018-120/2020 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »Sanacija viaduktov VA 0392 Kresnica-D in VA 0393-L na AC1/0031 in 0631 Šentilj-Pesnica« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pomgrad, gradbeno podjetje d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 9. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku 10. 4. 2020 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN002333/2020-B01, s popravkom. Dne 10. 6. 2020 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal skupini ponudnikov Saning d.o.o., Kranj, Saning International, d.o.o., Kranj in Dom Trade d.o.o., Žabnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 11. 6. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, številka objave JN002333/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 23. 6. 2020. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi. Predlaga tudi, da se mu dovoli vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter v celotno dokumentacijo naročnika in na tej podlagi dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu. Zahteva tudi povračilo stroškov.

Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik nezakonito omejil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dopolnitve ponudbe, pri čemer izpostavlja dokumentacijo v zvezi z referencami izbranega ponudnika, ter da ima v navedeno nesporno pravico vpogledati. S tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-213/2016. Zatrjuje, da bi moral naročnik jasno in določno navesti, katerih dokumentov ne želi razkriti in navesti podlago za njihovo nerazkritje. Navaja, da je za te podatke naročnika zaprosil po elektronski pošti, a jih od naročnika ni dobil. S tem v zvezi prilaga izpis komunikacije z naročnikom po elektronski pošti. Ker je naročnik prekril celotne dokumente je ravnal v nasprotju z določbo 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju: ZPosS), v skladu s katero se lahko kot poslovna skrivnost določijo le posamične informacije in ne celotni dokumenti oziroma celotni sklopi dokumentov. S tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-301/2012. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik arbitrarno sledil sklepu o poslovni skrivnosti izbranega ponudnika, s svojimi ravnanji pri vpogledu pa kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter pravico do vpogleda (drugi in peti odstavek 35. člena ZJN-3). Zatrjuje tudi, da je bilo njegovo pravno varstvo onemogočeno, naročnik pa je postopal z očitnim namenom privilegiranja in zaščite izbranega ponudnika.

Dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi priglasil dve referenci družbe Saning International d.o.o.; druge reference že naročnik ni priznal za ustrezno, ker se nanaša na odpravo napak in ne na sanacijska dela (v nadaljevanju: druga referenca), prva referenca, ki se nanaša na sanacijska dela na objektih A, B in C (v nadaljevanju: prva referenca), pa po vsebini ne izpolnjuje naročnikovega referenčnega pogoja iz točke 4.2 (d) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v skladu s katero je moral ponudnik izkazati vsaj eno izvedbo novogradnje ali obnove ali sanacije ali rekonstrukcije armiranobetonskega cestnega premostitvenega objekta svetle razpetine med krajnimi oporniki nad 350,00 m. Vlagatelj, ki se v zvezi s pomenom reference in njeno naravo sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-076/2015, zatrjuje, da priglašena prva referenca ni ustrezna, ker
- je glavnino sanacijskih del izvajala družba X, družba Saning International d.o.o. pa je nastopala le kot njen podizvajalec (nominacija in neposredna plačila niso bila izvedena, pa bi morala biti) za določena dela, ki jih po obsegu, vrednosti in pomembnosti ni mogoče šteti za takšna, da bi šlo družbi Saning International d.o.o. priznati referenco. Iz obširnega nabora sanacijskih del je družba Saning International d.o.o. izvedla le posamezna enovrstna betonska dela v vrednosti XX EUR (vlagatelj se s tem v zvezi sklicuje na končno gradbeno situacijo po pogodbi za prvo referenco med družbo X in izbranim ponudnikom, ki jo prilaga zahtevku za revizijo). Ker navedena vrednost predstavlja manj kot 20% vrednosti vseh sanacijskih del na vseh treh objektih (pri čemer je vrednost po zatrjevanju vlagatelja še manjša, če bi odšteli dela na objektu C, za katerega zatrjuje neustreznost, kot bo opisano v nadaljevanju), je edini nosilec reference lahko le družba X. Na podlagi navedene gradbene situacije ni mogoče zaključiti niti, da je enovrstna betonska dela izvajal samo izbrani ponudnik. V zvezi z navedbo, da je vsa glavna dela v poslu iz prve reference izvedla družba X, vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga več dokumentov (pogodba, potrdilo o prevzemu del, dopisi, tehnično poročilo itd.), predlaga pa tudi, da Državna revizijska komisija vpogleda v arhivsko dokumentacijo naročnika posla iz prve reference (investitorja) in delilnike del pri pogodbi z družbo X. Vlagatelj zatrjuje še, da dela, izvedena v prvi referenci, ne predstavljajo primerljivega naročila, ki bi naročniku dokazovalo, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti predmetno javno naročilo, saj bi morala vsaj glavnina del iz reference zajemati istovrstna dela, obseg del pa bi moral biti sorazmeren delom, ki se v konkretnem postopku oddajajo;
- se prva referenca ne nanaša na enega temveč na tri samostojne ločene objekte, ki jih ni mogoče priznavati kot en objekt, zaradi česar bi moral izbrani ponudnik priložiti tri ločene reference; objekta A in B sicer izpolnjujeta zahtevo glede minimalne svetle razpetine med krajnimi oporniki, objekt C pa te zahteve ne izpolnjuje;
- je naročnik v okviru sanacije zahteval izvedbo in dokončanje celovitega dela (tj. vseh del) na posameznem projektu; termini iz referenčne zahteve kažejo na resna in obsežnejša dela na objektu, zato jih je tako potrebno tudi razlagati; čeprav naročnik pogoja vrednostno ni omejil, to ne pomeni, da lahko naročnik sprejme vsako referenčno delo izbranega ponudnika, brez upoštevanja primernosti in sorazmernosti s predmetom javnega naročanja, nasprotno, naročnik bi moral pri presoji priznanja priglašenih referenc ravnati še skrbneje in dosledno ugotoviti vrednost reference. Vlagatelj predlaga preveritev dokazil o plačilih izbranemu ponudniku za izvedena dela iz prve reference. Vlagatelj navedbe ponazarja še s primerom slikopleskarja, ki bi kot podizvajalec izvajalca gradnje pridobil referenco za izgradnjo hiše;
- iz popisov naročnika posla iz prve reference izhaja, da so se odpravljale napake, ne pa izvajala sanacijska dela; odprava napak ob izteku garancijske dobe po vsebini ne ustreza naročnikovemu zahtevanemu terminu »obnove ali sanacije ali rekonstrukcije ali novogradnje« referenčnega pogoja iz točke 4.2.(d) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V kolikor je referenčno potrdilo za prvo referenco podpisala stečajna upraviteljica družbe X, vlagatelj zatrjuje, da le-ta vsebine potrdila ni preverjala in da potrdilo ne izkazuje dejanskega stanja.

