018-106/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup čistil in čistilnih pripomočkov«, v sklopih 2, 4, 5, 6, 8, 9, 13 in 19, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Barjans, d.o.o., Pod Hruševco, 20, Vrhnika (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 8. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 2, 4, 5, 6, 8, 9 in 19, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-057-19/11 z dne 16. 6. 2020, ter odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 13, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila za sklop 13«, št. 845080102-057-19/12 z dne 22. 6. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.987,22 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar zahteva vlagatelj več ali drugače, se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na dvajset sklopov, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25. 7. 2019, pod št. objave JN005331/2019, in v Uradnem listu EU dne 26. 7. 2019, pod št. objave 2019/S 143-351481.

Naročnik je dne 16. 6. 2020 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-057-19/11 z dne 16. 6. 2020, s katerim je sklope 2, 6, 8 in 9 oddal ponudniku Pan Goslar, d.o.o., Brest 4, Ig, sklopa 4 in 5 ponudniku Kimi, d.o.o., Planjava 1, Trzin, sklop 13 ponudniku Inter Koop, d.o.o., Maribor, medtem ko sklopa 19 ni oddal, ker za ta sklop ni prejel dopustne ponudbe. Vlagateljevo ponudbo za izpostavljene sklope je naročnik zavrnil kot nedopustno, ker je vlagatelj spremenil tabelo Predračun, in sicer je v stolpec N (cena na EM brez DDV) vstavil formulo, kar ni skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom »Sprememba odločitve o oddaji naročila za sklop 13«, št. 845080102-057-19/12 z dne 22. 6. 2020, spremenil odločitev o oddaji naročila tako, da je sklop 13 oddal ponudniku Kimi, d.o.o., Planjava 1, Trzin (in ne ponudniku Inter Koop, d.o.o., Maribor). V tem dokumentu je naročnik navedel, da v zvezi z vlagateljevo ponudbo veljajo vse ugotovitve iz odločitve o oddaji naročila z dne 16. 6. 2020.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 6. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila za sklope 2, 4, 5, 6, 8, 9, 13 in 19, dodelitev teh sklopov vlagatelju ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v teh sklopih njegovo ponudbo nezakonito zavrnil. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni določala avtomatične zavrnitve ponudbe zaradi vnosa formule v predračun. Vlagatelj z vnosom formule ni posegel v samo vsebino predračuna, saj ni spreminjal opisa posameznih postavk, količin ali cene na enoto. Na dopustnost ponudbe ne more vplivati vnos formule, ki je sporni stolpec N predračuna sploh ni vseboval in ki ne vpliva na vsebino predračuna ter na ponudbeno ceno. Četudi bi bilo vnos formule v predračun mogoče šteti za razlikovalni znak med predračunom v excelovi obliki in pdf obliki, bi moral naročnik skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila upoštevati predračun v pdf obliki, glede katerega pa ni mogoče govoriti o vnosu formul.

Naročnik je dne 8. 7. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila podal navodila za izpolnjevanje predračuna, ki jih v nadaljevanju tudi citira. Vlagatelj navodil ni upošteval in je namesto cene na enoto, vnesene na 4 decimalna mesta natančno, v stolpec N vstavil formulo. Posledica te spremembe je, da se cena na enoto mere, ki je v predračunu sicer vidna v obliki zapisa zneska na 4 decimalna mesta, razlikuje od dejanske cene, izračunane na podlagi vlagateljeve formule. Cene, izračunane na podlagi formule, je predračun v excelovi obliki upošteval pri izračunu končne ponudbene vrednosti, posledično pa je v vlagateljem predračunu nepravilen izračun končne ponudbene vrednosti z DDV. Navedeno naročnik prikaže tudi na primeru, in sicer za pozicijo 3 v sklopu 2, za katero je iz vlagateljevega predračuna v .pdf obliki razvidno, da je cena na enoto 0,0020, medtem ko je bila pri izračunu končne ponudbene vrednosti upoštevana vrednost 0,00196, ki je posledica vnosa formule. Ponudbena vrednost brez DDV, izračunana na osnovi cene, razvidne iz predračuna v pdf obliki, znaša 16.000,00 EUR in ne 1.568,00 EUR, kot izhaja iz vlagateljeve ponudbene rekapitulacije in predračuna v excel obliki. S tem, ko vlagatelj ni upošteval navodil za izpolnjevanje ponudbenega predračuna, je nedopustno posegel v vsebino predračuna, posledično pa je naročnik njegovo ponudbo skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) zavrnil kot nedopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 8. 7. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 8. 7. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnikove navedbe v zvezi z domnevnimi razlikami v cenah, predstavljajo nova dejstva, ki iz izpodbijane odločitve ne izhajajo. Ni razlike med ceno, navedeno v predračunu, in dejansko ponujeno ceno. Vrednost, navedena v stolpcu Q – Pon. vrednost brez DDV, predstavlja zmnožek cene na enoto brez DDV in količine, zato jo je treba šteti za računsko napako, enako kot skupno ponudbeno vrednost posameznega sklopa. Odprava računskih napak je dopustna, zato bi ga moral naročnik, tako kot druge ponudnike, pozvati k podaji soglasja za odpravo računske napake.

Ker niti iz odstopljene spisovne dokumentacije niti iz portala eRevizija ni bilo razvidno, da bi naročnik izbrana ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija izbranima ponudnikoma Pan Goslar, d.o.o., Ig, in Kimi, d.o.o., Trzin, posredovala kopijo vloženega zahtevka za revizijo in ju seznanila s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Izbrana ponudnika se do revizijskih navedb do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije nista opredelila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Na podlagi odstopljene dokumentacija Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil na 20 sklopov, predmet katerih je opredelil v predračunu. Vlagatelj je oddal ponudbo za več sklopov, naročnik pa je njegovo ponudbo v vseh sklopih zavrnil kot nedopustno. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji sklopov 2, 4, 5, 6, 8, 9 in 13, za katere je vlagatelj, kot je to razvidno iz odločitve o oddaji naročila, oddal cenovno ugodnejšo ponudbo kot izbrani ponudnik, in zoper naročnikovo odločitev o oddaji sklopa 19, katerega naročnik ni oddal.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo v izpostavljenih sklopih zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v vseh sklopih zavrnil iz istega razloga, in sicer, ker je vlagatelj v predračun, ki ga je naročnik pripravil v .xslx obliki, vnesel formulo v stolpec N – cena na enoto. Da je vlagatelj v stolpec N – cena na enoto predračuna v .xslx obliki vnesel formulo, ki izračuna količnik med vpisano ceno v stolpcu L – cena osnovnega pakiranja in številom, ki ga je za vsako pozicijo posebej opredelil vlagatelj, med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v vlagateljev predračun v .xslx obliki.

Med strankama pa je sporno, ali je vlagatelj z vnosom formule ravnal v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila prepovedal spreminjanje predračuna, medtem ko vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da naročnik ni prepovedal vnosa formule in da z vnosom formule tudi ni spreminjal predračuna.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 29) podal navodila za izpolnjevanje predračuna, in sicer je zapisal:
»Tabela predračun je pripravljena za uporabo v naročnikovem informacijskem sistemu – modul javnih naročil, kateri je namenjen za spremljanje in analizo javnih naročil.
Tabela je pripravljena v excelu 2007 in shranjena pod imenom […]. Ponudnikom, zaradi zagotavljanja vnosa ponudb v informacijski sistem, ni dovoljeno spreminjati imena datoteke niti kakorkoli spreminjati oblike, nastavitve ali vsebine tabele (npr. ime stolpca, formule, št. decimalnih mest ipd.), tudi ni dovoljeno dodajanje ali brisanje vrstic ali stolpcev.
Izpolnjevanje tabele predračun:
Ponudnik mora za sklope, ki jih ponuja, izpolniti vnosno tabelo in sicer stolpce:
G, I, J, L, X, Y obarvani z modro barvo in stolpec N, ki je obarvan z zeleno barvo (cena na EM brez DDV) izračun v ostalih stolpcih se nato izvrši samodejno na osnovi že vnesenih formul.
Cena na EM brez DDV mora biti vnesena na štiri (4) decimalna mesta natančno. V kolikor bo naročnik pri pregledu ponudbe ugotovil, da je cena na EM brez DDV vnesena na več kot 4 decimalna mesta natančno bo pri oceni ponudbe upošteval cena na EM brez DDV zaokroženo na 4 decimalna mesta natančno. […]«.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da je v citiranem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponudnikom prepovedal »kakorkoli spreminjati« predračun. V izpostavljenih navodilih za izpolnjevanje predračuna je naročnik sicer izrecno prepovedal določene posege v predračun (npr. spreminjanje imena datoteke, dodajanje ali brisanje stolpec oz. vrstic), vendar pa ni prepovedal vseh posegov v predračun, kar je tudi logično, saj že sam vnos cene na enoto (oz. izpolnitev stolpca N predračuna) predstavlja poseg v predračun. Spornega vnosa formule v stolpec N predračuna ne gre šteti za nobenega izmed izrecno prepovedanih posegov, saj vlagatelj z vpisom formule ni spreminjal imena datoteke, ni dodajal ali brisal stolpcev oz. vrstic ali spreminjal njihovega poimenovanja, prav tako vlagatelj ni spreminjal oblike ali vsebine predračuna. Na podlagi primerjave predračuna, ki ga je vnaprej pripravil naročnik, in predračuna, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, gre namreč ugotoviti, da je vlagateljev predračun tako po obliki kot vsebini identičen vnaprej pripravljenem predračunu. Vnos formule je tako z vidika vsebine predračuna popolnoma brezpredmeten, saj so v vlagateljevem predračunu (kljub vneseni formuli) predstavljeni vsi podatki, ki jih je predvidel in zahteval naročnik.

Naročnik je v citiranem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sicer prepovedal »spreminjanje nastavitev tabele« (npr. formule), vendar gre takšno naročnikovo prepoved razumeti na način, da je naročnik prepovedal posege v tiste vnaprej pripravljene formule (oz. nastavitve), ki jih je že naročnik vključil v predračun (npr. formule v stolpcu Q – Ponudbena vrednost brez DDV, ki samodejno izračuna zmnožek med ceno na enoto in količino). Naročnik pa v stolpcu N – cena na enoto, ni, kot to pravilno navaja tudi vlagatelj, oblikoval formul, zato vlagatelj z vnosom formule v sporni stolpec predračuna ni spreminjal vnaprej nastavljenih formul.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vnos formule v stolpec N – cena na enoto predračuna, ki je samodejno izračunala in prikazala ceno na enoto, zgolj način izpolnitve stolpca N – cena na enoto predračuna, katerega so bili ponudniki dolžni izpolniti. Pri tem pa iz naročnikovih navodil ne izhaja, na kakšen način so bili ponudniki dolžni izpolniti stolpec N predračuna. Povedano drugače, iz naročnikovih navodil za izpolnjevanje predračuna ne izhaja, da bi lahko ponudniki ta del predračuna izpolnili izključno na način, da bi vpisali ceno na enoto oz. da bi vpisali številke (za kar se zavzema naročnik), medtem ko bi bila izpolnitev stolpca N z uporabo formule, torej na način, kot je predračun izpolnil vlagatelj, prepovedana.

Ker iz citiranih navodil za izpolnjevanje predračuna (kot tudi ne iz katerega drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne izhaja naročnikova prepoved vnosa formule v stolpec N predračuna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo za sklope 2, 4, 5, 6, 8, 9, 13 in 19 zavrnil na podlagi zahteve, ki ni bila vnaprej določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in drugi odstavek 67. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 89. členom ZJN-3.

Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo še zatrjuje, da so zaradi vnosa formule v stolpec N – cena na enoto predračuna nepravilne vlagateljeve končne ponudbene vrednosti. Vlagatelj utemeljeno opozarja, da izpostavljene navedbe naročnika predstavljajo nove razloge za nedopustnost njegove ponudbe, ki jih naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila ni navedel. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, št. 018-216/2016, 018-40/2017 in 018-169/2019), da mora naročnik že v odločitvi o (ne)oddaji naročila navesti vse razloge za svojo odločitev, torej razloge za zavrnitev ponudbe, in da naročnik kasneje, ko vlagatelj že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, izpodbijane odločitve ne more utemeljevati z razlogi, ki jih ni navedel že v izpodbijani odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. To pa pomeni, da argumentov, ki jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pri odločanju o zakonitosti izpodbijane odločitve ni mogoče upoštevati.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija v izogib dodatnim sporom in v smislu napotkov iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN dodaja še sledeče. Pritrditi gre sicer naročniku, da je formula, ki jo je vlagatelj vnesel v stolpec N predračuna, izračunala ceno na enoto na več kot štiri decimalna mesta in da je predračun v .xslx obliki v stolpcu N samodejno izpisal (prikazal) ceno na enoto (zaokroženo) na štiri decimalna mesta. Ker je predračun v .xslx obliki pri nadaljnjih izračunih upošteval izračun vlagateljeve formule (torej znesek na več kot štiri decimalna mesta natančno), in ne prikazanih cen na enoto, zaokroženih na štiri decimalke, se v vlagateljem predračunu nahajajo napake, saj prikazane vrednosti posameznih postavk ne ustrezajo zmnožkom prikazanih cen na enoto in vnaprej določenih količin, prav tako skupna ponudbena vrednost za posamezni sklop ne ustreza vsoti vrednosti posameznih postavk tega sklopa. Vendar pa je takšne napake v vlagateljevem predračunu potrebno opredeliti kot računske napake, in sicer kot napake pri množenju in seštevanju, ki jih je, četudi se spremeni vrednost postavke in skupna vrednost ponudbe, skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopustno odpraviti.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo izkazal, da je naročnik s tem, ko je na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj v stolpec N predračuna vnesel formulo, zavrnil njegovo ponudbo kot nedopustno, ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila za sklope 2, 4, 5, 6, 8, 9 in 19, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-057-19/11 z dne 16. 6. 2020, ter odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 13, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila za sklop 13«, št. 845080102-057-19/12 z dne 22. 6. 2020.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, »da naročnik ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika […], tako da predmetno javno naročilo v sklopih 2, 4, 5, 6, 8, 9, 13 in 19, odda vlagatelju«, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, saj lahko v primeru ugotovljenih kršitev skladno z 39. členom ZPVPJN naročnikova ravnanja le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev (o zaključku postopka oddaje javnega naročila) mora sprejeti (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-292/2014, 018-223/2018, 018-101/2019).

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer vplačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 8.810,32 EUR. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR, in da znaša taksa 1.000,00 EUR, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikove odločitve o oddaji naročila za sklope 2, 4, 5, 6, 8, 9, 13 in 19. Ob upoštevanju, da je naročnik v sklopu 19 zavrnil vse ponudbe, znaša taksa za ta sklop 1.000,00 EUR. Ob upoštevanju, da vlagatelj z eno vlogo izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 2, 4, 5, 6, 8, 9 in 13, ter ob upoštevanju, da znaša seštevek ponudbenih cen z DDV izbranih ponudnikov za te sklope 299.361,20 EUR, znaša taksa za te sklope 5.987,22 EUR. Vlagatelj je bil tako za predmetni zahtevek za revizijo dolžan vplačati takso v višini 6.987,22 EUR in ne 8.810,32 EUR, kot je dejansko plačal.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potreben strošek za postopek pravnega varstva priznala dolžno vplačano takso v višini 6.987,22 EUR. Razliko do priglašenih stroškov za vplačano takso je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebno, saj preveč vplačane takse ni dolžan vrniti naročnik na podlagi prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN (naročnik je namreč dolžan povrniti le potrebne stroške, tj. dolžno vplačano takso in ne dejansko vplačano takso), pač pa je v zvezi s preplačano takso treba upoštevati drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, na podlagi katere bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.

Upoštevajoč 313. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 6.987,22 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 12. 8. 2020

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
– Barjans, d.o.o., Pod Hruševco, 20, 1360 Vrhnika,
– Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
– Pan Goslar, d.o.o., Brest 4, 1292 Ig,
– KIMI d.o.o., Planjava 1, 1236 Trzin,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
– finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran