018-149/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava dvigal v glavni stavbi (hospital) UKC Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnica mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 10. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na dva sklopa, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 2. 8. 2019, pod št. objave JN005539/2019, in v Uradnem listu EU dne 5. 8. 2019, pod št. objave 2019/S 149-366101.

Naročnik je dne 2. 9. 2020 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za 1. in 2. sklop«, št. 845050102-079-19/4 z dne 2. 9. 2020 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), s katerim je na podlagi petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) iz razloga nezadostne konkurence v sklopu 1 in sklopu 2 zavrnil edino prejeto (tj. vlagateljevo) ponudbo. Naročnik je navedel, da je po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ob upoštevanju zahtevnosti izvedbe naročila ter stanja na trgu ugotovil, da lahko dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oblikuje na način, da bo zagotovljena večja konkurenca med ponudniki. Predvidene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb tudi predstavil, naj bi po mnenju naročnika omogočile sodelovanje širšemu krogu gospodarskih subjektov.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 9. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v sklopih 1 in 2, oddajo javnega naročila vlagatelju in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj naročniku očita kršitev petega odstavka 90. člena ZJN-3 in temeljnih načel javnega naročanja. Vlagatelj zatrjuje, da so razlogi, ki jih navaja naročnik, brezpredmetni, arbitrarni in navidezni, naročnikovo ravnanje pa ima vse znake zlorabe instituta zavrnitve vseh ponudb. Naročnikovih navedb ni mogoče preizkusiti, saj se ta sklicuje na stanje na trgu, pri tem pa ne pojasni, na kakšen način je ugotovil, kakšno je stanje na trgu. Poleg tega naročnik ni predložil nobenih dokazov, da za zadevni predmet javnega naročila na trgu obstaja konkurenca, prav tako pa ni izkazal oz. utemeljil, čeprav je na njem dokazno breme, da bodo predvidene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila teoretično in dejansko vplivale na povečanje konkurence. Predvidene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predstavljajo nebistvene spremembe, ki ne bodo omogočile pridobitve večjega števila ponudb, posledično pa ne predstavljajo bistvenih okoliščin, ki bi opravičevale izvedbo novega postopka javnega naročanja. S predvidenimi spremembami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ne bo zagotovil večje konkurence. Naročnik zahteva specifičen predmet, ki ga glede na prejete ponudbe tudi v prejšnjih postopkih (predmetni postopek je namreč že četrti postopek oddaje istega predmeta javnega naročila) ne more izvesti več različnih ponudnikov. Če bi na trgu obstajala konkurenca, bi zainteresirani gospodarski subjekti preko Portala javnih naročil že v tem postopku naročnika opozorila na zanje neugodne zahteve. Odsotnost vprašanj na Portalu javnih naročil, ki bi se nanašala na predvidene spremembe, kaže na to, da zaradi predvidenih sprememb ni pričakovati sprememb, povezanih s številom prejetih ponudb. Posledično je mogoče sklepati, da je vlagatelj zaradi specifičnih naročnikovih zahtev, objektivno edini ponudnik na trgu, ki lahko zagotovi zahteve za izvedbo predmeta javnega naročila. Določila ZJN-3 ne zahtevajo, da bi naročnik moral prejeti dve ali več ponudb, da bi smel oddati javno naročilo. Vlagatelj se tudi sprašuje, zakaj ga je naročnik pozval na predložitev dokumentacije, ki se nanaša na tehnične lastnosti ponujenega predmeta (ta je za vlagatelja dragocena poslovna skrivnost tehnologije dvigal in je ne bi razkril, če ne bi pričakoval, da naročnik izvaja pregled njegove ponudbe), če je nato zavrnil vse ponudbe iz razlogov na strani naročnika. Vlagatelj opozarja na dolgotrajnost predmetnega postopka javnega naročanja in večkratne postopke javnega naročanja za isti predmet, čeprav je izvedba predmeta javnega naročila nadvse pomembna.

Naročnik je dne 23. 9. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za vračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da iz izpodbijane odločitve nedvoumno izhaja, da bo v novem postopku določil milejše zahteve, kot jih je določil v tem postopku, zato je v bodočem ponovljenem postopku utemeljeno pričakovati razširitev konkurence. Predvidene spremembe so bistvene, saj predstavljajo omilitev naročnikovih zahtev. Naročnik zavrača očitke o kršitvi načel javnega naročanja in zatrjuje, da je konkretiziral razlog za zavrnitev vseh ponudb, zadostil pa je tudi formalnim zahtevam iz petega odstavka 90. člena ZJN-3.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 9. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki jo je naročnik vlagatelju posredoval preko portala e-Revizija dne 23. 9. 2020, do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil v dva sklopa. Do poteka roka za predložitev ponudb je naročnik tako v sklopu 1 kot v sklopu 2 prejel le eno ponudbo, in sicer vlagateljevo. Naročnik je dne 22. 4. 2020 sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, s katero je zavrnil edino prejeto ponudbo iz razlogov na svoji strani. To odločitev je Državna revizijska komisija razveljavila s sklepom, št. 018-70/2020-5, z dne 8. 6. 2020, zaradi česar je naročnik sprejel novo odločitev o zaključku postopka, in sicer je ponovno zavrnil vlagateljevo ponudbo v obeh sklopih iz razlogov na njegovi strani. Zakonitost slednje odločitve je predmet spora med strankama v tem revizijskem postopku. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je razlog, s katerim naročnik utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, neizkazan in navidezen.

Naročnikovo ravnanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je treba presojati z vidika petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (npr. v zadevah, št. 018-88/2018, 018-203/2018, 018-57/2019, 018-11/2019, 018-53/2020 in tudi v odločitvi, št. 018-70/2020) opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98 in C-244/02). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02).

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oz. ali je ponudnike obravnaval neenakopravno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oz. navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko naročnik v primeru, če zavrne vse ponudbe, izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. V primeru, če je razlog za zavrnitev vseh ponudb zgolj formalen oz. navidezen in očitno uporabljen zgolj z namenom favoriziranja ali diskriminacije točno določenega ponudnika, ni mogoče šteti, da bi se v ponovljenem postopku okoliščine bistveno spremenile. V primeru, ko naročnik izkaže, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb dejansko podan in objektivno utemeljen, pa je mogoče zaključiti, da bo odprava tega razloga v ponovljenem postopku pomenila tisto bistveno spremenjeno okoliščino, ki bo naročniku omogočila izvedbo novega postopka.

Glede na zgornja izhodišča je torej treba v predmetnem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb, ugotoviti, ali razlog, ki ga naročnik navaja za zavrnitev vseh ponudb, dejansko obstaja. Iz izpodbijane odločitve kot razlog za njen sprejem izhaja, da je naročnik ugotovil, da obstoječa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne zagotavlja učinkovite (oz. zadostne) konkurence, zato bo v ponovljenem postopku, z namenom razširitve konkurence, spremenil nekatere določbe dokumentacije v zvezo z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da naročnik v izpodbijani odločitvi navaja navidezni razlog za zavrnitev vseh ponudb oz. da ta dejansko ne obstoji. V obravnavanem primeru je naročnik prejel (tako v sklopu 1 kot v sklopu 2) eno ponudbo, tj. vlagateljevo ponudbo. Ker je v interesu naročnika, da v postopku sodeluje čim več gospodarskih subjektov oz. da prejme čim več ponudb, saj ima tako večjo izbiro glede najugodnejše ponudbe, s čimer tudi zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita, naročniku ni mogoče odreči pravice, da prejeto(e) ponudbo(e) zavrne iz razloga nezadostne konkurence. Tudi Sodišče Evropske unije je že zavzelo stališče, da lahko obrazložitev odločitve o razveljavitvi postopka temelji na razlogih, ki so z vidika javnega interesa povezani zlasti s presojo smotrnosti, da se zaključi postopek za oddajo javnega naročila, med drugim ob upoštevanju morebitne spremembe gospodarskega konteksta ali dejstev ali celo potreb zadevnega naročnika. Tako odločitev je mogoče obrazložiti tudi z nezadostno konkurenco, saj bi na koncu postopka za oddajo zadevnega naročila ostal le en ponudnik, ki bi bil sposoben to naročilo izvršiti (prim. zadevo 440/13, točka 35).

