018-104/2020 Univerza v Mariboru

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Andraža Žvana kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava papirne galanterije, pripomočkov za čiščenje, vrečk in čistil (okoljsko manj obremenjujoče blago)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KIMI d.o.o., proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, 1236 Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, dne 29. 7. 2020

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 19. 6. 2020 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 4, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 9. 6. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.306,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 28. 2. 2020 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN001268/2020-B01, in dne 2. 3. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 043-101226. Naročnik izbira stranko okvirnega sporazuma za dobavo papirne galanterije, pripomočkov za čiščenje, vrečk in čistil (okoljsko manj obremenjujoče blago) za obdobje štirih let. Naročilo je razdeljeno na štiri (4) sklope. Dne 9. 6. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 9. 6. 2020), iz katerega je razvidno, da se kot najugodnejši ponudnik za predmetno naročilo v sklopu 4, katerega predmet so »čistila, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe o ZeJN«, izbere ponudnik INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Kot izhaja iz navedene odločitve o oddaji naročila, je naročnik v sklopu 4 ponudbe najprej razvrstil po merilih in preveril njihovo ustreznost z zahtevami glede predmeta javnega naročila ter v nadaljevanju njihovo skladnost z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je ponudbi ponudnika INPOS d.o.o., Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje, katerega ponudba je bila po merilih najugodnejša, in ponudbo vlagatelja, ki je bila po merilih prav tako ugodnejša od izbrane, ocenil kot nedopustni in ju izločil iz postopka, in sicer vlagateljevo iz razloga, ker je ponudbeni predračun za sklop 4 izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije, saj je ceno na enoto brez DDV za ponudbene postavke pod zaporednimi številkami 6, 7, 9, 11, 16 in 21 vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta, zaradi česar je prišlo do napake v končni ponudbeni ceni brez in z DDV.

Zoper navedeno odločitev v sklopu 4 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 19. 6. 2020, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da obrazložitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila ne ustreza standardu obrazloženosti, saj naročnik ni navedel na koliko decimalnih mest naj bi vlagatelj navedel te cene, niti ne navede kakšne naj bi bile konkretne cene na enoto brez DDV, prav tako ne navede na podlagi česa sklepa, da naj bi vlagatelj ponudbene cene izpolnil na več kot 4 decimalna mesta. Nadalje zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Navaja, da je v ponudbi predložil ponudbeni predračun za sklop 4 v .pdf obliki, v katerem je izpolnil vse postavke na točno štiri (4) decimalna mesta natančno. Oddani ponudbeni predračun za sklop 4 se tako v celoti sklada z naročnikovimi zahtevami. Poudarja, da naročnik nikoli ni kot sporne grajal oblike predloženega ponudbenega predračuna. V svojih internih datotekah ima zaradi lastne – interne obdelave podatkov cene nekaterih izdelkov, ki jih je ponudil v sklopu 4 predmetnega javnega naročila, zaokrožene na več kot 4 decimalna mesta, zaradi česar je prišlo pri računanju izpostavljenih postavk do malenkostnih odstopanj. Pri zaokroževanju cen v osnutku ponudbenega predračuna v svoji interni dokumentaciji je upošteval svoje podrobnejše cene, zaradi česar je prišlo pri množenju cen, izpolnjenih v končni (oddani) verziji ponudbenega predračuna pri izpostavljenih postavkah do računskih napak. Pri spornih postavkah so tako cene na enoto le zaokrožene (in ne tudi izpolnjene) na več kot 4 decimalna mesta, pri čemer naročnik takšnega zaokroževanja ni prepovedal, niti ga ni uredil, saj je zahteval le »izpolnitev« na ustrezno število decimalnih mest. To zaokroževanje torej ni bilo preneseno v končno verzijo ponudbenega predračuna, temveč je le povzročilo računske napake v njem. Poudarja, da izpolnitve ne gre enačiti z zaokroževanjem, niti iz razpisne dokumentacije ne izhaja takšno enačenje in da v kolikor bi bila za naročnika oba vidika priprave ponudbene cene pomembna, bi moral to jasno in nedvoumno določiti v razpisni dokumentaciji, zato ne more obstoječega pravila razlagati na tako razširjen način in v škodo ponudnikov. Predlaga tudi postavitev strokovnjaka oziroma izvedenca meroslovne oziroma ekonomske stroke, ki naj bi potrdil, da izpolnitev določene številske vrednosti ni enako zaokroževanju te številske vrednosti. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati k podaji soglasja za popravo računske napake, saj je ponudnike tudi pozival k odpravi pomanjkljivostih v njihovih ponudbah, sicer pa da je odločitev naročnika nezakonita tudi iz razloga, ker je odstopanje zaradi računske napake, ki znaša v izpostavljenih postavkah skupaj le 5 centov, zanemarljivo, kar lahko po potrebi potrdi tudi predlagani strokovnjak oziroma izvedenec meroslovne oziroma ekonomske stroke. Vlagatelj zato predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi ter da se mu povrnejo stroški revizijskega postopka.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 22. 6. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik je v odgovoru z dne 29. 6. 2020 navedel, da se strinja z naročnikovo utemeljitvijo nedopustnosti ponudbe vlagatelja, sicer pa se do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo vsebinsko ni opredelil, je pa dodatno izpostavil dvom o realnosti ponudbenih cen, ki naj bi bile nenavadno nizke.
Naročnik je dne 3. 7. 2020 sprejel Odločitev, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik očitek o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila zavrača kot navidezen in neutemeljen. Navaja, da je navedel vse zahtevane elemente obrazložitve, na podlagi katerih je imel vlagatelj dovolj informacij za preveritev odločitve in uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Najprej je navedel abstraktno pravno pravilo, to je konkretno določbo dokumentacije, ki jo je uporabil pri ugotavljanju dopustnosti vlagateljeve ponudbe, to je točka 10. 2. 3 Navodil ponudnikom, in v nadaljevanju le-to navezal na konkretno ugotovljeno dejansko stanje pri vlagatelju, iz česar je mogoče razbrati katerih zahtev naročnika vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje. Dejstvo, da je odločitev o oddaji naročila povsem zadostno obrazložena, pa izhaja tudi iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj podrobneje navaja svoje razloge za vsebinsko neutemeljeno odločitev. V nadaljevanju kot neutemeljena zavrača tudi zatrjevanja vlagatelja o vsebinski neutemeljenosti odločitve naročnika. Navaja, da je bilo na podlagi pregleda predračuna vlagatelja za sklop 4 ugotovljeno, da je vlagatelj ceno na enoto brez DDV za ponudbene postavke pod zaporednimi št. 6, 7, 9, 11, 16 in 21 vnesel na več kot štiri decimalna mesta, zaradi česar je prišlo do napake v končni ponudbeni ceni brez in z DDV. Navedeni zaključek je med drugim mogoče opraviti ob dejstvu, da je naročnik pripravil predračun tako, da so se cene brez DDV na enoto, ne glede na to, na koliko decimalk so jih ponudniki vpisali, samodejno prikazale na štiri decimalna mesta natančno, dejstvu, da so morali ponudniki izpolniti le rumeno obarvana polja, ostala pa so se izračunala samodejno, in dejstvu, da so bila vsa ostala polja zaščitena z geslom, zato ponudniki vanje niso mogli posegati. V kolikor bi vlagatelj cene za izpostavljene ponudbene postavke izpolnil na največ štiri decimalna mesta, kot je zahteval, bi se zmnožki cen v navedenih postavkah razlikovali od ponujenih. Iz računske kontrole in ob upoštevanju prej navedenih dejstev po presoji naročnika nedvoumno izhaja, da je vlagatelj cene na enoto brez DDV za navedene ponudbene postavke vpisal na več kot štiri decimalna mesta. Cene brez DDV na enoto, ki so bile zaokrožene na več kot štiri decimalna mesta, so se pravilno zmnožile s količinami. Napaka je posledica zaokroževanja ponudbenih cen v elektronski verziji ponudnika, do katerih je prišlo zaradi lastne interne obdelave datotek vlagatelja, kar priznava tudi vlagatelj. Napake v ponudbi vlagatelja so torej posledica neupoštevanja naročnikovih zahtev po dovoljenem številu decimalnih mest ponudbenih cen na enoto, pripeljale pa so do napak v vrednostih postavk brez in z DDV, vrednosti zneska DDV in v končni ponudbeni ceni brez in z DDV. Naročnik zatrjuje, da ni mogoče govoriti o očitni računski napaki, pri čemer se sklicuje tudi na odločitev revizijskega organa št. 018-001/2016-7, sicer pa da vlagatelj ne navede v čem naj bi bila računska napaka oziroma kakšen je pravilen izračun domnevne računske napake.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 7. 2020 in dne 9. 7. 2020 skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 7. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah in v zvezi z nezadostno obrazložitvijo odločitve ponovno poudarja, da je naročnikova obrazložitev v nasprotju z listinskim dokazom v vlagateljevi ponudbi, to je predloženim ponudbenim predračunom v .pdf obliki, naročnik pa ni obrazložil kako je prišel do svojega sklepa, zaradi česar odločitve naročnika za sklop 4 ni mogoče preizkusiti, uporaba različne terminologije v dokumentaciji v zvezo z oddajo javnega naročila in v odločitvi o oddaji naročila pa je dodatno prinesla k nejasnosti oziroma neobrazloženosti slednje. Poudarja, da je njegova volja in namera glede ponudbenih cen jasna in nedvoumna in da je prišlo do očitne računske napake pri množenju vpisanih cen na enoto mere in količin, kar je mogoče ugotoviti s preračunom vpisanih cen na enoto mere in količin, in nasprotuje naročnikovemu stališču, da je napaka posledica zaokroževanja ponudbenih cen v elektronski verziji ponudbenega predračuna, interni dokument vlagatelja, na katerega se nanaša naročnikov argument, pa ni del ponudbe in zato tudi ne more biti predmet naročnikove presoje. Vztraja, da gre za manjše število računskih napak, ki niso take, da jih ne bi bilo dopustno popraviti, in da bi ga naročnik moral pozvati k podaji soglasja k njihovi popravi, sicer pa da je spregled oziroma neupoštevanje manjših formalnih odstopanj skladno z načelom sorazmernosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na obrazložitev odločitve o izločitvi ponudbe vlagatelja. Vlagatelj zatrjuje, da je obrazložitev odločitve naročnika v delu, ki se nanaša na zavrnitev vlagateljeve ponudbe, nezadostno obrazložena, saj ne dosega vzpostavljenega zakonskega standarda obrazložitve.

Revizijske navedbe v zvezi z vprašanjem ustreznosti obrazložitve odločitve o oddaji naročila je treba presojati z vidika tretjega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), v skladu s katerim je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila (ali odločitvi o tem, da naročila ne bo dodelil nobenemu ponudniku) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017, 018-053/2019 itd.), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudniku možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj mu omogoči, da se seznani s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preveri njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odloči, ali jo bodo morebiti izpodbijal v postopku pravnega varstva. Da bi lahko ponudnik sprejel odločitev o morebitnem uveljavljanju pravnega varstva, mora biti v zadostni meri seznanjen s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z že uveljavljeno prakso Državne revizijske komisije mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve z dne 9. 6. 2020, je naročnik za vlagateljevo ponudbo navedel, da jo je ocenil kot nedopustno, ker je ugotovil, da je vlagatelj ponudbeni predračun za sklop 4 izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije. Naročnik je v obrazložitvi odločitve pojasnil, da je v točki 10. 2. 3 navodil ponudnikom določil navodilo glede izpolnjevanja obrazca predračun: »Ponudnik mora v Predračunu ponuditi vse ponudbene postavke, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije. Ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu, in sicer na največ štiri (4) decimalna mesta«. Dalje pojasnjuje, da je bilo na podlagi pregleda vlagateljevega predračuna za sklop 4 ugotovljeno, da je vlagatelj ceno na enoto brez DDV, za ponudbene postavke pod zaporednimi št. 6, 7, 9, 11, 16 in 21, vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta, zaradi česar je prišlo tudi do napake v končni ponudbeni ceni brez in z DDV. Kot je še navedel naročnik, navedene nepravilnosti v ponudbi vlagatelja ni mogoče opredeliti kot pomanjkljivosti, ki jo je mogoče sanirati na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, ker gre za pomanjkljivost, ki zadeva končno ponudbeno ceno, v katero ni dovoljeno posegati, in da tudi ne gre za računsko napako, ki bi jo bilo mogoče sanirati na podlagi sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, pri čemer se sklicuje na sklep DKOM v zadevi 018-222/2017-7 z dne 13. 12. 2017, saj predstavlja ponudbena cena predmet vrednotenja po merilu, zato je njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Iz obrazložitve odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe je tako razvidno, da je naročnik navedel pravno kvalifikacijo vlagateljeve ponudbe in konkretno dejstvo, na podlagi katerega je sprejel odločitev o njeni zavrnitvi. Pravilo naročnika, da »ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu, in sicer na največ štiri (4) decimalna mesta«, je mogoče razumeti na način, da lahko ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu na nič (0), eno (1), dve (2), tri (3) ali štiri (4) decimalna mesta, medtem ko je izpolnitev postavk v Predračunu na pet (5), šest (6), sedem (7) ali več decimalnih mest v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je za vlagateljevo ponudbo ocenil, da ni dopustna, in sicer zato, ker je ugotovil, da vlagatelj ponudbenega predračuna za sklop 4 ni izpolnil skladno z njegovo zahtevo s tem, ko je ponudbeno ceno na enoto brez DDV za ponudbene postavke pod zaporednimi št. 6, 7, 9, 11, 16 in 21 vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta in da je v tej povezavi napaka v končni ponudbeni ceni brez in z DDV. Četudi naročnik ob tem ni navedel na koliko decimalnih mest naj bi vlagatelj vnesel te cene in kakšne naj bi bile konkretno vnesene cene in četudi naročnik ni pojasnil na podlagi česa sklepa, da naj bi vlagatelj ponudbene cene izpolnil na več kot štiri decimalna mesta, so po ugotovitvi Državne revizijske komisije v izpodbijani odločitvi navedeni konkretni podatki, ki v obravnavanem primeru predstavljajo pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je naročnik napravil sklep, da njegova ponudba ni dopustna. Ob upoštevanju prej navedenega določila je namreč z vidika vprašanja izpolnitve predračuna v nasprotju z zahtevami dokumentacije povsem nepomemben podatek ali je ponudnik pod izpostavljenimi postavkami v predračunu vnesel ponudbeno ceno na enoto brez DDV na pet (5) ali na sedem (7) decimalnih mest in kakšna naj bi bila dejansko vpisana cena, pač pa za zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva v konkretnem primeru ne glede na dejansko vpisano ponudbeno ceno povsem zadošča seznanitev ponudnika, da je v natančno izpostavljenih postavkah ponudbenega predračuna za sklop 4 ponudbene cene na enoto brez DDV vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta in s tem v nasprotju z zahtevami v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila.

Namen obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudbe ni ne dokazovanje ne ugotavljanje utemeljenosti razlogov za zavrnitev ponudbe, pač pa seznanitev ponudnika s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve in posledično zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva. Vprašanje obsega oziroma ustreznosti obrazložitve in s tem vprašanje zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je potrebno ločiti od vprašanja utemeljenosti odločitve. Obveznost obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudbe, ki je bistvena postopkovna obveznost, se nanaša na zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, medtem ko se dokazanost pravno relevantnih dejstev, navedenih v odločitvi o zavrnitvi ponudb, nanaša na vsebinsko zakonitost odločitve oziroma njeno utemeljenost. Povedano drugače, če naročnik odločitve o zavrnitvi ponudbe ne obrazloži ustrezno (torej če ne navede pravno relevantnih dejstev, ki so podlaga za zavrnitev ponudbe), je ponudniku onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj v postopku pravnega varstva ne more izpodbijati razlogov naročnika, s katerimi ni seznanjeni. Če pa naročnik razloge za zavrnitev ponudbe navede (s čimer omogoči ponudniku izpodbijanje teh razlogov), vendar ti razlogi ne obstajajo ali so s med seboj v nasprotju ali v nasprotju z listinskimi dokazi, pa je naročnikova odločitev o zavrnitvi ponudbe vsebinsko neutemeljena, saj naročnik ni imel podlage za zavrnitev ponudbe. Vsebinska zakonitost odločitve o zavrnitvi ponudbe oziroma obstoj razlogov za zavrnitev ponudbe se presoja v primeru spora oziroma v postopku pravnega varstva, zato mora naročnik (šele) v postopku pravnega varstva dokazati resničnost oziroma utemeljenost pravno relevantnih dejstev, navedenih v izpodbijani odločitvi.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev v predmetnem postopku glede na konkretne okoliščine obrazložena do te mere, da se je lahko vlagatelj seznanil s konkretnim in jasnim razlogom, ki je naročnika vodil pri sprejemanju njegove odločitve in z razlogom za izločitev njegove ponudbe, ki ga je lahko tudi preveril ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predložil dokaze, s katerimi dokazuje njeno neutemeljenost oziroma nezakonitost.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nedopustno.

Skladno z določbo 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri, ali je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in ali je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Državna revizijska komisija je za potrebe rešitve spornega vprašanja med vlagateljem in naročnikom vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila naslednje:

Naročnik je v točki 10.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da morajo ponudniki v ponudbeno dokumentacijo, ki mora biti predložena v elektronski obliki v informacijski sistem e-JN (točka 4. Navodila ponudnikom za pripravo ponudnikom), predložiti (med drugim) izpolnjen obrazec »Predračun«, ki je pripravljen v obliki Excelove datoteke in predstavlja popis vseh artiklov z opisom in zahtevanimi lastnostmi ter ocenjeno količino, ločeno po posameznih sklopih, in izpolnjen obrazec »Povzetek predračuna - rekapitulacija«. V točki 10.2.3 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe je naročnik določil:
»Ponudnik mora v Predračunu ponuditi vse ponudbene postavke, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije. Ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu, in sicer na največ štiri (4) decimalna mesta.
(…)
Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.
(…)
V primeru, da bo naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb odkril očitne računske napake, bo ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.
(…)
Ponudnik skladno z zgornjimi zahtevami izpolni tudi Povzetek predračuna (rekapitulacija).
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN »Predračun« (datoteko *.xlsx) naloži v razdelek »Druge priloge« v obliki Excel (.xlsx) datoteke.
Ponudnik informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naloži izpolnjen obrazec »Povzetek predračuna (rekapitulacija)« v .pdf obliki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb, obrazec »Predračun« pa naloži v razdelek »Druge priloge« v obliki .xlsx datoteki. V primeru razhajanj med podatki v Povzetku predračuna (rekapitulaciji) – naloženim v razdelek »Predračun«, in celotnim Predračunom – naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«.«

V »Obrazcu št. 5 – Predračun – popravek« je naročnik določil:
»Ponudnik na zavihku »Vrednost – sklopi« izpolni podatke o ponudniku (rumeno obarvana polja). Vrednosti se preračunajo na podlagi vnaprej nastavljenih formul.
Na listih »Sklop 1«, »Sklop 2, »Sklop 3« in »Sklop 4« ponudnik izpolnjuje rumeno obarvana polja, ostalo se izračuna na podlagi vnaprej nastavljenih formul.
Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.
Ponudnik mora znotraj sklopa izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene za posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika in bo naročnik ponudbo zavrnil kot nedopustno. V kolikor ponudnik vpiše ceno nič (0) EUR, se šteje, da ponuja postavko brezplačno.
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN »Predračun«(datoteko .xlsx) naloži v razdelek »Druge priloge«, v obliki Excel (.xlsx) datoteke.«

Dodatno je v »obrazcu Predračun za sklop 4: čistila – popravek« (spremenjen s Popravkom JN001268/2020-K02 z dne 30. 3. 2020) naročnik določil:
»1. Ponudnik izpolnjuje samo rumeno obarvana polja.
(…)
8. V stolpec »Cena/mersko enoto (brez DDV)« ponudnik vpiše ceno brez DDV za posamezno vrsto blaga, glede na mersko enoto, ki je navedena v stolpcu z oznako »Merska enota«.
(…)«

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval izpolnitev obrazca Predračun za posamezen sklop, ki ga je vnaprej pripravil naročnik v obliki excelove datoteke. Vpogled v obrazec »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« izkazuje, da je naročnik obrazec »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« pripravil tako, da je bilo ponudnikom tehnično omogočeno izpolnjevanje le rumeno obarvanih polj, pri čemer so v celoti oziroma v vseh ponudbenih postavkah rumeno obarvana polja v stolpcu »Cena/mersko enoto (brez DDV)« (stolpec 5), v posameznih ponudbenih postavkah pa so rumeno obarvana tudi polja v stolpcu »Srednja koncentracija del. raztopine (v %/l)« (stolpec 1) in v stolpcu »Količina ponujenega pakiranja embalaže« (stolpec 2), pri čemer excelova datoteka v vseh navedenih stolpcih omogoča vnos vrednosti na poljubno izbrano število decimalnih mest. Ne glede na to, na koliko decimalk vpiše ponudnik vrednosti v navedene rumeno obarvane stolpce, pa je naročnik datoteko oblikoval na način, da se v vseh navedenih stolpcih vpisane vrednosti v naslednjem koraku samodejno zaokrožijo, in sicer tako, da se vrednost, vpisana v stolpec 5, cena/mersko enoto (brez DDV) v naslednjem koraku samodejno zaokroži na štiri (4) decimalna mesta, vrednost, vpisana v stolpec 1 se samodejno zaokroži na eno (1) decimalno mesto, v stolpec 2 vpisana vrednost pa se samodejno zaokroži na dve (2) decimalni mesti. Z izpolnitvijo rumeno obarvanih polj v obrazcu »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« se po vnaprej nastavljeni formuli samodejno izračunajo tudi vrednosti posameznih postavk v stolpcih »Vrednost (brez DDV)« (stolpec 6), »Znesek DDV« (stolpec 7), »Skupna vrednost z (DDV) (stolpec 8) in »Vrednost na ponujeno pakiranje (brez DDV)« (stolpec 9), in hkrati samodejno izpolnijo vrednosti tega sklopa v »Obrazcu št. 5 – Predračun – popravek«.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je naročnik za vlagateljevo ponudbo ocenil, da ni dopustna, ker je ugotovil, da je vlagatelj ponudbeni predračun za sklop 4 izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije. Naročnik v obrazložitvi pojasnjuje, da je bilo na podlagi pregleda vlagateljevega predračuna za sklop 4 ugotovljeno, da je vlagatelj ponudbeno ceno na enoto brez DDV za ponudbene postavke pod zaporednimi št. 6, 7, 9, 11, 16 in 21 vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta, zaradi česar je prišlo do napake v končni ponudbeni ceni brez in z DDV. Naročnik vztraja, da ne gre za računsko napako, ki bi jo bilo mogoče sanirati, in se ob tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-222/2017. Nasprotno vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je v svoji ponudbi predložil ponudbeni predračun za sklop 4 v .pdf obliki, v katerem je izpolnil vse postavke na točno štiri (4) decimalna mesta natančno, da pa ima v svoji interni dokumentaciji cene nekaterih izdelkov, ponujenih v sklopu 4, zaokrožene na več kot štiri (4) decimalna mesta in da je pri zaokroževanju cen v osnutku ponudbenega predračuna v svoji interni dokumentaciji upošteval svoje podrobnejše interne cene, pri čemer naročnik takega zaokroževanja ni prepovedal, zaradi česar je prišlo pri množenju cen, izpolnjenih v končni (oddani) verziji ponudbenega predračuna pri izpostavljenih postavkah do računskih napak.

Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe vlagatelja v obliki, kot je bila predložena v informacijski sistem eJN, ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen obrazec »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« in »Obrazec št. 5 – Predračun – popravek« v .pdf obliki datoteke. Četudi je naročnik v dokumentaciji določil, da ponudnik obrazec »Predračun« naloži v obliki .xlsx datoteke, naročnik dejstva, da vlagatelj v ponudbi ni predložil izpolnjenega obrazca Predračun v zahtevani obliki datoteke, v izpodbijani odločitvi ni izpostavil. Iz pregleda tako predloženega obrazca »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« izhaja, da so v vseh ponudbenih postavkah obrazca »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, tudi v postavkah, ki jih izpostavlja naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve, to so postavke pod zaporednimi številkami 6, 7, 9, 11, 16 in 21, cene na enoto brez DDV v stolpcu 5 prikazane na štiri (4) decimalna mesta, kot zatrjuje vlagatelj, in sicer:
- v ponudbeni postavki pod zap. št. 6 je v stolpcu 5 navedena cena na enoto brez DDV v višini 0,9928 EUR,
- v ponudbeni postavki pod zap. št. 7 je v stolpcu 5 navedena cena na enoto brez DDV v višini 0,3497 EUR,
- v ponudbeni postavki pod zap. št. 9 je v stolpcu 5 navedena cena na enoto brez DDV v višini: 2,8553 EUR,
- v ponudbeni postavki pod zap. št. 11 je v stolpcu 5 navedena cena na enoto brez DDV v višini: 1,5491 EUR,
- v ponudbeni postavki pod zap. št. 16 je v stolpcu 5 navedena cena na enoto brez DDV v višini: 1,3755 EUR,
- v ponudbeni postavki pod zap. št. 21 je v stolpcu 5 navedena cena na enoto brez DDV v višini: 0,3688 EUR.

Po pregledu vlagateljevega predračuna je mogoče tudi ugotoviti, da prikazane vrednosti postavk brez in z DDV in vrednosti zneska DDV v izpostavljenih postavkah ne ustrezajo zmnožku prikazanih cen na enoto brez DDV in vnaprej določenih količin, in da posledično tudi končna ponudbena cena brez in z DDV ne ustreza vsoti vrednosti posameznih postavk v sklopu 4, kar pa med strankama revizijskega postopka ni sporno. Vrednost napake v končni ponudbeni ceni brez DDV, pa četudi ta znaša le 5 centov, pa z vidika zagotovitve načela enakopravne obravnave ponudnikov skladno z določbami ZJN-3 ni pravno relevantno.

Četudi vlagatelj v zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je v svojih interni datoteki pri nekaterih ponujenih artiklih upošteval interne cene, zaokrožene na več kot štiri (4) decimalna mesta in da je zaradi tega pri množenju cen pri izpostavljenih postavkah prišlo do računskih napak, je za presojo v konkretnem primeru kot edini relevanten dokument, iz katerega je mogoče ugotoviti kakšna je dejansko izražena volja vlagatelja o ceni na enoto brez DDV za posamezni artikel v sklopu 4, potrebno upoštevati obrazec »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, ki ga je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, in v njem prikazane cene. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je zato za presojo v konkretnem sporu pravno nerelevantno vprašanje, ali so tako prikazane cene v izpostavljenih postavkah rezultat morebitnega nepravilnega izpolnjevanja spornih postavk v stolpcu 5 na več kot štiri (4) decimalna mesta ali (ne)dopustnega zaokroževanja s strani vlagatelja ali samodejnega zaokroževanja s strani vnaprej pripravljenega obrazca Predračuna, saj tega dejstva iz predloženega obrazca »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« po pregledu predloženega predračuna v povezavi z drugimi deli vlagateljeve ponudbe kot celote ni mogoče ugotoviti, interne datoteke, na katero se vlagatelj sklicuje, pa v svoji ponudbi ni predložil in je zato tudi ni mogoče upoštevati kot relevantne za ugotavljanje vlagateljeve prave volje. Ker je torej vlagatelj oddal ponudbo z izpolnjenim obrazcem »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, v katerem so v ponudbenih postavkah pod zaporednimi številkami 6, 7, 9, 11, 16 in 21 prikazane cene na enoto na štiri (4) decimalna mesta, Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika v obrazložitvi izpodbijane odločitve, da je vlagatelj ponudbeni predračun za sklop 4 izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije oziroma da je ponudbeno ceno na enoto brez DDV za ponudbene postavke pod zaporednimi št. 6, 7, 9, 11, 16 in 21 vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta.

Navedenega ne more spremeniti naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-001/2016, saj navedena zadeva z obravnavo v okoliščinah konkretnega primera ni primerljiva. V navedeni zadevi je bilo namreč ugotovljeno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen predračun s popisom del tako v tiskani obliki kakor tudi v elektronski obliki, iz česar je izhajalo, da je izbrani ponudnik pri določenih postavkah popisa del v elektronsko verzijo vpisoval cene, zaokrožene na tri (3) decimalke, v tiskano verzijo pa cene, zaokrožene na dve (2) decimalki. Iz v ponudbi predloženih dokumentov je tako bilo mogoče ugotoviti, da so podlago za izračun skupne ponudbene vrednosti ponudbe izbranega ponudnika predstavljale cene, zaokrožene na tri decimalke, medtem ko cene iz tiskane verzije popisa del, ki so bile zaokrožene na dve decimalki, pri izračunu skupne ponudbene vrednosti niso bile upoštevane. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je bilo tako v navedeni zadevi mogoče nedvoumno ugotoviti, da izbrani ponudnik ni upošteval naročnikove zahteve, da morajo biti cene zaokrožene na dve decimalki (saj je bila skupna ponudbena cena izračunana na podlagi cen, zaokroženih na tri decimalke), prav tako pa ni upošteval naročnikove zahteve, da morata biti predložena popisa del v elektronski in tiskani verziji identična. Ravno nasprotno pa v konkretnem primeru iz ponudbe vlagatelja ne izhaja, da bi bile v ponudbi vlagatelja za ponudbene postavke, ki jih naročnik izpostavlja v obrazložitvi odločitve, navedene različne cene na enoto. Cene na enoto brez DDV, kot izhajajo iz v ponudbi predloženega obrazca »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, je zato potrebno šteti kot vlagateljevo pravo voljo.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje naročnika na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-222/2017 v obrazložitvi izpodbijane odločitve, saj glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretni zadevi ne gre za primerljivo zadevo. V navedeni zadevi je bilo namreč iz predloženega ponudbenega predračuna razvidno, da je ponudnik kršil zahtevo naročnika po vpisu cen, zaokroženih na dve decimalni mesti.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru, ne glede na način, na katerega je naročnik pripravil ponudbeni predračun, kot edine merodajne cene na enoto brez DDV za izpostavljene ponudbene postavke v sklopu 4 potrebno šteti cene, kot so razvidne iz vlagateljevega (edino) predloženega obrazca »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala ali je v izpostavljenih ponudbenih postavkah napaka v končni ponudbeni ceni brez in z DDV, ki bi jo bilo skladno z določili ZJN-3 oziroma dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila dopustno popraviti. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je zaradi zaokroževanja cen, ki ga je izvedel v svoji interni dokumentaciji, prišlo pri množenju cen, izpolnjenih v končni (oddani) verziji ponudbenega predračuna, do računskih napak pri izpostavljenih ponudbenih postavkah in da bi ga naročnik moral pozvati k podaji soglasja za popravo računske napake.

V zvezi z navedenim je sicer treba pritrditi navedbam naročnika, da vpis cene na enoto brez DDV v nasprotju z določili dokumentacije, v konkretnem primeru na več kot štiri (4) decimalna mesta, ne predstavlja ne očitne ne računske napake, ki bi jo bilo mogoče popraviti po petem oziroma sedmem odstavku 89. člena ZJN-3, saj bi bila v takšnem primeru napaka oziroma pomanjkljivost v ponudbi posledica neupoštevanja jasne in nedvoumne zahteve naročnika po vpisu cene na največ štiri (4) decimalna mesta. Vendar, kot je do sedaj ugotovljeno, v konkretnem primeru iz izpolnjenega obrazca »Predračun za sklop 4: čistila – popravek« ni mogoče ugotoviti, da je v izpostavljenih ponudbenih postavkah napaka v končni ponudbeni ceni brez in z DDV posledica vnosa cene na enoto brez DDV na več kot štiri (4) decimalna mesta in v tej povezavi neupoštevanja določil dokumentacije. Iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbi, je namreč mogoče sklepati, da so se pravilno vpisane cene na enoto brez DDV na štiri (4) decimalna mesta napačno zmnožile s količinami, kar predstavlja računsko napako v množenju v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, z odpravo katere naročnik ne bi posegel niti v ceno na enoto brez DDV (v ceno, ki jo je vlagatelj v predloženem obrazcu ponudil v posameznih ponudbenih postavkah) niti v količino (ocenjeno količino je določil naročnik). Ker upoštevaje v ponudbi predložen ponudbeni predračun in iz njega izhajajoče cene na enoto brez DDV v izpostavljenih postavkah ne omogočajo zaključka, da so prikazane cene na enoto brez DDV v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, je napako v prikazanih skupnih vrednostih posameznih ponudbenih postavk in v skupni ponudbeni vrednosti z in brez DDV skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopustno popraviti, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da je naročnik v točki 10.2.3 Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da bo v primeru, če bo pri pregledu in ocenjevanju ponudb odkril očitne računske napake, ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.
Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija kot nepotreben (in ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali vlagatelj z izvedencem predlaga razreševanje ne le dejanska, temveč tudi pravna vprašanja) zavrača tudi vlagateljev dokazni predlog s postavitvijo izvedenca, ki naj bi potrdil razliko med izpolnitvijo določene številske vrednosti in zaokroževanjem te številske vrednosti ter zanemarljivost razlike v višini 5 centov, saj izvedba tega dokaza ne bi v ničemer vplivala na predstavljene ugotovitve Državne revizijske komisije.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage, da je iz razloga, ki ga je navedel v odločitvi o oddaji naročila, zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3 iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 9. 6. 2020.

Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, pri čemer ne sme zanemariti lastnih pravil, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 8. 7. 2020 zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 6.000,00 EUR (vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o obdelavi naloga za plačilo takse, dejstvo, da je bilo plačilo takse v navedeni višini tudi dejansko izvršeno, pa je revizijski organ preveril v evidenci plačanih taks pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet)),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 500 točk (Tarifna številka 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 300,00 EUR in
- izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife, in sicer 2% od skupne vrednosti storitve, to je 500 točk, v višini 6,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za sestavo zahtevka za revizijo, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v OT. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika in s tem povezanimi izdatki, saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 8. 7. 2020, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.306,00 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29. 7. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor
- Odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran