018-118/2020 Občina Ljutomer

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija plazu v območju ceste JP223051 Podgradje - Ilovci«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GMW d.o.o., Turjanci 26, Radenci, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Industrijska cesta 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 10. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Sklep o oddaji naročila« št. 430-1/2020-4202-NMV-GD/1-312 z dne 19. 6. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 4.145,23 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 200,00 EUR.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, dne 6. 3. 2020 pod številko JN001458/2020-W01 objavil na portalu javnih naročil, kjer je dne 19. 6. 2020 pod številko JN001458/2020-ODL01 objavil tudi dokument »Sklep o oddaji naročila« št. 430-1/2020-4202-NMV-GD/1-312. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je predmetno javno naročilo oddal skupnima ponudnikoma, družbi H. S. Nizke gradnje d.o.o., Meljski dol 55, Maribor, ki je ponudbo oddala skupaj s partnerjem Gradsan d.o.o., Gosposvetska 28, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagatelja pa je izključil iz postopka. Predstavniki referenčnega naročnika, Občine R., so namreč v okviru pregleda in ocenjevanja vlagateljeve ponudbe naročnika obvestili, da listin v zvezi s priglašeno referenco, med njimi referenčnega potrdila s podpisom župana, v informacijskem sistemu občine ni najti, zato menijo, da jih župan ni podpisal. Upoštevaje navedeno je naročnik zaključil, da je vlagatelj v ponudbi predložil listino, ki ni pristna, oziroma referenco, ki je referenčni naročnik ni potrdil, posledično pa je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno in vlagatelja zaradi podajanja neresničnih podatkov oziroma zavajajočih razlag ali informacij izključil iz postopka.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 29. 6. 2020, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo uvodoma pojasnjuje, da je v ponudbi predložil več referenc, s katerimi bi referenčni pogoj izpolnjeval tudi v primeru, ko bi bila referenca Občine R. dejansko neustrezna, kar pa ni. Kot je vlagatelj na podlagi poziva že pojasnil naročniku, je Občina R. referenco za izvedbo del »Sanacija plazu na JP X, 2. faza« vlagatelju v preteklosti že večkrat potrdila, npr. dne 19. 2. 2016 (referenca, predložena Občini Š.) ter dne 29. 8. 2019 (referenčno potrdilo za odgovornega vodjo del). Čeprav je torej župan referenčnega naročnika sporno referenco že večkrat podpisal, tega v okviru obravnavanega postopka oddaje javnega naročila sprva ni hotel storiti, prav tako je zanikal vse predhodne podpise, v nadaljevanju pa je sporno referenco (v prisotnosti predstavnika vlagatelja in dveh uslužbencev občine) le podpisal in jo izročil vlagatelju. Po zatrjevanju vlagatelja župan referenčnega naročnika sporne reference ni preklical niti je ni kako drugače problematiziral vse do konkretnega postopka, ko je vlagatelj večkrat izpostavil nestrinjanje z njegovimi ravnanji. Vlagatelj tako zgolj ugiba, da je vzrok za zanikanje podpisa na referenčnem potrdilu iskati v nastalih nesoglasjih z županom. V dokaz dejstva, da je župan referenčnega naročnika sporno referenčno potrdilo – kljub drugačnemu zatrjevanju – vendarle podpisal, vlagatelj predlaga zaslišanje prič, ki so bile ob podpisu prisotne in bodo zato dejstvo podpisa lahko potrdile. Poleg tega vlagatelj prilaga izvedeniško mnenje družbe C., d.o.o., ki ga je izdelala A. A., neodvisna svetovalka za preiskave pisav in dokumentov, ki je ugotovila, da je referenčno potrdilo podpisal župan referenčnega naročnika, po potrebi pa za ugotovitev tega dejstva predlaga tudi določitev izvedenca grafologa. Ob sklicevanju na navedeno vlagatelj zatrjuje, da je predložena referenca ustrezna in verodostojna, kot taka pa ne predstavlja zavajajoče informacije, kakor to napačno ugotavlja naročnik. Ker je torej izpodbijana odločitev po mnenju vlagatelja nezakonita, vlagatelj predlaga njeno razveljavitev, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo z vlogo z dne 2. 7. 2020 posredoval v izjasnitev izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 6. 7. 2020 navedel, da je prejel tako odločitev o oddaji javnega naročila kot vlagateljev zahtevek za revizijo, pri čemer pa za izjasnitev o navedbah iz zahtevka za revizijo ni pristojen.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom št. 430-1/2020-4202-NMV-GD/1-403 z dne 17. 7. 2020 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V sklepu uvodoma pojasnjuje, da je z namenom dodatne razjasnitve dejanskega stanja glede sporne reference zahtevek za revizijo posredoval v izjasnitev referenčnemu naročniku, Občini R. Ob upoštevanju prejetega pojasnila, da uslužbenec občine, ki naj bi bil po zatrjevanju vlagatelja prisoten ob podpisu reference, nikoli ni bil pristojna oseba, na katero bi se naslavljale vloge za potrjevanje referenc, kot tudi dejstva, da je omenjeni uslužbenec zaprosil za prekinitev delovnega razmerja prav v maju 2019 (tj. v času, ko naj bi se potrjevala sporna referenca), naročnik ocenjuje, da vlagatelju navedb o prisotnosti omenjenega uslužbenca pri podpisu reference ni uspelo dokazati, posledično pa mu tudi dvomov o pristnosti reference ni uspelo odpraviti. To še toliko bolj velja ob dejstvu, da so navedbe vlagatelja o okoliščinah podpisovanja sporne reference, ki si mestoma celo nasprotujejo, zgolj pavšalne. Tudi sicer želi vlagatelj s temi navedbami po mnenju naročnika le neuspešno odvrniti pozornost od dejstva, da Občina R. sporne reference v informacijskem sistemu nima zavedene. Glede predloženega mnenja strokovnjakinje za preiskave pisav in dokumentov naročnik navaja, da je bilo izdelano po naročilu vlagatelja, zato ga je mogoče sprejeti le kot del vlagateljeve trditvene podlage. Tudi v kolikor se na referenci res nahaja podpis župana, to še vedno ne izključuje možnosti, da je bil podpis preslikan tako kvalitetno, da je videti kot pristen. Iz pojasnila Občine R. po zatrjevanju naročnika nadalje izhaja, da je ta sporno referenco preverila tudi po vsebini ter ugotovila, da slednja ne odraža dejanskega stanja. Občina R. tako v pojasnilu ugotavlja, da vlagatelj del, navedenih v referenci, ni izvedel oziroma jih ni izvedel na način, kot izhaja iz reference, to pa po mnenju naročnika zgolj dodatno potrjuje oceno, da predložena referenca ni pristna. Po pojasnilu Občine R. naj bi bila o vsem navedenem že obveščena tudi pristojna policijska uprava. Glede na informacije, ki jih je naročnik pridobil pri policijski upravi, ter ob upoštevanju dejstva, da predstavlja Občina R. osebo javnega prava in imajo listine, ki jih izdaja v okviru postopkov javnega naročanja ter drugih upravnih postopkov, značaj javnih listin, naročnik ni imel razlogov, da ne bi sledil navedbam občine glede vsebinske neustreznosti spornih referenc. Vsebinska neustreznost tako pomeni dodaten razlog, na podlagi katerega je naročnik zaključil, da gre vlagatelju očitati podajanje neresničnih podatkov oziroma predložitev listine, ki ne odraža dejansko izvedenih del. Glede na navedeno po oceni naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22. 7. 2020 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V navedeni vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Naročnik je z dopisom z dne 23. 7. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Pri pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz pooblastila, danega odvetniku za zastopanje v predmetnem postopku pravnega varstva in priloženega k zahtevku za revizijo, ni razvidno, kdo je to pooblastilo podelil, poleg tega je ugotovila še, da so določeni dokumenti, ki jih je v ponudbi predložil vlagatelj in so pomembni za odločitev v dani zadevi, v posameznih delih slabo čitljivi oziroma nečitljivi. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 31. člena in prvega odstavka 33. člena ZPVPJN vlagatelja z dopisom št. 018-118/2020-4 z dne 5. 8. 2020 pozvala k predložitvi omenjenih dokumentov. Vlagatelj je zahtevane dokumente posredoval z vlogo z dne 7. 8. 2020, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 10. 8. 2020.

Po prejemu navedene dokumentacije je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v vsebinsko obravnavo (prim. drugi odstavek v povezavi s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN).

Ker je v okviru obravnave zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v postopku oddaje javnega naročila potrebna pridobitev strokovnega mnenja, to pa je v zahtevku za revizijo predlagal tudi vlagatelj, je dne 14. 8. 2020 na podlagi prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-118/2020-9 odredila pridobitev strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila dr. B. B. (v nadaljevanju: strokovnjak). Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 4. 9. 2020 in ga dne 7. 9. 2020 posredovala vlagatelju, naročniku ter izbranemu ponudniku. Naročnik se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 10. 9. 2020, vlagatelj in izbrani ponudnik, ki sta mnenje sicer prejela, pa se do strokovnega mnenja nista opredelila.

Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pregledala dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbo vlagatelja, zlasti v ponudbi predloženo referenčno potrdilo v zvezi z referenco za izvedbo del »Sanacija plazu na JP X, 2. faza«, dokumentacijo v zvezi s preverjanjem navedene reference pri referenčnem naročniku, pojasnila vlagatelja v zvezi z referenco, podana naročniku na podlagi njegovega poziva, odločitev o oddaji javnega naročila), preučila je navedbe vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, podane v vlogah postopka pravnega varstva, ter pregledala tako dokumente, ki sta jih stranki priložili k svojim vlogam, kot tudi pridobljeno strokovno mnenje. Po pregledu dokumentacije, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter ob upoštevanju strokovnega mnenja in ostalih izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ocenil, da župan referenčnega naročnika referenčnega potrdila, predloženega v ponudbi vlagatelja, ni podpisal oziroma da referenčni naročnik priglašene reference vlagatelja ni potrdil, posledično pa je njegovo ponudbo označil za nedopustno in vlagatelja zaradi podajanja neresničnih podatkov oziroma zavajajočih razlag ali informacij izključil iz postopka.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s citiranimi določili ZJN-3 mora naročnik v okviru presoje dopustnosti ponudbe med drugim ugotoviti tudi, ali pri ponudniku obstajajo izključitveni razlogi. Ti so določeni v 75. členu ZJN-3 in jih je mogoče razdeliti na obligatorne ter fakultativne. Obligatorni izključitveni razlogi so določeni v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3, fakultativni pa v šestem odstavku 75. člena ZJN-3. Točka g) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 tako določa, da lahko naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če je ta kriv dajanja resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja obstoja razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ali če ni razkril teh informacij ali če ne more predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu z 79. členom ZJN-3; izključitev gospodarskega subjekta iz navedenega razloga je mogoča ne glede na to, ali jo je naročnik predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali ne. Prav tako lahko naročnik – neodvisno od dejstva predhodne določitve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila – v skladu s točko h) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt tudi, če je ta poskusil neupravičeno vplivati na odločanje naročnika ali pridobiti zaupne informacije, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku javnega naročanja, ali iz malomarnosti predložiti zavajajoče informacije, ki bi lahko pomembno vplivale na odločitev o izključitvi, izboru ali oddaji javnega naročila.

Poleg (ne)obstoja izključitvenih razlogov mora naročnik v okviru presoje dopustnosti ponudbe ugotoviti tudi, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje (prim. 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in prvi odstavek 89. člena ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko namreč naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (prim. deseti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, s priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (točka a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V obravnavanem postopku se je izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, ki jih je naročnik določil v zvezi s tehnično sposobnostjo za izvedbo predmetnega javnega naročila, presojalo na podlagi priglašenih referenc, ki so jih morali ponudniki izkazati (tudi) s predložitvijo referenčnih potrdil (prim. podtočko »POGOJ 1 Reference ponudnika storitev« točke »Tehnična sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo, da je vlagatelj za izkazovanje tehnične sposobnosti v ponudbi priglasil več referenc, med njimi referenco Občine R. za izvedbo del »Sanacija plazu na JP X, 2. faza«, v zvezi s katero je v ponudbi (med drugim) predložil referenčno potrdilo s podpisom župana ter žigom Občine R.

Stranki sta si tudi enotni, da je naročnik navedeno referenco v nadaljevanju preverjal pri Občini R., kjer so ga obvestili, da listin v zvezi z referenco, med njimi referenčnega potrdila s podpisom župana, v informacijskem sistemu občine ni najti, zato pri referenčnem naročniku menijo, da jih župan ni podpisal (gl. elektronsko sporočilo referenčnega naročnika z dne 9. 4. 2020 v povezavi z elektronskim sporočilom naročnika z istega dne).

V zvezi s prejetim obvestilom Občine R. je naročnik, kakor pokaže pregled spisovne dokumentacije, vlagatelja pozval k pojasnilu (gl. dopis 430-1/2020-4202-MNV-GD/1-285 z dne 9. 6. 2020), vlagatelj pa je v pojasnilu navedbam občine nasprotoval. V dopisu št. 097/2020 z dne 11. 6. 2020 je tako navedel, da mu je Občina R. sporno referenco že večkrat potrdila; kot naj bi torej bila v zvezi z izvedbo del za »Sanacijo plazu na JP X, 2. faza« predhodno že podpisana referenčna potrdila z dne 19. 2. 2016, 29. 8. 2019 ter 20. 2. 2019 (referenčna potrdila je vlagatelj priložil k dopisu), naj bi bilo v nadaljevanju – kljub nastalim nesoglasjem z županom referenčnega naročnika – podpisano tudi referenčno potrdilo, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi.

Navedena dejstva v zvezi s preverjanjem sporne reference je naročnik predstavil v obrazložitvi izpodbijane odločitve, kjer je s tem v zvezi podal tudi svoje ocene ter zaključke. Medtem ko razlogov za dvom v obvestilo Občine R. po oceni naročnika ni bilo najti, pa dokumentacija, ki jo je vlagatelj priložil k pojasnilu z dne 11. 6. 2020, po mnenju naročnika (še) ni dajala podlage za ugotovitev, da je župan referenčnega naročnika referenčno potrdilo res podpisal oziroma da je referenčni naročnik sporno referenco res potrdil. Upoštevaje navedeno vlagatelju po oceni naročnika ni uspelo dokazati, da je listina, s katero je v obravnavanem postopku javnega naročanja izkazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja, pristna. Vlagatelju gre tako po oceni naročnika očitati podajanje neresničnih podatkov oziroma resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevnih zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje (točka g) šestega odstavka 75. člena ZJN-3), predložena referenca, ki je referenčni naročnik ni potrdil, pa predstavlja zavajajočo informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na odločitev o izključitvi, izboru ali oddaji javnega naročila (točka h) šestega odstavka 75. člena ZJN-3). Ob upoštevanju navedenega je naročnik sprejel odločitev, da se vlagatelja zaradi obstoja izključitvenih razlogov po g) in h) točki šestega odstavka 75. člena ZJN-3 izključi iz postopka oddaje javnega naročila (gl. Sklep o oddaji naročila« št. 430-1/2020-4202-NMV-GD/1-312 z dne 19. 6. 2020).

Vlagatelj navedenemu v zahtevku za revizijo nasprotuje in zatrjuje, da je referenčni naročnik referenco v zvezi z izvedbo del »Sanacija plazu na JP X, 2. faza« že večkrat potrdil, pri čemer naj bi župan referenčnega naročnika podpisal tudi referenčno potrdilo, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi v okviru obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Po zatrjevanju vlagatelja je torej predloženo referenčno potrdilo pristno, priglašena referenca pa potrjena in ustrezna.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za razrešitev spora med strankama v prvi vrsti treba odgovoriti na vprašanje, ali je pravilna ugotovitev naročnika, da župan referenčnega naročnika ni podpisal referenčnega potrdila, ki ga je vlagatelj v zvezi z izkazovanjem sporne reference predložil v ponudbi. Naročnik namreč zaključek, da navedeno potrdilo ni pristno, priglašena referenca pa ne potrjena – s tem pa posledično tudi zaključek o obstoju izključitvenih razlogov – (v pretežni meri) utemeljuje prav na ugotovitvi, da župan referenčnega naročnika ni podpisal referenčnega potrdila.

Ker pa je za ugotovitev tega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in s sklepom št. 018-118/2020-9 z dne 14. 8. 2020 imenovala strokovnjaka s področja preiskav rokopisov in podpisov, sicer tudi sodnega izvedenca za to področje, dr. B. B., ter mu naložila, naj odgovori na vprašanje, ali je župan referenčnega naročnika podpisal referenčno potrdilo, predloženo v ponudbi vlagatelja, ali ne. Strokovnjak je na navedeno vprašanje odgovoril v strokovnem mnenju z dne 4. 9. 2020, na podlagi njegove preučitve pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednje jasno, nedvoumno ter obširno obrazloženo, na zastavljeno vprašanje pa odgovarja celovito ter v skladu s pravili stroke. Ker torej Državna revizijska komisija ocenjuje, da strokovno mnenje predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, strokovnemu mnenju pa tudi ne nasprotuje nobena od strank (naročnik celo navaja, da pripomb glede strokovnosti izdelave mnenja in njegovih izsledkov nima), Državna revizijska komisija ugotovitvam strokovnjaka sledi v celoti.

Strokovnjak uvodoma pojasnjuje, da je bil sporni dokument, tj. referenčno potrdilo iz ponudbe vlagatelja, za namene izdelave strokovnega mnenja pregledan v originalni obliki, prav tako je bilo v originalni obliki pregledano tudi primerjalno gradivo, to so razni dopisi, zapisniki, računi in podobni dokumenti Občine R. s podpisom župana. Dalje strokovnjak ugotavlja, da na spornem dokumentu ni mogoče potrditi očitnih sledov uporabe različnih tehnik ponarejanja kot tudi ne sledov uporabe posebnih pripomočkov, možnosti fotomontaže ali mehanske poškodbe dokumenta, ki bi ovirala primerjavo. Sporni podpis je bil po ugotovitvah strokovnjaka napisan prosto, pri čemer metode kopiranja ali preslikave niso bile uporabljene. V nadaljevanju strokovnjak poda mnenje, da je na podlagi pregleda in primerjave oblikovnih, gibalnih ter prostorskih pisalnih značilnosti razpoložljivih podpisov mogoče potrditi, da je župan referenčnega naročnika napisal sporni podpis, in še, da pri pisanju spornega podpisa ni mogoče potrditi uporabe tehničnih pripomočkov, preslikave ali katere od tehnik kopiranja, sporni podpis pa je bil napisan s kemičnim pisalom modre barve. Mnenje je, kot pojasnjuje strokovnjak, podano v nivoju popolne gotovosti (iz obrazložitve lestvice podanega mnenja je razvidno, da gre za delež, primerljiv s 100 % zanesljivostjo; op. Državne revizijske komisije).

Na podlagi predstavljenih ugotovitev strokovnjaka, ki jim stranki ne nasprotujeta in so podane v nivoju popolne gotovosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da dvoma o tem, da je župan referenčnega naročnika podpisal referenčno potrdilo, predloženo v ponudbi vlagatelja, ne more biti. To pa hkrati pomeni tudi, da nasprotni ugotovitvi naročnika ni mogoče slediti, kot ni mogoče slediti niti na tej ugotovitvi utemeljenemu zaključku naročnika o tem, da predloženo referenčno potrdilo ni pristno, referenca v zvezi z izvedbo del »Sanacija plazu na JP X, 2. faza« pa ne potrjena.

Ne da bi se opredeljevala do preostalih referenčnih potrdil, ki naj bi jih po zatrjevanju vlagatelja podpisal sedanji župan referenčnega naročnika (slednja niso predmet spora), Državna revizijska komisija pripominja še, da dejstvo o potrjenosti sporne reference izhaja tudi iz referenčnega potrdila z dne 19. 2. 2016, ki ga je, kakor je bilo že ugotovljeno, naročniku skupaj s pojasnilom z dne 11. 6. 2020 posredoval vlagatelj. Omenjeno referenčno potrdilo je namreč podpisal prejšnji župan referenčnega naročnika, za katerega pa nobena od strank ne navaja, da bi podpis na potrdilu kadarkoli zanikal oziroma ga preklical. Ker so na referenčnem potrdilu z dne 19. 2. 2016 v zvezi s sporno referenco navedeni enaki podatki, kot izhajajo iz referenčnega potrdila, predloženega v vlagateljevi ponudbi, po oceni Državne revizijske komisije še toliko bolj velja, da ugotovitvi naročnika o podajanju neresničnih podatkov oziroma zavajajočih razlag ali informacij v zvezi s sporno referenco ni mogoče slediti. Po drugi strani pa je ugotovitev naročnika, da je vlagatelj v obravnavanem postopku predložil referenčno potrdilo, ki ni pristno – ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zvezi z navedeno referenco razpolaga tudi z referenčnim potrdilom, ki ga je podpisal prejšnji župan – prepričljiva še toliko manj; ob dejstvu, da vlagatelj razpolaga z nespornim referenčnim potrdilom, namreč ni videti razumnega razloga, zakaj bi v ponudbi predložil sporno referenčno potrdilo.

Zaključka, da je referenčno potrdilo iz vlagateljeve ponudbe podpisano in pristno, sporna referenca pa potrjena, ne morejo spremeniti naročnikove navedbe glede obvestila Občine R., da listine v zvezi s sporno referenco v informacijskem sistemu oziroma sistemu vhodnih ter izhodnih dokumentov občine niso zavedene, zato jih župan zagotovo ni podpisal. Zgolj dejstvo (tudi če bi bilo izkazano, pa ni), da občina določenih listin v informacijskem sistemu nima evidentiranih, samo po sebi nujno še ne pomeni, da te listine ne obstajajo oziroma da nikoli niso bile izdane ali podpisane. V tej zvezi gre sicer pojasniti še, da vse listine, ki jih izdaja občina, obenem niso tudi že javne listine v smislu 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), kot to meni naročnik. Javne listine v smislu 224. člena ZPP tako ne predstavlja niti sporno referenčno potrdilo niti obravnavano obvestilo Občine R., saj ni mogoče šteti, da ju je v predpisani obliki izdala samoupravna lokalna skupnost v mejah svoje pristojnosti, zaradi umanjkanja teh lastnosti pa navedena dokumenta narave javne listine nimata, posledično pa nimata niti učinkov iz 224. člena ZPP.

Na odločitev v dani zadevi ne morejo vplivati navedbe naročnika o tem, da naj bi naročnik pri pristojni policijski upravi dobil določene informacije, saj naročnik teh navedb ni konkretiziral in ni navedel, kakšne naj bi te informacije bile in kdo naj bi ga z njimi seznanil. Na odločitev v dani zadevi tudi ne morejo vplivati navedbe naročnika o tem, da naj bi bila sporna referenca neustrezna po vsebini, saj je slednje naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, torej v postopku pravnega varstva. Ker pa vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, ki jih ni navedel že v sami odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Posledično Državna revizijska komisija argumentov v zvezi z domnevno vsebinsko neustreznostjo sporne reference, ki jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pri odločanju ni upoštevala; vsebinska presoja sporne reference vlagatelja, v kolikor bo naročnik s postopkom nadaljeval, bo namreč morala biti najprej opravljena v postopku oddaje javnega naročila in pregledno predstavljena v morebitni odločitvi o oddaji naročila, šele po tem pa bo lahko predmet preizkusa (tudi) v postopku pravnega varstva.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija dejstvo podpisa oziroma pristnosti spornega referenčnega potrdila, s tem pa tudi dejstvo potrditve priglašene reference vlagatelja, v celoti ugotovila že na podlagi izvedenega dokaza z imenovanjem strokovnjaka, ki je mnenje o zastavljenem vprašanju podal v nivoju popolne gotovosti, mnenju pa ni nasprotovala nobena od strank, v nadaljevanju ni izvedla dokaza z zaslišanjem vlagatelja ter prič, kot je to predlagal vlagatelj. Navedeni dokazni predlog je bil namreč podan v zvezi z ugotavljanjem istega dejstva (tj. podpisa oziroma pristnosti spornega referenčnega potrdila), ki ga je Državna revizijska komisija na podlagi neprerekanega mnenja strokovnjaka s področja rokopisov in pisav že v popolnosti ugotovila, zato za sprejem odločitve v dani zadevi ni bil (več) potreben. Prav tako Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaza z vpogledom v SMS sporočilo, ki naj bi ga župan referenčnega naročnika poslal zakoniti zastopnici vlagatelja, kot tudi ne dokaza z vpogledom v izjavo nekdanjega uslužbenca Občine R.; izvedbo navedenih dokazov je namreč vlagatelj predlagal v zvezi s svojimi navedbami glede nastalih nesoglasij z županom, ki pa za odločitev v konkretnem primeru niso bile relevantne, zato jih Državna revizijska komisija ni obravnavala.

Na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil tudi mnenje družbe C., d.o.o., ki ga je izdelala A. A., s katerim je dokazoval, da je sporno referenčno potrdilo podpisal župan referenčnega naročnika. Ker pa mnenje, ki si ga stranka sama pridobi pred začetkom postopka pravnega varstva, ne predstavlja dokazne listine (prim. 34. člen ZPVPJN), kar pravilno ugotavlja tudi naročnik, Državna revizijska komisija navedenega mnenja v okviru dokaznega gradiva vlagatelja ni upoštevala (smiselno prim. tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 200/2005 z dne 7. 12. 2006, in opr. št. II Ips 647/2006 z dne 5. 2. 2009). Četudi se takšno mnenje posledično upošteva kot del strankine trditvene podlage, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v predloženem mnenju družbe C., d.o.o., ni bilo navedenih nobenih dejstev, pomembnih za odločitev v konkretni zadevi, ki jih v zahtevku za revizijo ne bi navedel že vlagatelj sam.

Kot že obrazloženo, je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je bila sporna referenca že večkrat potrjena in da je referenčno potrdilo, predloženo v njegovi ponudbi, podpisal župan referenčnega naročnika, Državna revizijska komisija pa je na predlog vlagatelja za dokazovanje tega dejstva imenovala strokovnjaka. Ob upoštevanju mnenja strokovnjaka, da je referenčno potrdilo iz ponudbe vlagatelja podpisal župan referenčnega naročnika, ter ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zvezi s sporno referenco razpolaga (vsaj še) z referenčnim potrdilom z dne 19. 2. 2016 (s podpisom prejšnjega župana), Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik podlage za ugotovitev, da referenčnega potrdila v zvezi s sporno referenco ni podpisal župan referenčnega naročnika oziroma da referenca ni bila potrjena, ni imel. Ker je naročnik na tej ugotovitvi utemeljil tako zaključek o tem, da referenčno potrdilo (oziroma referenca) ni pristno, kot tudi o tem, da gre vlagatelju zato očitati podajo neresničnih podatkov oziroma zavajajočih razlag ali informacij v smislu obstoja izključitvenih razlogov v skladu z ZJN-3, je posledično treba ugotoviti, da naročnik – glede na ugotovljena dejstva – ni imel podlage niti za navedena zaključka. Z drugimi besedami to pomeni, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3 in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, vlagatelja pa zaradi obstoja izključitvenih razlogov (podajanja neresničnih podatkov oziroma zavajajočih razlag ali informacij) izključil iz postopka. V posledici navedenega je zato Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Sklep o oddaji naročila« št. 430-1/2020-4202-NMV-GD/1-312 z dne 19. 6. 2020.

Glede na to, da se z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZJN-3 nalaga, naj v primeru, da bo s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, pri pregledu vlagateljeve ponudbe upošteva zlasti, da je referenčno potrdilo v zvezi z referenco »Sanacija plazu na JP X, 2. faza« podpisal župan referenčnega naročnika, zato – na podlagi okoliščin v zvezi s podpisom – ni mogoče zaključiti, da navedena referenca ni potrjena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v nadaljnjih vlogah zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) in 22 % DDV (pooblaščeni odvetnik je zavezanec za plačilo DDV) znaša 878,40 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 22 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 16,10 EUR,
- strošek izdelave strokovnega mnenja z dne 4. 9. 2020, pridobljenega v revizijskem postopku, v višini 600,00 EUR ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.650,73 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.145,23 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 22. 7. 2020, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov v zvezi s to vlogo. Navedeni strošek po oceni Državne revizijske komisije namreč ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroška izdelave mnenja družbe C., d.o.o., ki ga je izdelala A. A., v višini 793,31 EUR. Četudi se mnenje, ki si ga stranka pridobi pred postopkom pravnega varstva, upošteva kot del njene trditvene podlage, pa je v konkretnem primeru vsa pravno relevantna dejstva, ki so izhajala iz mnenja, v zahtevku za revizijo navedel že vlagatelj sam, zato strošek izdelave mnenja ni bil potreben.

Skladno s 313. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora tako naročnik vlagatelju stroške v višini 4.145,23 EUR povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je vlagatelju s sklepom št. 018-118/2020-9 z dne 14. 8. 2020 na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, naj za izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v višini 800,00 EUR, kar je vlagatelj tudi storil (gl. potrdilo o plačilu predujma, predloženo z vlagateljevo vlogo z dne 17. 8. 2020). Ker so dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja znašali 600,00 EUR, se preostali znesek založenega predujma v višini 200,00 EUR vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 2. 10. 2020




Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije









Vročiti (prek portala e-Revizija):

- Odvetnik mag. Franci Kodela, Industrijska cesta 1, Ljubljana,
- Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer,
- H.S. Nizke gradnje d.o.o., Meljski dol 55, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.


V vednost:

- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.

Natisni stran