Navedenega ne morejo spremeniti navedbe vlagatelja, da določila ZJN-3 ne zahtevajo, da bi moral naročnik v postopku oddaje javnega naročila prejeti dve ali več ponudb, da bi smel oddati javno naročilo. Čeprav gre takšnemu pravnemu stališču vlagatelja pritrditi, gre poudariti, da je odločitev naročnika za sprejem oziroma ne-sprejem edine (dopustne) ponudbe prepuščena njegovi (poslovni) odločitvi. V kolikor naročnik ocenjuje, da lahko cilj, ki ga zasleduje z izvedbo javnega naročila, doseže tudi s spremenjeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in da takšna spremenjena dokumentacija omogoča večjo konkurenco in posledično pridobitev večjega števila ponudb, naročniku ni mogoče očitati kršitev, če (z namenom vzpostavitve večje konkurence) edine prejete ponudbe ne sprejeme, pač pa jo zavrne ter izvede nov postopek javnega naročanja.

Naročnik je v izpodbijani odločitvi tudi konkretiziral, na kakšen način bo v novem postopku oddaje predmetnega javnega naročila poskušal zagotoviti večjo konkurenčnost in pridobitev večjega števila ponudb, saj je navedel, katere določbe obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila spremenil oz. na kakšen način bo spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Primerjava obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in predvidenih sprememb dokumentacije ne potrjuje vlagateljevih navedb, da naročnik s predvidenimi spremembami »zaostruje naročilo z dodatnimi zahtevami«, pač pa potrjuje naročnikove navedbe, da predvidene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predstavljajo omilitev zahtev obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz izpodbijane odločitve izhaja, da bo naročnik v ponovljenem postopku (med drugim) določil daljše časovno obdobje, v katerem morajo ponudniki izkazati uspešno izveden referenčni posel (in sicer iz petih let na sedem let), kot ga je določil v predmetnem postopku, kar nedvoumno predstavlja omilitev pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost. Prav tako iz izpodbijane odločitve izhaja, da bo naročnik v ponovljenem postopku omilil zahteve, ki se nanašajo na razpolaganje s človeškimi viri, saj je v obstoječi dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval izkazovanje razpolaganja s skupno osmimi strokovnjaki (s šestimi v sklopu 1 in dvema v sklopu 2), v ponovljenem postopku pa predvideva izkazovanje s skupno dvema strokovnjakoma. Iz izpodbijane odločitve tudi izhaja, da bo naročnik spremenil tehnične zahteve, ki se nanašajo na zahtevana dvigala, in med drugim v novem postopku ne bo (več) zahteval, da je hitrost dvigala izključno 2 m/s, pač pa bo v tem delu dopustil odstopanja, in sicer +/- 20%. Iz izpodbijane odločitve nadalje izhaja, da bo naročnik v novem postopku javnega naročanja sicer še vedno zahteval izjavo proizvajalca dvigal glede obsega proizvodnje, vendar bo v novem postopku relevantno obdobje zadnjih petih letih in ne le, kot v tem postopku, zadnjih treh let. V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na dopustnost naročnikove zahteve, da vsi ponudniki predložijo izjavo proizvajalca oz. dokazilo že v ponudbo (in ne le, na podlagi naknadnega naročnikovega poziva, ponudnik, kateremu se je naročil odločil oddati javno naročilo), gre pojasniti, da predmet zadevnega postopka pravnega varstva ne more biti vprašanje, ali so predvidene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skladne z določbami ZJN-3, ampak je predmet zadevnega postopka, ali je mogoče očitati kršitve naročniku, ko je, glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve, zavrnil vse ponudbe iz razloga nezadostne konkurence.

V kolikor vlagatelj z navedbami, da naročnik ni izkazal, da se bo s predvidenimi spremembami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dejansko povečal krog zainteresirani gospodarskih subjektov, zatrjuje, da bi naročnik moral že v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb konkretizirati oz. navesti gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo spremenjene naročnikove zahteve, Državna revizijska komisija vlagatelju ne more slediti. Že samo dejstvo, da sprememba strožjih pogojev (oz. zahtev) v milejše pogoje (oz. zahteve), ob hkratnem nespremenjenem dejstvu, da mora naročnik nad posameznimi ocenjenimi vrednostmi javnega naročila (21. in 22. člen ZJN-3), poslati javno naročilo v objavo vsaj na portal javnih naročil (če ne tudi še v Uradni list Evropske unije, kot je bilo treba v obravnavanem primeru), s čimer se v skladu z načelom transparentnosti zagotavlja javnost postopkov javnega naročanja (6. člen ZJN-3), informacije o teh javnih naročilih pa so zaradi objave dostopne širšemu krogu gospodarskih subjektov, v zdravem konkurenčnem okolju nesporno omogoča poveč(ev)anje kroga možnih ponudnikov in s tem pridobitev večjega števila ponudb.

Navedenega ne more spremeniti vlagateljevo sklicevanje na vprašanja gospodarskih subjektov, objavljena na Portalu javnih naročil, saj zgolj na podlagi dejstva, da naročnik v okviru tega postopka ni prejel predlogov za spremembo zahtev, ki jih ima namen spremeniti v novem postopku, ni mogoč že tudi zaključek, da predvidene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bodo vplivale na krog zainteresiranih gospodarskih subjektov. Ni namreč dolžnost zainteresiranih gospodarskih subjektov, da naročnika opozarjajo na Portalu javnih naročil na morebitne nepravilnosti in da naročniku predlagajo spremembo zahtev, ki jim onemogoča sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.

Čeprav gre pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik predhodno razveljavljeno odločitev o odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb utemeljeval z navedbami, da je potrebno zadevno javno naročilo oddati kot enovito javno naročilo, in ne po sklopih, kar načeloma zmanjšuje konkurenčnost, pa navedeno še ne omogoča zaključka, da si naročnik ne prizadeva za pridobitev večjega števila ponudb oz. za vzpostavitev konkurenčnosti. Ni mogoče zahtevati od naročnika, da zaradi zagotovitve večje konkurenčnosti razdeli javno naročilo na sklope, četudi obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih je naročilo bolj smiselno oddati kot celoto. Čeprav je v interesu naročnika pridobitev čim večjega števila ponudb, pa je vsekakor njegov primarni interes pridobitev predmeta javnega naročila, ki bo ustrezal njegovim potrebam.

Vlagatelj tudi z navedbami, povezanimi z nujnostjo izvedbe predmeta javnega naročila, ne more uspeti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z izpostavljenimi navedbami izpostavljenimi navedbami ne ščiti svojega pravnega položaja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, čemer je namenjen zahtevek za revizijo, pač pa izraža skrb, da bo v posledici nepravočasne izvedbe javnega naročila oškodovan naročnik oz. pacienti, s čimer vlagatelj varuje javni interes, za kar glede na 6. člen ZPVPJN ni aktivno legitimiran.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s tem, ko je zavrnil vse ponudbe (oz. edino prejeto vlagateljevo ponudbo), kršil določbe ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v obravnavani zadevi vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za predrevizijski in revizijski postopek. Upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZPVPJN (ki določa, da znaša taksa 1.000,00 EUR, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb) in upoštevajoč, da se v obravnavni zadevi zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati takso v višini 1.000,00 EUR (in ne v višini 2.000,00 EUR). Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 14. 10. 2020


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti (po e-Reviziji):
– Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
– mag. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, 4000 Kranj,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


V vednost:
– finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran