi obvezan za proizvod pridobiti pri akreditiranem organu certifikat o nespremenljivosti lastnosti ter izdati Izjavo o lastnostih. Vlagatelja dalje označuje naročnikovo navedbo, da ni dvomil v resničnost podane izjave izbranega ponudnika »4.2 f)«, kot sprenevedanje ter dodaja, da je naročnik razpolagal z nekaj jasno izraženimi indici o lažnosti navedene izjave (vlagateljev dopis naročniku »Seznanitev naročnika z nezagotavljanjem materiala konkurenčnim ponudnikom«; primerjava obrazcev vlagatelja in izbranega ponudnika »4.2 f)« glede oznak stebrov proizvajalca Alumero d.o.o.; navedba štirih oznak stebrov, čeprav sta zahtevana stebra le dva). Ker bo moral izbrani ponudnik skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih karakteristik za materiale in proizvode, je predložitev certifikatov za proizvode 6736, 6732, 6722, 6739 in Izjave o lastnostih navedenih proizvodov takojšen ključ za preveritev lažnosti izjave izbranega ponudnika, zato vlagatelj Državno revizijsko komisijo poziva, da izbranega ponudnika pozove k njihovi predložitvi. Vlagatelj naročniku očita, da s tem ko navaja, da izbrani ponudnik ni brezpogojno zavezan k dobavi materiala, ki ga je navedel v ponudbi, pač pa material/proizvajalca tekom izvedbe lahko zamenja ob predhodnem soglasju naročnika, očitno izbranemu ponudniku že vnaprej tolerira ravnanje, ki bi lahko predstavljalo kvečjemu izjemo v res opravičenih primerih (če sploh). Vlagatelj ponovno poudarja, da številke 6736, 6732, 6722, 6739 ne pomenijo ničesar, saj nimajo nobene veze s proizvajalcem Alumero d.o.o. in prav gotovo ne predstavljajo njegove oznake proizvoda. Glede navedbe proizvajalcev Pletivo d.o.o. in Pekovec d.o.o. v ponudbi izbranega ponudnika, vlagatelj izpostavlja, da navedba neke registrirane dejavnosti v poslovnem registru poslovnega subjekta še zdaleč ne pomeni, da se registrirana dejavnost pri navedenem subjektu tudi dejansko opravlja. Vlagatelj na koncu predlaga še izvedbo ustne obravnave.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal javno naročilo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker v obrazcu oz. izjavi »4.2 f)« ni opredelil ponujenega materiala na zahtevan način oz. je ta izjava neresnična, saj ne more zagotoviti materiala, potrebnega za izvajanje razpisanih del.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja, vezane na ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na aluminijasto varovalno ograjo, natančneje na STEBRE proizvajalca Alumero d.o.o. Izbrani ponudnik je namreč v tem delu pod »oznako proizvoda« navedel številke 6736, 6732, 6722 in 6739, vlagatelj pa v zvezi s tem zatrjuje, da te oznake niso pravilne oz. da takšni proizvodi ne obstajajo.

Revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik, kar med strankama ni sporno, v navodilih ponudniku, natančneje med Pogoji za sodelovanje, v točki 4.2 (f) določil:

»Ponudnik bo moral zagotoviti material, potreben za izvajanje razpisanih del. Zagotoviti bo moral, da bo material v času izvajanja naročila na voljo v ustrezni kvaliteti in ostalimi zahtevami, opredeljenimi v Poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Tehnični pogoji za izvedbo del), VI. Zahteve vgrajenih materialov.

Glavni material, ki ga mora zagotoviti ponudnik, je:
- aluminijasta varovalna ograja in
- jeklena pocinkana in plastificirana varovalna ograja.

Za dokazovanje navedenega pogoja morajo ponudniki v ponudbi priložiti izjavo 4.2 (f) o zagotavljanju materialov v Poglavju 10 – Sposobnost.

Naročnik bo od najugodnejšega ponudnika zahteval predložitev poročil (dveh) o tehnični ustreznosti posameznih elementov jeklene pocinkane in plastificirane varovalne oz. aluminijske varovalne ograje v skladu z zahtevami iz točke VI.3 Poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Tehnični pogoji za izvedbo del). Dokazovanje o tehnični ustreznosti izvede akreditirana inštitucija na stroške ponudnika. Dokazilo mora biti predloženo v slovenskem jeziku oz. prevedeno v slovenski jezik. Najugodnejši ponudnik bo moral poročila posredovati v roku 21 dni od prejema poziva naročnika. V kolikor najugodnejši ponudnik poročil v tem roku ne bo dostavil, bo njegova ponudba ocenjena kot nedopustna in kot takšna izključena iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.«

Dalje je naročnik v Poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – Tehnični pogoji za izvedbo del, natančneje v podpoglavju VI. Zahteve vgrajenih materialov, v točki 1 opredelil zahteve glede aluminijaste varovalne ograje, v točki 2 je opredelil zahteve glede jeklene pocinkane in plastificirane varovalne ograje, v točki 3 pa je opredelil zahteve glede dodatnih dokazil o tehnični ustreznosti varovalnih ograj, in sicer posebej za (a) jekleno pocinkano in plastificirano ograjo ter (b) aluminijasto varovalno ograjo. Glede aluminijaste varovalne ograje je naročnik zahteval, da mora iz poročila o tehnični ustreznosti izhajati izpolnjevanje zahtev glede dimenzij ter mehanskih lastnosti (tj. minimalne natezne trdnosti) za mrežno pletivo, napenjalni-vogalni steber in napenjalno žico.

V Poglavju 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – Sposobnost pa je naročnik predvidel obrazec oz. izjavo »4.2 f)«, s podpisom katere ponudnik izjavi, da »bo zagotovil material, potreben za izvajanje razpisanih del. Zagotovil bo, da bo material v času izvajanja naročila na voljo v ustrezni kvaliteti in ostalimi zahtevami, opredeljenimi v Poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – Tehnični pogoji za izvedbo del, VI. Zahteve vgrajenih materialov«. Poleg tega je naročnik zahteval, da ponudniki v tabelo, ki je del navedenega obrazca oz. izjave, vpišejo »oznako proizvoda« in »proizvajalca«, in sicer za posamezne elemente aluminijaste varovalne ograje, kot tudi za posamezne elemente jeklene pocinkane in plastificirane ograje. Ti elementi so: mrežno pletivo, stebri in napenjalna žica.

Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila resda ni vsebovala natančnih navodil, kako morajo ponudniki izpolniti tabelo v izjavi »4.2 f)«, vendar pa to še ne pomeni, da je potrebno pritrditi stališču naročnika (kot tudi izbranega ponudnika), da se kot ustrezna oznaka proizvoda šteje vsak vpisan podatek v tabeli v izjavi »4.2 f)«, s katerim je ponudnik označil proizvod. Naročnik je namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki za vsak element varovalne ograje vpišejo »oznako proizvoda« in »proizvajalca«, kar pomeni, da so morali ponudniki konkretizirati oz. specificirati proizvod, ki ga ponujajo. Slednjega pa ni mogoče razumeti drugače, kot da mora biti identifikacija predmeta opravljena jasno, nedvoumno in objektivno, saj naročnik le na ta način lahko ugotovi, kaj ponudnik sploh ponuja, ali je ponujeno skladno s tehničnimi specifikacijami ter posledično, ali je ponudba dopustna ali ne.

Iz logike stvari izhaja, da mora biti v predmetni zadevi – kjer je naročnik zahteval navedbo »oznake proizvoda« in »proizvajalca« – oznaka proizvoda takšna, da predstavlja objektivno individualizacijo proizvoda v okviru proizvajalca. Oznake proizvoda, pri kateri lahko ponudnik navede karkoli, četudi naročnik in konkurenčni ponudniki ne morejo razbrati, za kateri proizvod proizvajalca gre, zagotovo ni mogoče šteti kot ustrezne. Ustrezna oznaka proizvoda je še toliko bolj pomembna v obravnavani zadevi, saj je naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 4.2 (f) navodil ponudniku poleg predložitve izjave, zahteval tudi predložitev poročila o tehnični ustreznosti, kar pomeni, da mora obstajati popolna identiteta in sledljivost med tem, kar je ponujeno in kar je testirano, ter nenazadnje tudi med tem, kar bo v fazi izvedbe (pogodbeni fazi) dejansko dobavljeno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da številke 6736, 6732, 6722, 6739, s katerimi je izbrani ponudnik v svoji ponudbi označil proizvode proizvajalca Alumero d.o.o. (in sicer gre za STEBRE, kot elemente aluminijaste varovalne ograje) ne pomenijo ničesar oz. te oznake ne predstavljajo proizvodov (stebrov), ki bi jih proizvajal proizvajalec Alumero d.o.o. Vlagatelj dalje zatrjuje, da je pravilna oznaka proizvodov, ki izpolnjujejo tehnične zahteve predmetnega javnega naročila in ki jih proizvaja proizvajalec Alumero d.o.o., sledeča:
(a) za napenjalni oz. vogalni steber: »10224 STEBER NAPENJALNI 14/2 za AC« ter
(b) za vmesni steber: »10225 STEBER VMESNI 14/2 za AC«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik zgoraj navedenih trditev vlagatelja substancirano ne prereka oz. ne pojasni, zakaj bi bilo potrebno šteti, da so oznake proizvodov 6736, 6732, 6722, 6739, kot jih je navedel v svoji ponudbi, pravilne oz. ustrezne, teh trditev pa ne prereka niti naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo. Posledično je Državna reviziska komisija na podlagi drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN, štela vlagateljeva zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma, tj. pod pogoji, določenimi z ZJN-3 oz. v primeru, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s še posebno skrbnostjo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v obravnavani zadevi ni upošteval zahtev naročnika glede konkretiziranja predmeta ponudbe v tabeli v obrazcu oz. izjavi »4.2 f«, in sicer v delu, ki se nanaša na STEBRE aluminijaste varovalne ograje, saj ni navedel pravilnih oznak proizvodov proizvajalca Alumero d.o.o. (tj. za napenjalni oz. vogalni steber: »10224 STEBER NAPENJALNI 14/2 za AC« ter za vmesni steber: »10225 STEBER VMESNI 14/2 za AC«). Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da je tako pripravljena ponudba izbranega ponudnika skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in kot taka dopustna.

Brez da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do tega, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje naročnik sploh imel podlago za nadaljnje pozivanje izbranega ponudnika k predložitvi tehničnega poročila za ponujene proizvode, pa Državna revizijska komisija po vpogledu v poročilo ZAG o preizkusih in oceni skladnosti elementov aluminijaste varovalne mrežne ograje, št. 418/20-440-2, še dodatno ugotavlja, da je bil opravljen preizkus zgolj za en tip napenjalnega oz. vogalnega stebra, ki v poročilu nosi oznako ZAG: Z/540/20; številke oz. oznake, ki jih je izbrani ponudnik navedel v svoji ponudbi (6736, 6732, 6722, 6739) pa se v omenjenem poročilu ne pojavijo. Slednje pomeni, da ni mogoče objektivno ugotoviti, ali je to, kar je bilo ponujeno, tudi testirano, niti, ali je to, kar je bilo ponujeno, tudi skladno z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah. Navedeno pa še dodatno kaže na to, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonita oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku) in je ugodila vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu (razveljavitev izpodbijane odločitve), preostalih navedb vlagatelja (vezanih na ponujene proizvode proizvajalca Pletivo d.o.o., Zagreb, Hrvaška, in Pekovec d.o.o., Ajdovščina, ter očitka glede neobičajno nizke cene) ni obravnavala, niti ni izvedla s temi navedbami povezanih predlaganih dokazov (poizvedbe pri omenjenih družbah, postavitev izvedenca za gradbene proizvode). Usmerjene so namreč v zatrjevanje neskladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v zatrjevanje iste kršitve naročnika, tj. oddajo javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, njihova obravnava pa ne bi mogla v ničemer vplivati na presojo že ugotovljene kršitve in na položaj vlagatelja v predmetnem postopku.

Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala navedb vlagatelja o kršitvi načela kontradiktornosti, ker mu naročnik ni posredoval izjasnitve izbranega ponudnika, ter navedb o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj je ugotovila, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo navedel dejstva in predlagal dokaze, ki utemeljujejo kršitve, zaradi katerih je treba zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti obe izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila. Obravnava teh navedb namreč ne bi mogla vplivati na izboljšanje vlagateljevega položaja v postopku pravnega varstva, saj je uspel že s tistim, kar je uveljavljal v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je tudi zavrnila pobudo vlagatelja za izvedbo ustne obravnave, saj vlagatelj ni navedel razlogov za razjasnitev dejanskega stanja, ki bi utemeljevali izvedbo ustne obravnave, pa jih na podlagi dokumentacije ni mogoče pravilno in popolno ugotoviti.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je štel, da je izbrani ponudnik predložil dopustno ponudbo in je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila Odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 (Zamenjava varovalnih ograj na območju AC baz Postojna, Ljubljana in Kozina), kot izhaja iz dokumenta št. 313/2020-SNR/273-19-I z dne 14. 8. 2020, in Odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 (Zamenjava varovalnih ograj na območju AC baz Novo mesto, Hrušica, Slovenske Konjice, Maribor in Vransko), kot izhaja iz dokumenta št. 313/2020-SNR/273-19-II z dne 14. 8. 2020.

V zvezi z delom pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj predlaga, da se javno naročilo odda vlagatelju kot edinemu ponudniku z dopustno ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta predlog po vsebini postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična pooblastila in ne reformatoričnih pooblastil. To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč samo preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v pristojnosti naročnika.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN med drugim določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. Ob upoštevanju, da vlagatelj z eno vlogo izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 1 in 2, ter ob upoštevanju, da znaša seštevek ponudbenih cen z DDV izbranega ponudnika za ta dva sklopa 3.010.889,04 EUR, je bil vlagatelj za predmetni zahtevek za revizijo dolžan vplačati takso v višini 25.000,00 EUR in ne 49.548,24 EUR, kot je dejansko plačal.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT) in ob upoštevanju Sklepa o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), po katerem vrednost točke po Odvetniški tarifi znaša 0,60 EUR, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.196,00 EUR (3.000 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV),
- materialne stroške v višini 29,28 EUR (40 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Razliko do priglašenih stroškov za vplačano takso je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebno, saj preveč vplačane takse ni dolžan vrniti naročnik na podlagi prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN (naročnik je namreč dolžan povrniti le potrebne stroške, tj. dolžno vplačano takso in ne dejansko vplačano takso), pač pa je v zvezi s preplačano takso treba upoštevati drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, na podlagi katere bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov, povezanih s pozivom naročniku na predložitev obeh poročil ZAG-a o tehničnih pogojih, saj gre za stroške, nastale pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ki ne predstavljajo stroškov predrevizijskega oziroma revizijskega postopka. Državna revizijska komisija prav tako vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za pripravo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 20. 9. 2020 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 16. 10. 2020



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- ODVETNIK DEJAN GUČEK, Kozje 141B, 3260 Kozje,
- PETRIČ d.o.o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran