Na vsebino
EN

018-114/2020 Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o.

Številka: 018-114/2020-7
Datum sprejema: 28. 8. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, in Sama Červeka ter dr. Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Preureditev NN inštalacij obstoječega dela CČN za otočno obratovanje z DEA na centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe KOLEKTOR SISTEH Sistemi in tehnologije d.o.o., Zasavska cesta 95, Ljubljana - Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o., Študljanska cesta 91, Domžale (v nadaljevanju: pooblaščeni naročnik), dne 28. 8. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31. 3. 2020, pod št. objave JN002079/2020-B01. Pooblaščeni naročnik izvaja javno naročanje v imenu in za račun šestih naročnikov, in sicer Občine Domžale, Občine Kamnik, Občine Mengeš, Občine Cerklje na Gorenjskem, Občine Komenda in Občine Trzin (v nadaljevanju: naročnik).

Pooblaščeni naročnik je dne 1. 6. 2020 sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. Dne 10. 6. 2020 je sprejel »Odločitev o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je spremenil prvotno odločitev z dne 1. 6. 2020 in predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov C&G d.o.o., Ljubljana in PRINSIS d.o.o., Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi s ponujenim rokom izvedbe, kontejnerskim ohišjem agregata in vzorcem pogodbe zavrnil kot nedopustno. Odločitev o oddaji naročila je bila dne 11. 6. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN002079/2020-ODL01P1, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila vložil Zahtevek za revizijo z dne 23. 6. 2020, v katerem »primarno« predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, ker so očitki pooblaščenega naročnika o pomanjkljivostih njegove ponudbe v zvezi s ponujenim rokom izvedbe, kontejnerskim ohišjem agregata in vzorcem pogodbe neutemeljeni. Vlagatelj »podredno« zatrjuje tudi, da tehnično ustrezne ponudbe ni oddal niti izbrani ponudnik (zaradi neizpolnjevanja zahteve glede vrat na ohišju agregata), vendar naročnik njegove ponudbe ni izključil, zaradi česar je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). S tem očitkom v zvezi predlaga, da se mu omogoči vpogled v specifikacije ponujenega blaga izbranega ponudnika in dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo, nato pa, da se tako dopolnjenemu ali spremenjenemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva.

Pooblaščeni naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 30. 6. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik v vlogi z dne 2. 7. 2020 v celoti zavrača revizijske navedbe vlagatelja in zatrjuje, da vlagateljeva ponudba v več delih ni dopustna.

Naročnik je dne 8. 7. 2020 sprejel Odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov. Opozarja, da je bil zahtevek za revizijo naslovljen in poslan na pooblaščenega naročnika, ki ni naročnik zadevnega javnega naročila in o zahtevku za revizijo ni pristojen odločati. Pooblaščeni naročnik je zahtevek za revizijo odstopil v reševanje naročniku dne 6. 7. 2020. Opozarja, da je zahtevek za revizijo prejel prepozno, tj. po izteku roka za njegovo vložitev. Opozarja tudi, da vložitve pri nepristojnem naročniku ni mogoče pripisati očitni pomoti vlagatelja, ker je bilo razmerje med naročniki in pooblaščenim naročnikom zapisano v odločitvi o oddaji naročila (s tem v zvezi se sklicuje na deseti odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS; št. 73/07 – UPB s sprem.), na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-066/2015, 018-205/2017, 018-167/2008 in na sklepa sodišča opr. št. VSRS II Ips 253/2003 in II Ips 445/2003).

Pooblaščeni naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 7. 2020 in dne 7. 8. 2020, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 17. 7. 2020. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, navedbam naročnika glede naslovnika zahtevka za revizijo obširno nasprotuje ter jih označuje za brezpredmetne in procesno zgrešene.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma odgovarja na očitek naročnika, da je vlagatelj zahtevek za revizijo napačno vložil pri (nepristojnem) pooblaščenem naročniku, (pristojni) naročnik pa ga je prejel po poteku roka za njegovo vložitev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pooblaščeni naročnik, ki je sprejel odločitev o oddaji naročila, v pravnem pouku zapisal »[…] Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pisno, neposredno pri naročniku na naslovu JP CČN DOMŽALE – KAMNIK d.o.o., Študljanska cesta 91, 1230 Domžale […]«), ugotavlja pa tudi, da se je po navedenem pravnem pouku vlagatelj ravnal. Četudi bi šlo v konkretnem primeru šteti, da je podan pravni pouk napačen in bi bilo zahtevek za revizijo potrebno vložiti pri naročniku, Državna revizijska komisija v skladu z že večkrat zapisanim stališčem opozarja, da napačen pravni pouk oz. opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem (torej vlagatelju). Ne glede na obširne navedbe naročnikov je zato ob upoštevanju navedenega treba šteti, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj pravočasno vložil pri pooblaščenem naročniku skladno s pravnim poukom iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, vložen pravilno.

Ker je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Kot predhodno že navedeno, je pooblaščeni naročnik ponudbo vlagatelja zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi s ponujenim rokom izvedbe, kontejnerskim ohišjem agregata in vzorcem pogodbe zavrnil kot nedopustno.

V zvezi z očitano pomanjkljivostjo ponudbe vlagatelja v delu, ki se nanaša na vzorec pogodbe je pooblaščeni naročnik v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da je vlagatelj v svoji ponudbi, kljub predloženemu podpisanemu vzorcu pogodbe, predložil še dopis, v katerem je predlagal njene spremembe. Ker vlagatelj niti po naročnikovem pozivu na pojasnilo ni enoznačno odgovoril, da vzorec pogodbe sprejema, temveč je ponovno dodal navedbe glede predlaganih sprememb pogodbe, je pooblaščeni naročnik, upoštevaje prvi odstavek 29. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB s sprem.; v nadaljevanju: OZ), štel, da vlagatelj zaradi predlaganih sprememb vzorec pogodbe zavrača, posledično pa ne izpolnjuje pogoja 14 iz točke B.02.9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z obravnavano očitano pomanjkljivostjo zatrjuje, da čeprav je v ponudbi s spremnim dopisom naročniku predlagal nekatere spremembe vzorca pogodbe, pa naročnik po prejemu pojasnila ni mogel imeti več dvoma, da vlagatelj nespremenjen vzorec pogodbe sprejema. V pojasnilu je vlagatelj uvodoma zgolj povzel dotedanji potek dogodkov, v okviru katerega je pojasnil, da je oblikoval predloge sprememb, podane v spremnem dopisu, v zaključku pa (odebeljeno označeno) odgovoril, da določila vzorca pogodbe sprejema. Na nobenem mestu pojasnila vlagatelj ni vztrajal pri predlogih sprememb pogodbe niti ne drži, da ni enoznačno navedel, da določila vzorca pogodbe sprejema.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v obravnavanem delu izpostavlja, da bi pooblaščeni naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, v kolikor bi sprejel vzorec pogodbe s pridržki, od katerih vlagatelj ni odstopil, in da mora ponudnik sprejeti pogoje pogodbe, če želi pridobiti javno naročilo (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-201/2016).

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da iz spremnega dopisa vlagatelja in njegovega sklicevanja na zakonske določbe OZ in ZJN-3 jasno in nedvoumno izhaja, da vlagatelj sprejema le tista določila vzorca pogodbe, ki jih sam šteje za bistvena, tistih, v zvezi s katerimi predlaga spremembe, pa ne sprejema. Vlagatelj torej že v prvotni ponudbi ni v celoti sprejel vzorca pogodbe in s tem ni izpolnil pogoja 14 iz točke B.02.9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Od predlaganih sprememb vlagatelj ni odstopil niti potem, ko je bil s strani naročnika pozvan k nedvoumni izjasnitvi, ali določila vzorca pogodbe sprejema, pač pa je vzorec pogodbe sprejel le v delu, v katerem v prvotni ponudbi ni predlagal sprememb. Iz njegovega pojasnila izhaja, da se glede vsebine pogodbenega razmerja želi pogajati in daje svojo ponudbo, drugačno od prvotne ponudbe naročnika, poleg tega pa spremni dopis pomeni tudi oddajo variantne ponudbe, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila dopuščena (s tem v zvezi se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-166/2014). Vlagateljevega pojasnila, v katerem ponovno navaja pravno podlago svojega predloga sprememb vzorca pogodbe, ni mogoče razumeti kot povzemanja teka postopka (kot zatrjuje vlagatelj), pač pa kot vztrajanje pri podanih predlogih sprememb vzorca pogodbe. Naročnik zaključuje, da tudi če bi v pojasnilu vlagatelj navedel zgolj to, da določila vzorca pogodbe sprejema, njegove ponudbe ne bi bilo mogoče sprejeti, ker bi bila prvotna ponudba nedopustno spremenjena.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika zatrjuje, da je v pojasnilu enostavno enostavčno navedel, da vzorec pogodbe sprejema, naročnik pa ne uspe pojasniti, na kakšen način bi vlagatelj to lahko bolj jasno izjavil, niti se do njega v odločitvi o zahtevku za revizijo ne opredeli, kar omogoča zaključek, da pravih (vsebinskih) razlogov za svoj očitek nima. Zgolj zato, ker je vlagatelj v pojasnilo vključil več, kot je naročnik od njega izrecno zahteval (povzetek teka postopka), ti odvečni elementi v ničemer niso v nasprotju z izjavo, da vlagatelj določila vzorca pogodbe sprejema, njegova ponudba pa ne more biti nedopustna. Naročnik spregleda, da vlagatelj na nobenem mestu povzetka ni vztrajal pri vsebini spremnega dopisa, potek opisuje v pretekliku in ne izraža nikakršnega subjektivnega odnosa (izjave volje) do teh predlogov, ki bi kazal na to, da pri njih vztraja. Vlagatelj dodaja, da sklicevanje naročnika na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-166/2014 ni utemeljeno, saj dejansko stanje v sklicevani in obravnavani zadevi ni enako. Vlagatelj meni, da glede na pojasnilo, podano na izrecen naročnikov poziv, ni več nobenega dvoma, da vlagatelj vzorec pogodbe sprejema in naročnik pojasnila ne more »preprosto prezreti«.

Predstavljene navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v točki B.02.9 Druge zahteve naročnika določil Pogoj 14. v katerem je zapisal »Ponudnik mora vzorec pogodbe parafirati in žigosati vsako stran, s čimer potrjuje, da se strinja z vzorcem pogodbe. DOKAZILO: Izpolnjen, parafiran in podpisan vzorec pogodbe na obrazcu D.05 VZOREC POGODBE.«

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je le-ta v svoji ponudbi, skladno s predhodno citirano zahtevo, predložil parafiran in žigosan obrazec D.05 Vzorec pogodbe. Ugotavlja tudi, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil dokument Spremno pismo k vzorcu pogodbe z dne 8. 5. 2020, v katerem je navedel, da je njegova ponudba v celoti pripravljena skladno z navodili ponudnikom; da je preučil pogodbene pogoje in zahteve naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ter da upoštevaje tretji odstavek 67. člena ZJN-3 in 15. člen OZ ob podpisu pogodbe predlaga spremembe nekaterih določb vzorca pogodbe (glede pogodbenih kazni iz 8., 16. in 17. člena vzorca pogodbe; glede roka za zagotovitev ustreznega delovanja naprave od testnega zagona iz 10. člena vzorca pogodbe), s katerimi se obveze in zaveze bistvenih sestavih pogodbe ne spremenijo.

Dne 20. 5. 2020 je pooblaščeni naročnik vlagatelju v skladu z 89. členom ZJN-3 posredoval poziv, da svojo ponudbo pojasni oz. ustrezno dopolni in v katerem je (relevantno za obravnavani očitek) zapisal, da je vlagatelj v ponudbi poleg parafiranega vzorca pogodbe predložil dopis, v katerem je predlagal spremembe pogodbe. S to ugotovitvijo v zvezi je naročnik vlagatelja pozval, da pojasni, ali določila vzorca pogodbe sprejema. Vlagatelj se je na poziv pooblaščenega naročnika odzval in mu dne 25. 5. 2020 posredoval Pojasnilo na vprašanje investitorja št.1, v katerem je navedel, da je ponudba v celoti pripravljena skladno z navodili ponudnikom; da je vzorec pogodbe parafiran in žigosan na obrazcu D.05 Vzorec pogodbe; da je vzorec pogodbe na podlagi navodila ponudnikom za izdelavo B.01.1 Pravna podlaga ter ZJN-3 in OZ skrbno pregledal; da je na osnovi pregleda oblikoval predloge sprememb, ki so podani v spremnem pismu k vzorcu pogodbe in da določila vzorca pogodbe sprejema.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pooblaščeni naročnik na vlagatelja naslovil poziv, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik pri presoji vlagateljeve ponudbe ugotovil pomanjkljivost, ki jo je v pozivu tudi jasno konkretiziral. Naročnik je namreč navedel, da je vlagatelj v ponudbi predložil tako podpisan in parafiran vzorec pogodbe, kot tudi spremni dopis, v katerem naročniku predlaga spremembo nekaterih določil vzorca pogodbe. Glede na zahtevo naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. točka B.02.9 Druge zahteve naročnika Pogoj 14) je vlagatelj s predložitvijo parafiranega in žigosanega vzorca pogodbe potrdil, da se z njim v celoti strinja, hkrati pa s priloženim spremnim pismom predlagal nekatere določbe tega vzorca pogodbe – navedeno pomeni, da se v ponudbi vlagatelja tako nahajata dva dokumenta, iz katerih izhajajo nasprotujoče si izjave vlagatelja glede sprejemanja vzorca pogodbe, zaradi katerih ni mogoče ugotoviti, ali vlagatelj naročnikovo zahtevo iz točke B.02.9 Druge zahteve naročnika Pogoj 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjuje.

Ne glede na to, ali je naročnik v določbi 89. člena ZJN-3 sploh imel podlago, da je vlagatelja pozival na pojasnilo ugotovljene pomanjkljivosti v njegovi ponudbi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ugotovljena pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi ostaja tudi po podanem pojasnilu. Kot zatrjuje naročnik, tudi Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da se je vlagatelj, kljub temu, da je v zaključku pojasnila res zapisal, da določila vzorca pogodbe sprejema, pred tem ponovno skliceval na predloge sprememb, podane v spremnem dopisu, ki jih je oblikoval na osnovi pregleda vzorca pogodbe. Pritrditi gre naročniku, da gre te vlagateljeve navedbe razumeti na način, da spremembe pogodbe še vedno predlaga, ne pa na način, da z njimi le povzema tek postopka, kot zatrjuje vlagatelj. Ob upoštevanju, da (zgolj) na podlagi ponudbe vlagatelja, predložene do poteka roka za prejem ponudb, ni bilo mogoče zaključiti, da se vlagatelj strinja z vzorcem pogodbe in tako izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz točke B.02.9 Druge zahteve naročnika Pogoj 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; ob upoštevanju, da tudi po podanem pojasnilu izpostavljene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelja le-ta še vedno obstaja v obliki nasprotujočih si izjav glede sprejemanja vzorca pogodbe in ob upoštevanju že večkrat zapisanega stališča, da večkratno pozivanje k odpravi iste pomanjkljivosti ponudbe ni možno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je zaključil, da vlagatelj zahteve iz točke B.02.9 Druge zahteve naročnika Pogoj 14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izpolnjuje in je njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih očitkov o neutemeljenem zaključku naročnika, da je v ponudbi vlagatelja tudi pomanjkljivost v zvezi s ponujenim rokom izvedbe in kontejnerskim ohišjem agregata, niti vlagateljevih očitkov o naročnikovi kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov v povezavi z očitano pomanjkljivostjo vlagateljeve ponudbe glede kontejnerskega ohišja agregata, ki jo utemeljuje na zatrjevanju pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v tehničnem delu. Presoja teh navedb in ugotovitev njihove morebitne utemeljenosti namreč ne bi več mogla vplivati na vsebinsko drugačno ugotovitev Državne revizijske komisije (tj. da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja (že) zaradi ugotovljene pomanjkljivosti glede vzorca pogodbe in posledičnega neizpolnjevanja njegove zahteve zavrnil), posledično pa morebitna ugoditev zahtevku za revizijo v tem delu ne bi v ničemer izboljšala vlagateljevega pravnega položaja. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja v tehničnem delu Državna revizijska komisija še dodaja, da se v skladu z ustaljeno prakso, v primeru utemeljenosti zavrnitve vlagateljeve ponudbe, kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov obravnava samo v primeru obstoja istovrstnih pomanjkljivosti. Ker je naročnik utemeljeno zavrnil ponudbo vlagatelja zaradi pomanjkljivosti v zvezi z vzorcem pogodbe, pomanjkljivosti vzorca pogodbe pa ni mogoče šteti za istovrstno pomanjkljivost, kot jo v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika zatrjuje vlagatelj, naročniku kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov ni mogoče očitati.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V Ljubljani, 28. 8. 2020



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
– Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o., Študljanska cesta 91, 1230 Domžale
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
– C&G d.o.o. Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.





Natisni stran