Ker je naročnik izbranega ponudnika na predložitev druge (nove) reference že pozval, le-ta pa je ni predložil, vlagatelj izpostavlja, da tega v prihodnje ne bo mogel storiti, saj dvakratni poziv naročnika v isti zadevi ni dovoljen. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik v zvezi s prvo referenco predložil lažno izjavo.

Vlagatelj nazadnje zatrjuje še, da iz dokumentacije, v katero je vpogledal, ni razvidno ali je naročnik pri izbranem ponudniku preveril izpolnjevanje pogojev za nekaznovanost oz. plačilo davkov in prispevkov, kar bi moral storiti preden ga je izbral. Vlagatelj predlaga, da izpolnjevanje pogojev preveri Državna revizijska komisija.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 3. 7. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 9. 7. 2020 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja). V vlogi zahteva tudi povračilo stroškov, ki pa jih ni priglasil. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-176/2014 navaja, da je naročnik s tem, ko je vlagatelju preprečil vpogled v del dokumentacije, ki vsebuje poslovne skrivnosti oz. osebne podatke, ravnal pravilno, saj je vezan na subjektivno določitev poslovne skrivnosti s strani ponudnika. Dalje navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo označuje za pavšalne in nekonkretizirane, ker ni navedel, v katere dele ponudbe oziroma v katere informacije je želel vpogledati, niti ni navedel razloga za vpogled. S tem v zvezi se izbrani ponudnik sklicuje na sodbo Sodišča EU v zadevi C-450/06 in na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-330/2012. Ob odsotnosti vlagateljevega trditvenega bremena vpogleda namesto njega ne more opraviti niti Državna revizijska komisija in preveriti utemeljenosti njegovih izvajanj, ker niso bila podana. Navaja še, da je s prijavljeno referenco v celoti izpolnil zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da omejitev, glede katerih mu vlagatelj očita neustreznost reference naročnik v referenčnem pogoju ni določil (tako ni določil zahteve po istovrstnosti referenčnih del (s tem v zvezi se izbrani ponudnik sklicuje na več odločitev Državne revizijske komisije); ni določil, kateri del sanacije bo priznal kot ustrezen (s tem v zvezi se izbrani ponudnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-004/2020); ni pogojeval ustreznosti referenčnih del z vrednostjo del itd.). Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj s temi navedbami po poteku roka za prejem ponudb napada določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar pa ni dopustno. Iz previdnosti in ob sklicevanju na več odločitev Državne revizijske komisije dodaja še, da morebitna nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne sme iti v škodo ponudniku. Izpostavlja, da vlagatelj špekulativno in selektivno navaja vrste sanacijskih del, ki jih je izbrani ponudnik izvedel na referenčnem objektu. Spisek izvedenih sanacijskih del je kompleten in kompleksen, saj obsega vsa sanacijska dela, ki so podrobno razvidna iz potrjene končne situacije, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Pri referenčnem delu je šlo za kompletno izvedbo nujnih sanacijskih del, samo del teh del pa je bil predmet odprave napak, ki pa prav tako predstavljajo sanacijo.

Naročnik je 22. 7. 2020 sprejel Odločitev (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

V zvezi z očitanimi kršitvami pri vpogledu navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika tako, da mu je po e-pošti posredoval tiste dele ponudbene dokumentacije, ki so javni oz. s sklepom izbranega ponudnika o določitvi dela ponudbene dokumentacije za poslovno skrivnost niso bili označeni kot taki in ki ne predstavljajo osebnih podatkov, vpogleda v lasten spis in v korespondenco s ponudniki pa vlagatelju ni omogočil. V zvezi s pravilnostjo svojega ravnanja se naročnik sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-123/2016, 018-065/2018 in 018-164/2018. V zvezi z očitano referenco navaja, da le-ta izpolnjuje vse zahteve iz referenčnega pogoja iz točke 4.2 (d) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je zato ustrezna, pri čemer poudarja, da mu je kot investitorju referenčnih del način izvedbe le-teh dobro poznan. Dejstvo, da je bila v okviru enega naročila izvedena sanacija treh objektov, samo po sebi ne vpliva na oceno ustreznosti reference, saj razpisnim zahtevam ustrezata dva od treh objektov. Navaja, da je iz opisa del v referenčni izjavi razvidno, da so se na objektih izvajala sanacijska dela (pojmov »odprava napak v garancijski dobi« in »sanacija« ne gre primerjati, saj gre v prvem primeru za eno od pogodbenih obveznosti izvajalca gradbenih del, v drugem primeru pa gre za način izvedbe gradbenih del); da v okviru referenčnega pogoja ni bil določen noben vrednostni kriterij in da so vsa relevantna referenčna potrdila podpisana s strani pooblaščenih oseb. Naročnik opozarja, da mu vlagatelj očita, da ni preveril izpolnjevanja pogojev, ki jih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sploh ni določil (vrednost referenčnega dela, istovrstnost del itd.). Preverjanje referenčnega pogoja po drugačnih kriterijih, kot ti izhajajo iz njegove vsebine, bi pomenilo nedopustno spremembo pogoja po poteku roka za prejem ponudb. Ob sklicevanju na več odločitev Državne revizijske komisije (v zadevah št. 018-044/2017, 018-067/2015, 018-314/2012) še zatrjuje, da če bi bil pogoj zapisan ohlapno, dvoumno ali nenatančno, kar v obravnavani situaciji ni primer, takega pogoja ne bi bilo dovoljeno razlagati v škodo ponudnika.

V zvezi z očitkom, da ni preveril (ne)obstoja razlogov za izključitev izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da je njihov neobstoj preveril, a vlagatelju vpogleda v dokumentacijo naročnika ni omogočil.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 8. 8. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Prereka vse naročnikove navedbe in v celoti vztraja pri navedbah in dokazih iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o nezakonito omejenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, v kakšnem obsegu naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer naročnik dovoli vpogled v vse dele, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih gospodarski subjekt ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Kaj šteje za poslovno skrivnost je sicer določeno v prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) in v prvem odstavku 2. člena ZPosS.

Zgolj zato, ker naročnik oznaki poslovne skrivnosti oz. sklepu o določitvi poslovne skrivnosti v celoti sledi, mu kršitve pravice do vpogleda še ni mogoče očitati. Bistveno je, da naročnik v vsakem konkretnem primeru presodi, ali je gospodarski subjekt podatke oz. informacije v ponudbi upravičeno označil za poslovno skrivnost. Če temu ni tako, mora naročnik oznako poslovne skrivnosti spregledati in zainteresiranemu ponudniku omogočiti vpogled v podatke oz. informacije oznaki poslovne skrivnosti navkljub (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-079/2018, 018-117/2019).

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj naročniku v elektronskem sporočilu dne 11. 6. 2020 posredoval zahtevo za vpogled v dokumentacijo naročnika in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, na katero je naročnik odgovoril in vlagatelju dne 16. 6. 2020 posredoval skenirano ponudbo izbranega ponudnika, poziv k dopolnitvi ponudbe in dopolnitev. V elektronskem sporočilu je pripisal, da mu je posredoval tiste dele dokumentacije, ki so po ZJN-3 javni oz. niso označeni kot poslovna skrivnost. Vlagatelj, ki se z razkritjem podatkov v prejetem obsegu ni strinjal, je dne 17. 6. 2020 od naročnika zahteval razkritje preostalih informacij oz. podroben opis dokumentov, ki mu niso bili razkriti. Naročnik je odgovoril na to elektronsko sporočilo in vlagatelju dne 18. 7. 2020 pojasnil, da je sledil sklepu o poslovni skrivnosti izbranega ponudnika in da mu ni razkril dokumentacije, ki se nanaša na sporazum o enotnem nastopu in predložitev skupne ponudbe, podizvajalce, reference gospodarskega subjekta s strani zasebnega naročnika ter osebnih podatkov v celotni ponudbi (navedeno elektronsko sporočilo je zahtevku za revizijo priložil tudi vlagatelj). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva navedba, da ga naročnik ni seznanil, v kateri del ponudbe izbranega ponudnika mu vpogleda ni omogočil, ne drži; obveznosti, da vlagatelju predloži podroben »popis« nerazkritih dokumentov (z navedbo imena, datuma, kratke vsebine, števila strani dokumenta in pravne podlage za nerazkritje, kot je to želel vlagatelj) pa ZJN-3 naročniku tudi ne nalaga.

Ker je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Iz določb 7. in 212. člena ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Kljub temu, da je bil vlagatelj dne 18. 7. 2020 seznanjen z (vsaj splošnim) opisom nerazkritih delov ponudbe izbranega ponudnika oz. posameznih informacij v njej, se vlagatelj le pavšalno sklicuje na svojo »nesporno pravico« do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, njegove dopolnitve ponudbe, pojasnila in dokumentacijo naročnika in onemogočen vpogled, navedbe pa konkretizira le v delu, ki se nanaša na onemogočen vpogled v dokumente, povezane z izkazovanjem izpolnjevanja referenčnega pogoja.

Državna revizijska komisija ni na splošno presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil, ampak je, kolikor je vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo konkretiziral sume domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivali na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika oz. je izpostavil konkretno zahtevo, za katero zatrjuje, da je izbrani ponudnik ne izpolnjuje, sama vpogledala v relevantne dele ponudbe izbranega ponudnika (tudi v tiste, ki vlagatelju niso bili razkriti, ker so bili označeni kot poslovna skrivnost). Ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-110/2015, 018-78/2016) ter ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), je takšen način zagotavljanja pravnega varstva skladen s prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča EU (sodba Sodišča EU C-450/06, Varec), ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov.

Vlagateljeve nadaljnje navedbe glede pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika in očitek naročniku, da za izbranega ponudnika ni preveril (ne)obstoja izključitvenih razlogov je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in katerega ponudba (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

I.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. V postopek javnega naročanja lahko vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom opravljenih gradenj v določenem časovnem obdobju (točka a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3). ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (na eno od njih se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi vlagatelj), je referenca po svoji naravi dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje, da je istovrstno gradnjo, storitev ali dobavo v preteklosti že uspešno izvedel in da je sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve v vsakem posameznem primeru pa je odvisno od naročnika oz. od njegove konkretne opredelitve referenčnega pogoja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s pogojem za sodelovanje iz točke 4.2 (d) (v nadaljevanju: referenčni pogoj iz točke 4.2 (d)), določil:

»Ponudnik mora izkazati, da je pri vsaj enem naročilu v zadnjih desetih (10) letih pred objavo predmetnega javnega naročila na državni cesti izvedel novogradnjo ali obnovo ali sanacijo ali rekonstrukcijo armiranobetonskega cestnega premostitvenega objekta svetle razpetine med krajnimi oporniki nad 350,00 m.

Naročnik bo upošteval le referenčna dela, ki so dokončana. Kot datum dokončanja bo naročnik upošteval datum izdaje potrdila o prevzem ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela.

Za dokazovanje navedenega pogoja mora ponudnik izpolniti obrazec 4.2 (d) – v poglavju 10 – Sposobnost – Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del.

Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 – Sposobnost kot PRILOGA št. 1. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1.

Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno del od ponudnika naknadno zahteva dodatna dokazila (npr. kopijo pogodbe o izvedbi navedenega referenčnega dela ipd.) oz. navedbe preveri neposredno pri referenčnem naročniku.«.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, obrazec 4.2 (d), Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik priglasil dva referenčna posla (v okviru navedb vlagatelja poimenovana kot prva in druga referenca). V zvezi z drugo referenco je naročnik v odločitvi o oddaji naročila že sam ugotovil, da ni ustrezna, v zvezi s prvo, ki jo je štel za ustrezno, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje več pomanjkljivosti.

V prvi referenci je družba Saning International d.o.o. Kranj priglasila referenčni posel, v okviru katerega je po pogodbi Y za (referenčnega) naročnika, družbo X, izvedla sanacijska dela na objektih A in B (na objekt C iz istega posla, v zvezi s katerim vlagatelj zatrjuje, da ne dosega minimalne svetle razpetine med krajnimi oporniki, se izbrani ponudnik ne sklicuje, zato so te vlagateljeve navedbe brezpredmetne). Kot izhaja iz pogodbe Y, je družba Saning International d.o.o., Kranj prevzela v izvedbo del sanacijskih del, ki se jih je sicer družba X obvezala na objektih A, B in C izvesti za svojega naročnika (investitorja).

Četudi držijo navedbe vlagatelja, da je družba X izvedla glavna sanacijska dela na objektih A, B in C, družba Saning International d.o.o., Kranj pa le nekatera, po obsegu, vrednosti in pomembnosti manjša dela, je za presojo pravilnosti naročnikovega ravnanja v konkretnem primeru glede na priglašeno prvo referenco potrebno ugotoviti, ali je naročnik utemeljeno zaključil, da izbrani ponudnik s poslom, ki ga je družba Saning International d.o.o., Kranj izvedla za svojega naročnika, družbo X, izpolnjuje referenčni pogoj iz točke 4.2 (d) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Predlagano izvedbo dokazov z vpogledom v različno dokumentacijo, za namen dokazovanja, da je družba X izvedla glavnino sanacijskih del na objektih A, B in C, Državna revizijska komisija že uvodoma zavrača kot nepotrebno, saj bi služila le ugotavljanju okoliščin, ki glede na predhodno izpostavljeno sporno vprašanje niso relevantne.

Iz citiranega referenčnega pogoja izhaja, da je naročnik za presojo ustreznosti priglašenih referenčnih del določil več kriterijev, in sicer vsebinskega (vsaj ena dokončana izvedba novogradnje ali obnove ali sanacije ali rekonstrukcije armiranobetonskega cestnega premostitvenega objekta svetle razpetine med krajnimi oporniki nad 350,00 m na državni cesti) in časovnega (v zadnjih desetih letih pred objavo javnega naročila).

Prva pomanjkljivost, ki jo vlagatelj zatrjuje v zvezi s poslom iz prve reference je, da vrednostno ni ustrezen, zaradi česar reference naročnik brez upoštevanja primernosti in sorazmernosti predmetu javnega naročanja ne bi smel sprejeti.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora naročnik pri določanju pogojev za priznanje sposobnosti ravnati pregledno. Načelo transparentnosti med drugim zahteva, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik zato upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. Posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj to po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Nasprotno ravnanje pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Ker gre, izhajajoč iz predhodno citiranega referenčnega pogoja ugotoviti, da naročnik vrednostnega kriterija referenčnega pogoja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila do poteka roka za prejem ponudb ni določil (ni določil npr. minimalne vrednosti, ki bi jo priglašena referenčna dela morala dosegati), kar v zahtevku za revizijo izrecno priznava tudi vlagatelj sam (stran 14), vlagatelj z navedbami o vrednostno neustrezni prvi referenci in navedbami o naročnikovem neustreznem ravnanju, povezanem z (ne)presojo ustreznosti vrednosti prve reference, ne more uspeti. Državna revizijska komisija vlagateljeve obširne, s tem očitkom povezane navedbe zato zavrača kot neutemeljene, posledično pa kot neutemeljen zavrača tudi s tem očitkom povezan dokazni predlog vlagatelja (preveritev dokazil o plačilih izbranemu ponudniku), saj ni potreben – z njim bi se ugotavljale le okoliščine o vrednosti izvedenih del iz prve reference, ki glede na predhodno navedeno niso relevantne.

Naslednja pomanjkljivost, ki jo vlagatelj zatrjuje v zvezi s poslom iz prve reference je, da vsebina izvedenih priglašenih referenčnih del ni ustrezna; da so bila izvedena samo posamezna enovrstna betonska dela; da izvedena dela niso primerljiva konkretnemu predmetu javnega naročanja; da bi morala vsaj glavnina del zajemati istovrstna dela tistim, ki jih obsega predmet javnega naročanja in da bi moral biti obseg teh del sorazmeren delom, ki se oddajajo v konkretnem primeru. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokazil (referenčna izjava in pogodba Y), ki jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik izhaja, da je v okviru referenčnega posla izvajal različna sanacijska dela in ne le enovrstna betonska dela, kot to zatrjuje vlagatelj. Da izvedena dela niso le enovrstna betonska dela, je razvidno tudi iz končne gradbene situacije med referenčnim naročnikom X in izbranim ponudnikom, izdelane po pogodbi Y, ki jo je zahtevku za revizijo sam predložil vlagatelj in se nanjo tudi skliceval (npr. dela na objektu A: sanacije stebrov in konstrukcije: odstranitev cementnega betona, sanacija - injektiranje globinskih razpok, protikorozijska zaščita armature, priprava in vgraditev sanacijske malte itd; vsebinsko podobno tudi dela na objektu B – da katera od izpostavljenih del iz končne situacije po vsebini ne bi ustrezala referenčnemu pogoju, vlagatelj ne zatrjuje, že ugotovljeno neutemeljeno pa jim očita le, da gre za enovrstna betonska dela). Kot je razvidno iz dikcije referenčnega pogoja, naročnik vsebinskega kriterija v delu, ki se nanaša na vrste ustreznih del (novogradnja ali obnova ali sanacija ali rekonstrukcija armiranobetonskega cestnega premostitvenega objekta) natančneje ni definiral, saj ni določil posameznih del, ki bi morala biti izkazana, da bi jih lahko šteli za ustrezna glede na referenčni pogoj. Naročnik v referenčnem pogoju ni določil niti zahteve po primerljivosti referenčnega posla predmetu javnega naročanja po vsebini ali po obsegu niti zahteve po istovrstnosti referenčnega posla predmetu javnega naročanja (npr. vsaj posredno s sklicevanjem na bistvene postavke popisa del). Ker torej v obravnavanem primeru naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni definiral zahtevanega vsebinskega obsega sanacije oz. ni konkretiziral, katera dela morajo biti v referenčnem poslu izvedena, da jih bo mogoče šteti za skladna z zahtevo glede sanacije, Državna revizijska komisija tako različna vlagateljeva tolmačenja pojma sanacije in tolmačenja, s katerimi oži nabor potencialno ustreznih del v okviru referenčnega pogoja, kot tudi očitke z zvezi z vsebinsko neustreznostjo sanacijskih del izvedenih v okviru prve reference, zavrača kot neutemeljene. Na tem mestu Državna revizijska komisija zavrača kot neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe, v katerih neustreznost prve reference zatrjuje ob primerjavi z namišljenim primerom priznavanja referenc za izgradnjo hiše slikopleskarju. Kot že navedeno, postavke referenčnega dela ne obsegajo le enostavnih betonskih del, pač pa različna sanacijska dela na objektih, ki jih gre šteti za skladna z referenčnim pogojem, kot je bil določen v konkretnem primeru. Kot že predhodno zapisano, tudi na tem mestu velja, da naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje jasno izhaja in od ponudnikov ne more zahtevati več ali drugače kot je od njih terjala vnaprej pripravljena jasna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Četudi bi šlo šteti, da je tako določen vsebinski kriterij referenčnega pogoja nejasen, pa Državna revizijska komisija opozarja na že večkrat zapisano stališče, da morebitnih nejasnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov (konkretno izbranega ponudnika), zato bi bilo potrebno kot ustrezen šteti vsak referenčen posel, ki izpolnjuje naročnikove zahteve po katerikoli izmed njihovih možnih razlag.

Z navedbo vlagatelja, da ni mogoč zaključek, da je priglašena dela izvajal le izbrani ponudnik (ki je sicer v nasprotju z več njegovimi navedbami, da je ta dela izvajal prav izbrani ponudnik) in navedbo, da referenčno potrdilo za prvo referenco ne izkazuje dejanskega stanja, če ga je podpisala stečajna upraviteljica družbe X, saj naj le-ta vsebine potrdila ne bi preverila, vlagatelj ne presega ravni pavšalnega zatrjevanja, in v zvezi z njima že omenjenega zahtevanega trditvenega (pa tudi ne dokaznega) bremena ni zmogel. Državna revizijska komisija je ti dve navedbi zato zavrnila kot neutemeljeni.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da je priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika iz prve reference skladen z referenčnim pogojem, kot je bil določen v točki 4.2 (d) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da izbrani ponudnik referenčni pogoj izpolnjuje.




II.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da iz odstopljene mu dokumentacije ni razvidno, ali je naročnik za izbranega ponudnika preveril izpolnjevanje pogojev za nekaznovanost oz. plačilo davkov in prispevkov, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZJN-3 v prvem odstavku 77. člena določa, da lahko naročnik zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz tega člena kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom ZJN-3. V skladu s prvo povedjo sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3, razen če oddaja naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega v skladu s šestim odstavkom ali a) točko sedmega odstavka 48. člena ZJN-3. Drugi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik je razloga za izključitev, ki ju izpostavlja vlagatelj, določil v točki 4.1 (a) oz. (b) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V točki 4.1 (a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil:

»Gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, je bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljeni v prvem odstavku 75. člena ZJN-3.

Kot dokaz neobstoja razloga za izključitev vsi gospodarski subjekti v ponudbi priložijo ESPD obrazec. […] Naročnik bo v tem primeru neobstoj razloga za izključitev lahko preveril na način, da bo ponudnike v fazi ocenjevanja ponudb pozval še k predložitvi novejših tovrstnih dokazil, izdanih po skrajnem roku za prejem ponudb, vendar ne več kot 3 mesece po skrajnem roku za prejem ponudb.«,

v točki 4.1 (b) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je določil:

»Gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dne oddaje ponudbe.

Kot dokaz neobstoja razloga za izključitev vsi gospodarski subjekti v ponudbi priložijo ESPD obrazec.«

Po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahajajo ESPD obrazci vseh gospodarskih subjektov, ki bodo sodelovali v ponudbi (trije partnerji v skupni ponudbi in dva podizvajalca).

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika dne 20. 5. 2020 pozval, da za gospodarske subjekte, ki nastopajo v njegovi ponudbi ter za fizične osebe teh subjektov, kot jih določa prvi odstavek 75. člena ZJN-3, predloži dokazila (overjene izjave ali dve dokazili iz uradne evidence), da na dan poteka roka za prejem ponudb zanje ne obstaja izključitveni razlog, kot ga določa isti člen ZJN-3 in točka 4.1 (a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik je naročniku pravočasno, skladno s pozivom, posredoval overjene zaprisežene izjave za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo v njegovi ponudbi in za relevantne fizične osebe teh gospodarskih subjektov, v katerih so izjavili, da obravnavani izključitveni razlog pri njih na zahtevani datum ne obstaja.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je naročnik neobstoj izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in točke 4.1 (b) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vsakega gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi izbranega ponudnika, preverjal še v aplikaciji e-Dosje dne 20. 5. 2020. Iz izpisov, ki jih je naročnik (med drugim) odstopil Državni revizijski komisiji izhaja, da obravnavani izključitveni razlog ni obstajal pri nobenem od preverjanih gospodarskih subjektov.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da pred oddajo javnega naročila ni preveril neobstoja izključitvenih razlogov iz točk 4.1 (a) in (b) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za izbranega ponudnika, pa tudi ne, da ni utemeljeno zaključil, da pri izbranem ponudniku navedena izključitvena razloga ne obstajata.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

Izbrani ponudnik uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Izbrani ponudnik v vlogi z dne 9. 7. 2020 stroškov, za katere zahteva povračilo, opredeljeno ni navedel, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč šesti odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa

V Ljubljani, 1. 9. 2020



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
– DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
– Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, 1000 Ljubljana
– Saning d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran