018-102/2020 DARS, d. d.
Številka: 018-102/2020-6Datum sprejema: 17. 7. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje javnega naročila »DOBAVA TOVORNIH VOZIL« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je (v sklopih številka 1, 2, 3, 4 in 5) vložil vlagatelj RASCO KOMUNALNA OPREMA, d. o. o., Ulica XIV. divizije 14, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 7. 2020
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 17. 6. 2020, se ugodi in se
– v dokumentu, imenovanem »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU« »DOBAVA TOVORNIH VOZIL (Int. ev. št. 000080/2020)«, razveljavi:
a) vsebina pogoja za sodelovanje, kot je določena v podnaslovu »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)« poglavja »II.6. Ugotavljanje sposobnosti«, v (njegovem) delu, ki se glasi: »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU«
b) odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, po katerem bo naročnik »upošteval referenčna dokazila za dobave znotraj EU«, ter odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, po katerem se bodo (v sklopu številka 2) upoštevala »referenčna dokazila za dobave znotraj območja EU za posipalnik ZM6« (oba z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljena na Portalu javnih naročil)
c) tehnična zahteva, po kateri mora sistem »omogočati tako izpraznjenje celotnega zalogovnika kot tudi ločeno praznjenje transportnega traku, ne glede na količino soli v zalogovniku« (glej vprašanje, ki je z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljeno na Portalu javnih naročil)
– naročniku naloži odpravo kršitev na način, da objave na Portalu javnih naročil, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo, dopolni
a) z vsebino dokumenta, imenovanega »ODLOČITEV«, številka 313/2020-80/2020-rev-odg (sprejetega »na seji dne 30.06.2020«), kot izhaja iz drugega odstavka na strani 7, po kateri »je iz tehničnih zahtev razvidno, da je kontejnerski nakladalnik ločeno specificiran in je to samostojna enota, s samostojnim upravljanjem. Za vse ostale priključke pa je navedeno, da se upravljajo z enim komandnim pultom«
b) z vsebino dokumenta, imenovanega »ODLOČITEV«, številka 313/2020-80/2020-rev-odg (sprejetega »na seji dne 30.06.2020«), kot izhaja iz drugega odstavka alinee g na strani 7, v katerem je zapis »posipalnik v napačni poziciji« (v odgovoru, z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljenem na Portalu javnih naročil) pojasnjen na način, da naročnik s tem »zahteva, da se ne preobremenjuje tehnično dovoljenih nosilnosti osi. Ponudnik mora na podlagi izračuna obremenitev sam določiti ustrezno pozicijo posipalnika, saj le tako lahko zagotovi ustrezne osne obremenitve. Izračun pozicije posipalnika je pogojen z šasijo, težo in težiščem priključkov katere izračuna določi ponudnik sam«
c) s pojasnilom, na kakšen način je (vezano na kapaciteto črpalke) razumeti zahtevo »količina posipanja od 10 do 100 ml/m2, pri maksimalni hitrosti in širini 12m«, oziroma, da »jasno in nedvoumno določi« […] »hkratne karakteristike (količina posipanja v ml / m2, hitrost in širina), na podlagi katerih bo mogoče izračunati potrebno kapaciteto črpalke«.
V vseh preostalih delih (razen v delih, v zvezi s katerimi je v zadevni odločitvi ugotovljeno, da jim je naročnik v zahtevku za revizijo (konkludentno) ugodil že sam, oziroma, da vlagatelj v zvezi z njimi nima pravnega interesa), se vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrne.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.873,21 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 25. 3. 2020 sprejel »SKLEP UPRAVE o pričetku postopka oddaje javnega naročila«, evidenčna številka 000080/2020, za predmet naročila »DOBAVA TOVORNIH VOZIL« (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo (s številko objave JN002996/2020-B01) dne 14. 5. 2020 objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 15. 5. 2020 pa (s številko dokumenta 226547) v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2020/S 095.
Naročnik je pred rokom za prejem ponudb (do dne 22. 6. 2020 do 9. ure) dne 17. 6. 2020 prvič prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 17. 6. 2020, skupaj s prilogami, drugič pa ga je prejel dne 22. 6. 2020 (v nadaljevanju oboje: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v obeh različicah) zatrjuje, da je naročnik »v nasprotju z določbami ZJN-3 posamezna določila razpisne dokumentacije opredelil na način, da nezakonito in brez objektivno opravičljivih razlogov favorizira« […] »ponudnika EPOKE in RIKO Ribnica d.o.o.« […] »in s tem krši temeljna načela postopkov javnega naročanja« ter 68. člen ZJN-3, saj »[d]efiniranje vsebine predmeta javnega naročila na način, kot ga graja ta revizija nima pravno opravičljive podlage in vlagatelja nezakonito omejuje v možnosti uspešnega konkuriranja na predmetnem naročilu«. Vlagatelj ob tem zaključuje, da »sploh ne more konkurirati na predmetnem javnem naročilu, ker je naročnik določil zahteve, ki jih izpolnjuje le en dobavitelj na trgu. Brez da bi za to imel objektivno opravičljive razloge«.
Vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika pri določanju tehničnih specifikacij predmeta zadevnega javnega naročila v naslednjih podnaslovih
– »III.1.1.) Omejevanje geografskega področja referenčnih dobav«
– »III.1.2.) Nepovezanost referenc z namenom favorizacije ponudnika«
– »III.2) Diskriminatornost tehničnih zahtev z namenom favorizacije ponudnika«
– »III.2.1) Kapaciteta in dimenzije posipalnika ZM16(A)«
– »III.2.2) Površinska zaščita posipalcev tipa ZM6 in ZM7«
– »III. 2. 3) Univerzalne bočne plošče«
– »III.2. 4) Upravljanje z vsemi priključki preko ene kontrolne enote«
– »III.2. 5.) Stanje in pozicija posipalnika na kontejnerskem nakladalniku«
– »III.2.6) Specifikacije materialov za posipanje«
– »III.2.7) Nezakoniti parametri in količine posipavanja posipalnika ZM16(A)«
– »III.2.8) Koriščenje tekočin za razmastitev cest s posipalniki«
– »III.2. 9) Praznjenje transportnega sistema v kesonu posipalnika«.
Naročnik je »na seji dne 30.06.2020« sprejel dokument, imenovan »ODLOČITEV«, številka 313/2020-80/2020-rev-odg (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je »[p]redlog vlagatelja v zahtevku za revizijo« zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja »za povračilo stroškov«. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zavrača vlagateljev zahtevek za revizijo, podaja svoje utemeljitve določb razpisne dokumentacije in obenem »poudarja, da je tehnične zahteve« […] »določil na podlagi lastnih izkušenj uporabe prej dobavljene primerljive opreme ter na podlagi izvedene študije zunanje strokovne inštitucije, in sicer Fakultete za strojništvo« (predzadnji odstavek na strani 2).
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 1. 7. 2020, naročnik pa je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 3. 7. 2020, odstopil »zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo v postopku javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku« (kot navaja sam) v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je dne 7. 7. 2020 prejela vlagateljevo vlogo, imenovano »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 6. 7. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), v kateri vlagatelj »podaja svojo opredelitev do zavrnitve zahtevka za revizijo in obvešča, da v celoti vztraja pri revizijskem postopku«.
Dne 13. 7. 2020 je Državna revizijska komisija s strani naročnika prejela še vročilnico, iz katere izhaja, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 1. 7. 2020.
Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zadevno javno naročilo (kot to izhaja iz podpoglavja »II.1. Predmet javnega naročila« dokumenta, imenovanega »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU«, »DOBAVA TOVORNIH VOZIL (Int. ev. št. 000080/2020)« – v nadaljevanju: razpisna dokumentacija – pa tudi iz točk »II.1.4 Kratek opis« objavljenih obvestil o (javnem) naročilu) razdelil na pet sklopov. Naročnik je v predrevizijskem postopku sicer prejel dva vlagateljeva zahtevka za revizijo, z dne 17. 6. 2020, skupaj s prilogami, vendar pa sta obe različici zahtevkov za revizijo po vsebini enaki (v odločitvi o zahtevku za revizijo tako tudi naročnik ugotavlja, da je »[d]ne 22.06.2020« […] »ponovno prejel isti zahtevek za revizijo s povsem enakimi pravovarstvenimi predlogi«; predzadnji odstavek na strani 1). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v posledici štela, da je vlagatelj v predrevizijskem postopku (v bistvu) vložil en sam zahtevek za revizijo in sicer zoper razpisno dokumentacijo v vseh petih sklopih.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik »v nasprotju z določbami ZJN-3 posamezna določila razpisne dokumentacije opredelil na način, da nezakonito in brez objektivno opravičljivih razlogov favorizira« […] »ponudnika EPOKE in RIKO Ribnica d.o.o.« […] »in s tem krši temeljna načela postopkov javnega naročanja« (predzadnji odstavek na strani 2, v povezavi z drugim odstavkom na strani 4), pa tudi 68. člen ZJN-3, saj »[d]efiniranje vsebine predmeta javnega naročila na način, kot ga graja ta revizija nima pravno opravičljive podlage in vlagatelja nezakonito omejuje v možnosti uspešnega konkuriranja na predmetnem naročilu« (predzadnji odstavek na strani 2, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na isti strani). Vlagatelj ob tem zaključuje, da »sploh ne more konkurirati na predmetnem javnem naročilu, ker je naročnik določil zahteve, ki jih izpolnjuje le en dobavitelj na trgu. Brez da bi za to imel objektivno opravičljive razloge« (drugi odstavek na strani 5).
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.1.1.) Omejevanje geografskega področja referenčnih dobav«
V zadevnem podnaslovu zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik kljub temu, da je izrecno zapisal, da »bo upošteval referenčna dokazila za dobave znotraj EU«, s pogojem (za sodelovanje) glede referenc »še vedno omejuje konkurenco, saj v kolikor je ponudnik dobavil enakovreden posipalnik, ne glede na kraj dobave je ponudnik izkazal tehnično usposobljenost. Za dobavo in dostavo tovornih vozil ne veljajo nobena posebna, specialna pravila na ravni EU, ki bi lahko utemeljevala omejevanje geografskega področja« (tretji odstavek na strani 6, v povezavi z drugim odstavkom na isti strani). Glede na to »bi moral naročnik upoštevati tudi reference, ki se nanašajo na območje držav nečlanic EU, v kolikor« (so) »bile izvršene pravočasne in kakovostne dobave enakovredne opreme« (četrti odstavek na strani 6).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že s tem, ko zatrjuje, da mu je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila »onemogočeno konkuriranje, saj razpolaga z veliko referencami enakovrednih dobav, ki pa niso bile izvršene znotraj EU«, »glede na omejitev« pa »ne more z njimi izkazati tehnične usposobljenosti«, razumeti, da vlagatelj zatrjuje tudi, da ne razpolaga z nobeno ustrezno referenco »za dobave znotraj EU«. Vlagatelj s tem zatrjuje, da ne razpolaga z referencami »enakovrednih dobav, ki« so »bile izvršene znotraj EU« in so ustrezne referencam, ki jih naročnik zahteva v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, torej negativno dejstvo, Državna revizijska komisija pa je upoštevala, da se je v teoriji in sodni praksi ustalilo stališče, po katerem je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da v njej naročnik gospodarske subjekte »vabi k predložitvi ponudbe za dobavo tovornih vozil v skladu z razpisno dokumentacijo« (prvi odstavek poglavja »I. POVABILO K ODDAJI PONUDBE«), ponudnik pa »se lahko prijavi za katerikoli sklop, za enega ali več«, pri čemer se za sklope »zahteva izpolnjevanje vseh pogojev, ki so navedeni v točki II.6. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Ostale zahteve naročnika morajo ponudniki izpolnjevati, kot so zapisane za posamezen sklop« (vse četrti odstavek podpoglavja »II.1. Predmet javnega naročila«, primerljivo pa tudi drugi odstavek podpoglavja »II.2. Vrsta in količina blaga«). Ponudba je morala biti tako »v celoti pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo in« je morala »izpolnjevati vse pogoje za sodelovanje v postopku javnega naročila« (tretji odstavek podpoglavja »II.2. Vrsta in količina blaga«), »[p]odrobnejši opis blaga in druge tehnične zahteve« pa »so razvidne iz poglavja IV- Tehnične specifikacije« (prvi odstavek podpoglavja »II.2. Vrsta in količina blaga«).
V podpoglavju »II.6. Ugotavljanje sposobnosti« razpisne dokumentacije (v prvotni vsebini) je naročnik določil med drugim tudi, da
– mora ponudnik »v ponudbo priložiti dokazila zahtevana v tehničnih specifikacijah za posamezna vozila oz. priključke« in sicer »[z]a sklop 1:« […] »ZM6:« (podnaslov »C. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«)
– »Reference: Ponudnik mora predložiti referenco, s katero dokazuje, da je v zadnjih treh (3) letih od objave predmetnega javnega naročila kot samostojni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture), na področju Republike Slovenije dobavil in montiral:
- vsaj en (1) posipalnik ZM6 enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila
- vsaj en (1) posipalnik ZM16 enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila«
(podnaslov »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«). Citirana zahteva glede referenc velja za sklope številka 1, 2, 4 in 5 (s tem, da je v navezavi na sklop številka 2 med obema referenčnima zahtevama dodana besedica »ALI«)
– »Reference: Ponudnik mora predložiti referenco, s katero dokazuje, da je v zadnjih treh (3) letih od objave predmetnega javnega naročila kot samostojni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture), na področju Republike Slovenije dobavil in montiral:« […]
»- vsaj en (1) posipalnik ZM7 enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila«
(podnaslov »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«). Citirana zahteva glede referenc velja za sklop številka 3.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, »[p]onudnik dokaže izpolnjevanje referenčnega pogoja po posameznem sklopu, na katerega se prijavlja«, »[r]eferenčna potrdila se ne seštevajo v primeru oddaje ponudbe za več sklopov« (oboje zadnji odstavek podnaslova »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«), »[v] primeru skupne ponudbe« pa »se referenčni projekti seštevajo« (drugi odstavek rubrike »Način dokazovanja:« podnaslova »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«). Naročnik je ob tem še določil, da »bo priznal referenco, če so bile dobave, ki jih ponudnik navaja, zaključene ali prevzete najkasneje v zadnjih dveh letih pred predložitvijo ponudbe« (rubrika »Način dokazovanja:« podnaslova »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«).
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik (glej odgovor z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«) na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki je objavljeno na Portalu javnih naročil, odgovoril, da
– »bo upošteval referenčna dokazila za dobave znotraj EU«, da »zahteva reference za zimsko opremo, saj je ta ključnega pomena za kvalitetno izvajanje zimskega vzdrževanja«, »[r]eference za razpisana tovorna vozila« pa »ne zahteva, saj so le ta tipska«
– se (v sklopu številka 2) »[z]ahteva po referenci za ZM 16« […] »črta. Upoštevala se bodo referenčna dokazila za dobave znotraj območja EU za posipalnik ZM6«, pri čemer je ob tem še (dvakrat) zapisal, da »je na vprašanje že odgovoril«
– se strinja »s predlogom, starost dokazila« (glede zahtevanih referenc) »se podaljša na tri leta«
– so »[r]eference so vezane izključno na opremo, navedeno v razpisu, to so posipalniki brez kotalnih prekucnikov oz. vrste vgradnje«.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik z razlogi, ki jih je v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel v utemeljitev določitve pogoja za sodelovanje glede referenc v vsebini, po kateri morajo ponudniki predložiti referenco, s katero dokazujejo, da so »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU dobavil[i] in montiral[i]« vsaj en posipalnik ZM6 (v sklopih številka 1, 2, 4 in 5), ZM16 (v sklopih številka 1, 4 in 5) oziroma ZM7 (v sklopu številka 3) »enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila«, ni uspel izkazati in dokazati objektivno opravičljivih razlogov, povezanih s predmetom javnega naročila, na podlagi katerih bi lahko upravičeno omejil konkurenco med ponudniki (prvi odstavek 5. člena ZJN-3). Naročnik pogoj za sodelovanje glede referenc v izpostavljeni vsebini sicer utemeljuje s tem, da želi »preveriti delovanje obstoječih strojev pred dobavo, zato je tudi upoštevaje epidemijo koronavirusa v času objave predmetnega razpisa« […] »določil preverljiv teritorij za dobavo opreme. Naknadna razširitev območja na države EU je sovpadala z opustitvijo ukrepov proti širjenju epidemije koronavirusa« (drugi odstavek rubrike »Pod točko III.1« na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa zadevni argument naročnika ni prepričljiv, saj se tudi v obdobju, ko je z dnem uveljavitve Odloka o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 68/2020, in sprem.) prenehala veljati Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/2020, in sprem.), razmere na področju Evropske unije spreminjajo skoraj na dnevni ravni. V posledici navedenega naročnik tudi s tem, ko je kot referenčno območje določil »dobave znotraj EU« oziroma »dobave znotraj območja EU«, nikakor ne more vedeti, ali bo v trenutku, ko bo želel »preveriti delovanje obstoječih strojev pred dobavo«, pri tem veljala v kateri od držav, članic Evropske unije, katera od omejitev, ki sovpadajo z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), niti ne more vedeti, kakšna ta omejitev bo. Naročnik bi v vsakem primeru moral »preveriti delovanje obstoječih strojev pred dobavo« na način in ob upoštevanju vseh omejitev, ki veljajo oziroma bodo veljale v trenutku »preverit[ve] delovanj[a] obstoječih strojev pred dobavo«, ne glede na »geografsko področje« (primerjaj drugi odstavek rubrike »Pod točko III.1« na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Ob tem naročnik z ničemer ni ustrezno dokazal niti, da »so vremenski pogoji in razmere« […] »v srednji Evropi«, kjer »Slovenija geografsko leži«, podobne (zgolj) »razmeram zahtevanim referencam znotraj območja EU«, niti, da »[o]menjene države v katerih ima vlagatelj domnevno reference imajo« toliko »drugačne vremenske pogoje«, (da v posledici) uporabljajo druge tehnologije in drugačne materiale, kateri niso primerljivi z našimi« (zadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik tudi sicer pogoja za sodelovanje glede referenc ni vezal na »srednj[o] Evrop[o]«, pač pa jih je vezal »znotraj območja EU« (torej na območje celotne Evropske unije), pa čeprav se vremenske razmere tudi v nekaterih državah članicah Evropske unije (na primer med severnimi in južnimi, vzhodnimi in zahodnimi) lahko občutno ločijo med seboj. V zvezi z vsem doslej navedenim pa velja izpostaviti še zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 4), da »naročnik ni vnaprej navedel, da bi izvajal osebni ogled« (»[k]ot je naročnik doslej vedno počel, je referenčne dobave preverjal po elektronski pošti ali telefonsko, nikoli pa z ogledom v živo«).
Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da za odločitev o zahtevku za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.1.1.) Omejevanje geografskega področja referenčnih dobav«,
– ni pravno relevanten argument naročnika, po katerem »je bilo predmetno JN objavljeno na portalu TED in je s tem dana možnost, da oddajo ponudbo tudi drugi proizvajalci opreme za zimsko vzdrževanje cest znotraj EU kot so Schmid, Kahlbaher, Damman, Bucher, Gillete…« (tretji odstavek rubrike »Pod točko III.1« na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo). Zgolj dejstvo, da »je bilo predmetno JN objavljeno na portalu TED« (kar je ob upoštevanju mejnih vrednosti za objave iz 22. člena ZJN-3 tudi moralo biti), namreč naročnika ne odvezuje tega, da pogoje za sodelovanje določi ob upoštevanju določb ZJN-3 (vključno z načeli, na katerih temelji javno naročanje)
– niso pravno relevantni argumenti oziroma zatrjevanja naročnika, ki se vežejo na vprašanje, ali naj bi »naročnik s prej izvedenim postopkom za dobavo posipalnika (ZM16), objavljenim na Portalu javnih naročil JN pod št. JN006334/2019-W01, dne 11.09.2019, konkurenčnemu ponudniku Riko Ribnica d.o.o., omogočil pridobitev referenc za ta postopek« (drugi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), niti niso pravno relevantne navedbe naročnika, ki se vežejo na vprašanje, ali »je naročnik edina organizacija v Republiki Sloveniji, ki uporablja posipalnike tipa kot npr. ZM16« (predzadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo). Izpostavljena zatrjevanja niso v pravno relevantni zvezi z zahtevo pogoja za sodelovanje glede referenc v vsebini, po kateri morajo ponudniki predložiti referenco, s katero dokazujejo, da so »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU dobavil[i] in montiral[i]« vsaj en posipalnik ZM6 (v sklopih številka 1, 2, 4 in 5), ZM16 (v sklopih številka 1, 4 in 5) oziroma ZM7 (v sklopu številka 3) »enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila«
– niso pravno relevantni argumenti oziroma zatrjevanja naročnika, ki se vežejo na domnevne pretekle slabe izkušnje (naročnik namreč v zvezi s tem »navaja več primerov, ko je bila ta oprema neustrezna in ni zadovoljevala potreb naročnika«; glej zadnji odstavek na strani 3). Izpostavljena zatrjevanja niso v pravno relevantni zvezi z zahtevo pogoja za sodelovanje glede referenc v vsebini, po kateri morajo ponudniki predložiti referenco, s katero dokazujejo, da so »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU dobavil[i] in montiral[i]« vsaj en posipalnik ZM6 (v sklopih številka 1, 2, 4 in 5), ZM16 (v sklopih številka 1, 4 in 5) oziroma ZM7 (v sklopu številka 3) »enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila«. Navedeni argumenti oziroma zatrjevanja naročnika so lahko morebiti pravno relevantni (le) v zvezi z razlogom za izključitev, po katerem naročnik lahko iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt tudi v primeru alinee f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, če je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (kar je naročnik tudi sicer storil v alinei a druge alinee prvega odstavka naslova »Razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3)« podpoglavja »II.6. Ugotavljanje sposobnosti« razpisne dokumentacije). Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokaznega predloga (po katerem naročnik lahko »[n]a zahtevo Državne revizijske komisije« […] »ves dokazni material predloži takoj po pozivu«) v zvezi s tem.
V navezavi na dokazni predlog, po katerem naročnik lahko »[n]a zahtevo Državne revizijske komisije« […] »ves dokazni material predloži takoj po pozivu«, Državna revizijska komisija tudi sicer ugotavlja, da ta ni ustrezno substanciran. Pri zadevnem dokaznem predlogu bi moral namreč naročnik določno navesti, katere listine predstavljajo »ves dokazni material«, kaj se s posamezno od teh listin dokazuje (zadevni dokazni predlog je tudi sicer predlagan le vezano na zatrjevanja, podana v drugi alinei prvega odstavka na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo, ne pa vezano na ostala zatrjevanja v ostalih alineah zadnjega odstavka na strani 3 in prvega odstavka na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo) ter kako bo izvedba vsakega posameznega predlaganega dokaza vplivala na rezultat zadevnega postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti Državna revizijska komisija, saj bi s tem kršila razpravno načelo. Poleg tega iz drugega odstavka 28. člena ZPVPJN izhaja, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevati navedbe vlagatelja, se do njih opredeliti ter »utemeljiti svoja stališča«. Že iz zahteve po tem, da mora naročnik »utemeljiti svoja stališča«, v povezavi s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN (po katerem se lahko vlagatelj »v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena« ZPVPJN »opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi«), tako izhaja, da mora naročnik vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoja stališča, navesti oziroma predložiti že (v) odločitvi o zahtevku za revizijo, ne pa jih predložiti šele »po pozivu« (in to le Državni revizijski komisiji). Tudi iz določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, izhaja, da morajo stranke »navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo« (prvi odstavek 7. člena), vsaka »stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika« (212. člen), če Državna revizijska komisija »na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva,« pa »sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu« (215. člen).
Iz razloga, ker naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične (in strokovne) sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja, vse zahteve pa morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s tem, ko je pogoj za sodelovanje glede referenc določil na način, da morajo ponudniki predložiti referenco, s katero dokazujejo, da so »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU dobavil[i] in montiral[i]« vsaj en posipalnik ZM6 (v sklopih številka 1, 2, 4 in 5), ZM16 (v sklopih številka 1, 4 in 5) oziroma ZM7 (v sklopu številka 3) »enakovredno kot je navedeno v tehničnih specifikacijah tega javnega naročila«, naročnik kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-3 (vezano na deseti odstavek 76. člena in alineo b osmega odstavka 77. člena ZJN-3), pa tudi prvi odstavek 5. člena ZJN-3, 7. ter 8. člen ZJN-3. Omenjeni pogoj za sodelovanje namreč v vsebini, ki se glasi »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU«, neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki, naročnik v zvezi z njo ni uspel izkazati in dokazati, da bi bila ta (glede izbire, določitve in uporabe pogoja v izpostavljeni vsebini) sorazmerna predmetu javnega naročanja, naročnik pa z njo ustvarja tudi okoliščine, ki pomenijo krajevno diskriminacijo ponudnikov. V predstavljenem smislu (in v njegovih mejah) tako ni prezreti zatrjevanja vlagatelja, da »bi moral naročnik upoštevati tudi reference, ki se nanašajo na območje držav nečlanic EU, v kolikor« (bi) »bile izvršene pravočasne in kakovostne dobave enakovredne opreme« (četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo).
Iz razlogov, utemeljenih doslej, na predstavljeni zaključek v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika, po katerem »iste zahteve« (domnevno) »izpolnjujejo tudi drugi ponudniki«, […] »o čemer se je naročnik že pred pripravo predmetnega naročila prepričal na podlagi opravljene analize trga« (zadnji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo).
Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.1.1.) Omejevanje geografskega področja referenčnih dobav«, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v posledici delno razveljavila postopek javnega naročanja na način, da je (v vseh petih sklopih) razveljavila
– vsebino pogoja za sodelovanje, določenega v podnaslovu »D. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)« poglavja »II.6. Ugotavljanje sposobnosti«, in sicer v delu, ki se glasi »znotraj EU« oziroma »znotraj območja EU«
– odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, po katerem bo naročnik »upošteval referenčna dokazila za dobave znotraj EU«, ter odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, po katerem se bodo (v sklopu številka 2) upoštevala »referenčna dokazila za dobave znotraj območja EU za posipalnik ZM6« (oba z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljena na Portalu javnih naročil).
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.1.2.) Nepovezanost referenc z namenom favorizacije ponudnika«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo najprej zatrjuje, da naročnik »v prejšnjem javnem naročilu za predmet naročila objavljen na Portalu javnih naročil JN006334/2019 za predmet Dobava posipalnika (ZM16) kjer je bil izbran Riko Ribnica d.o.o. ni zahteval nobene reference. Nato pa je v predmetnem javnem naročilu iz razloga, ker je imel favorizirani ponudnik referenco z območja Republike Slovenije le-to vezal na območje RS, kar je pozneje "razširil" na območje EU« (prvi odstavek zadevnega podnaslova na strani 7). V nadaljevanju tega dela zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da »so tudi posipalniki "tipski", zato meni da to ne more biti opravičljiv odgovor naročnika, zakaj se zahteva referenca samo na posipalnike in ne tudi za vozila, ki predstavljajo znaten del celotnega sklopa. Več kot očitno je, da želi naročnik ponovno favorizirati ponudnika in je "pro forma" zahteval le reference ZM6, zato da se zahteva izkazovanje tehnične usposobljenosti in izbere preferiranega ponudnika« (četrti odstavek na strani 8). »Reference so določene na način, da se nezakonito preferira ponudnika RIKO Ribnica d.o.o., glede na dejstvo, da je dotični ponudnik ponudil majhno število posipalnikov ZM16(A)« (četrti odstavek na strani 8). »Naročnik torej z referenco ne zasleduje izkazovanja tehnične usposobljenosti, pač pa favorizacijo ponudnika z namenom eliminiranja potencialnih ponudnikov, vključno« (s) »ponudbo vlagatelja« (peti odstavek na strani 8).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeva zatrjevanja v vsebini zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.1.2.) Nepovezanost referenc z namenom favorizacije ponudnika«, pavšalna in nedokazana, s čimer ostajajo na ravni predvidevanj, domnev in hipotez vlagatelja, brez ustreznih pravno relevantnih dokazov. Upoštevaje pravila izvedbe postopkov javnega naročanja je namreč potrebno zaključiti, da bi bil »v prejšnjem javnem naročilu za predmet naročila objavljen na Portalu javnih naročil JN006334/2019 za predmet Dobava posipalnika (ZM16)« lahko kot najugodnejši izbran katerikoli ponudnik, ki je predložil dopustno ponudbo (primerjaj prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ne pa zgolj »Riko Ribnica d.o.o.« (ponudbo je »v prejšnjem javnem naročilu« predložil tudi vlagatelj). Hipotetičen in (kot bistveno) nedokazan je tako zaključek vlagatelja, da »je v predmetnem javnem naročilu iz razloga, ker je imel favorizirani ponudnik referenco z območja Republike Slovenije le-to vezal na območje RS, kar je pozneje "razširil" na območje EU«. Vsebinsko enako velja za zatrjevanje vlagatelja, da »[n]e gre spregledati dejstva, da je bil postopek oddaje javnega naročila JN006334/2019 razpisan le nekaj mesecev prej, ter da je bila pogodba podpisana dne 15.1.2020, rok za dobavo pa se je iztekel na dan 15.3.2020« (drugi odstavek tega podnaslova na strani 7), pa tudi za zatrjevanje vlagatelja, da je »[v]eč kot očitno«, […] »da naročnik z referenco ne zasleduje tehnične usposobljenost, pač pa želi pridobiti favoriziranega ponudnika in ne zahteva referenc dobav, s katerimi favoriziran ponudnik ne razpolaga« (drugi odstavek na strani 8, vsebinsko primerljivo pa tudi četrti in zadnji odstavek na isti strani).
Nadaljnja zatrjevanja vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo je razumeti na način, da v njih meni, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 iz razloga, ker ni postavil dodatnih (strožjih) pogojev za sodelovanje glede referenc. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ZJN-3 česa takega ne nalaga, oziroma, z drugimi besedami: zahteva vlagatelja, da naj naročnik določi strožje pogoje za sodelovanje glede referenc, v določbah ZJN-3 nima ustrezne pravne podlage (primerjaj v zvezi s tem tudi sklep Državne revizijske komisije, številka 018-164/2019-8, z dne 17. 10. 2019). Pravno relevantni del desetega odstavka 76. člena ZJN-3 tako jasno določa, da »[g]lede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil«. Iz razloga, ker naročnik ni postavil dodatnih pogojev za sodelovanje glede referenc, vlagatelju tudi ni onemogočeno sodelovanje v zadevnem postopku oddaje javnega naročila, niti ni v slabšem položaju kot ostali ponudniki (nobenemu od ponudnikov namreč ni treba izpolniti pogoja za sodelovanje glede referenc, ki ga naročnik ni določil – naročnik ne »zahteva referen[c]« […] »tudi za vozila, ki predstavljajo znaten del celotnega sklopa«), pač pa se vlagatelj, kot že navedeno, zavzema, da bi naročnik določil dodatne (strožje) pogoje za sodelovanje glede referenc (v tem smislu primerjaj sklep Državne revizijske komisije, številka 018-060/2019-5, z dne 26. 6. 2019). Tudi sicer pa se v okoliščinah dejanskega stanja, kot so tokratne (ko naročnik ne določi dodatnega – strožjega – pogoja za sodelovanje glede referenc), v posledici tega poveča krog potencialnih kandidatov (v tem smislu primerjaj sklep Državne revizijske komisije, številka 018-255/2016-9, z dne 14. 2. 2017).
Državna revizijska komisija je že v svoji odločitvi (sklepu), številka 018-212/2019-2, ki je v mejah citiranih zaključkov pravno relevantna tudi ob upoštevanju tokratnega dejanskega stanja, zapisala, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo »zatrjevati ne samo dejstva, da lahko tehnične zahteve izpolni le določen proizvajalec, temveč tudi to, da naročnik za takšne tehnične zahteve nima objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov. Navsezadnje je naročnik tisti, ki mora upravičiti svoje tehnične oz. strokovne potrebe, vendar to lahko stori šele, če vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja in dokazuje okoliščine, ki bi lahko kazale na to, da naročnik za njihovo določitev ni imel stvarnih oziroma objektivnih strokovnih podlag«. Državna revizijska komisija je nadalje v svoji odločitvi (sklepu), številka 018-207/2017-8, ki je prav tako v mejah citiranih zaključkov pravno relevantna ob upoštevanju tokratnega dejanskega stanja, zapisala tudi: »Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, ki je v vlogi« […] »navedel, da mora imeti naročnik "objektivno in strokovno utemeljene razloge", da s tehničnimi specifikacijami omeji konkurenco, pa ne more spregledati, da mora naročnik biti sposoben obraniti svoje zahteve šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev ni imel stvarnih oziroma objektivnih podlag«.
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.1.2.) Nepovezanost referenc z namenom favorizacije ponudnika«, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2) Diskriminatornost tehničnih zahtev z namenom favorizacije ponudnika«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo navaja zahtevo naročnika za »posipalnike ZM16A«, ki se glasi »avtomatsko pošiljanje podatkov v DAU formatu preko serijske komunikacije RS 232 za povezovanje GPS/GPRS modula za avtomatsko spremljanje dela posipalnika«, ob tem pa zatrjuje, da je »DAU format« […] »specifičen format za prenos podatkov o delu posipalnika in zimske službe, ki se uporablja izključno v Kraljevini Danski in to izključno za potrebe danske nacionalne agencije za vzdrževanje avtocest« (zadnji odstavek na strani 9).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v odgovoru na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«), objavljenem na Portalu javnih naročil, naročnik odgovoril, da je »[n]avedba v tehničnih specifikacijah glede DAU protokola« […] »napačna in se črta iz zahtev«, kar ugotavlja že sam vlagatelj, ko v zahtevku za revizijo navaja, da »je naročnik preko odgovora na Portalu javnih naročil črtal zahtevo po DAU protokolu« (prvi odstavek na strani 10).
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v vsebini zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2) Diskriminatornost tehničnih zahtev z namenom favorizacije ponudnika«, ne izkazuje pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku pravnega varstva oddaje javnih naročil, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve zahtevku za revizijo izboljšal svoj pravni položaj. Ker je v obravnavanem primeru naročnik sam saniral očitano mu kršitev, med naročnikom in vlagateljem ni več spora glede (domnevno) nezakonitega ravnanja naročnika pri določanju zahteve po »avtomatsk[em] pošiljanj[u] podatkov v DAU formatu«. Poleg tega gre poudariti, da se tudi sicer ni mogoče opredeljevati do zatrjevane kršitve, ki je bila že odpravljena (črtana).
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2.1) Kapaciteta in dimenzije posipalnika ZM16(A)« – vsebina, ki se nanaša na »[k]apacitet[o]« […] »posipalnika ZM16(A)«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje nezakonitost tehnične zahteve, kot je določena v podpoglavju »IV.1. SKLOP 1 - Tovorna vozila 6x6 s kontejnerskim nakladalnikom« poglavja »IV. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE« razpisne dokumentacije, ki se glasi: »ZM 16A - Posipalnik za tekoče sredstvo za tekoče posipanje za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722« […] »Osnovni opis:« […] »kapaciteta posipalnika 12.500 do 13.000 litrov, glede na razpoložljivo nosilnost obstoječih vozil« (prva alinea). Enaka zahteva je določena tudi v podpoglavjih »IV.4. SKLOP 4 - Tovorno vozilo s kontejnerskim nakladalnikom« in »IV.5. SKLOP 5 - Tovorno vozilo s pomožno dvižno osjo« razpisne dokumentacije.
V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik sicer priznava, da »so zahtevane dimenzije enake dimenzijam, ki jih ima proizvajalec EPOKe, vendar« […] »poudarja, da je iz javno dostopnih podatkov na svetovnem spletu poleg navedenega proizvajalca/ponudnika več ustreznih proizvajalcev/ponudnikov z zahtevano kapaciteto modularne gradnje, katera ustreza zahtevam iz javnega naročila« (prvi odstavek alinee b na strani 5).
Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali obstaja »več ustreznih proizvajalcev/ponudnikov z zahtevano kapaciteto modularne gradnje, katera ustreza zahtevam iz javnega naročila«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je šteti, da je naročnik zahtevku za revizijo v vsebini, ki se nanaša na »[k]apacitet[o]« […] »posipalnika ZM16(A)«, konkludentno ugodil, saj je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da »bo po ponovni preučitvi navedb o minimalnih kapacitetah posipalnika za tekoče soljenje in glede na novo opravljene izračune objavil dodatek k razpisni dokumentaciji po končanem revizijskem postopku« (drugi odstavek alinee b na strani 5). Na podlagi citiranega zapisa naročnika je namreč (upoštevaje njegovo vsebino) zanesljivo sklepati, da je bila volja naročnika zahtevku za revizijo v vsebini, ki se nanaša na »[k]apacitet[o]« […] »posipalnika ZM16(A)«, ugoditi, pa čeprav ta volja ni izrecno izražena. V posledici tega je upravičeno zatrjevanje vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po katerem »[n]aročnik odkrito priznava, da« (se) »je zmotil pri pripravi tehnične specifikacije« (prvi odstavek pod citiranim delom alinee b na strani 13). Poleg tega velja dodati, da vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da »[č]etudi imajo morda našteti proizvajalci potrebne zmogljivosti, to še ne pomeni, da izpolnjujejo druge zahteve, zlasti višino težišča / težišča pri polnem posipalniku, skupno višino, pa tudi posebne funkcije, ki jih zahteva tehnična dokumentacija« (zadnji odstavek na strani 13).
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v vsebini zahtevka za revizijo, ki se nanaša na »[k]apacitet[o]« […] »posipalnika ZM16(A)«, ne izkazuje pravnega interesa, saj je zahtevku za revizijo v izpostavljeni vsebini konkludentno ugodil že naročnik.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2.1) Kapaciteta in dimenzije posipalnika ZM16(A)« – vsebina, ki se nanaša na »dimenzije posipalnika ZM16(A)«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da »ima opremo, kjer je težišče od podlage posipalnika pri 100% napolnjenosti rezervoarja 945 mm. Torej je samo 45 mm višja od maksimalno določene omejitve iz Navodil ponudnikom«, pri čemer »za 45 mm višje težišče ne predstavlja nobene slabše uporabe, okretnosti vozila oziroma obremenitve vozišč« (predzadnji odstavek na strani 16).
V podpoglavju »IV.1. SKLOP 1 - Tovorna vozila 6x6 s kontejnerskim nakladalnikom« poglavja »IV. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE« razpisne dokumentacije je naročnik med drugimi določil tudi tehnično zahtevo, ki se glasi: »ZM 16A - Posipalnik za tekoče sredstvo za tekoče posipanje za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722« […] »Osnovni opis:« […] »višina težišča od podlage posipalnika pri 100% napolnjenosti rezervoarja max. 900 mm« (petnajsta alinea). Enaka zahteva je določena tudi v podpoglavjih »IV.4. SKLOP 4 - Tovorno vozilo s kontejnerskim nakladalnikom« (v navezavi na »ZM 16A - Posipalnik za tekoče sredstvo za tekoče posipanje za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722«) in »IV.5. SKLOP 5 - Tovorno vozilo s pomožno dvižno osjo« (v navezavi na »ZM 16A - Posipalnik za tekoče sredstvo za tekoče posipanje za vgradnjo za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722«) razpisne dokumentacije.
V zvezi z izpostavljeno tehnično zahtevo se vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer sklicuje na vprašanje, ki je bilo naročniku zastavljeno preko Portala javnih naročil, pa tudi odgovor naročnika nanj (in ju citira), vendar pa se zadevno vprašanje po vsebini nanaša zgolj na »4. Sklop 1 -ZM16« in v njem na »zahtevo: kapaciteta posipalnika 12.500 do 13.000 litrov, glede na razpoložljivo nosilnost obstoječih vozil«. Izpostavljeno vprašanje se po vsebini ne nanaša na tehnično zahtevo »višina težišča od podlage posipalnika pri 100% napolnjenosti rezervoarja max. 900 mm«.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v vsebini, ki se nanaša na »dimenzije posipalnika ZM16(A)«, ob upoštevanju tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN v revizijskem postopku ni presojala, saj se izpostavljene očitane kršitve nanašajo na razpisno dokumentacijo oziroma na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (deveta točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), vlagatelj ali drug morebitni ponudnik pa bi lahko prek Portala javnih naročil naročnika (konkretizirano in določno) opozoril na očitano kršitev, vezano na tehnično zahtevo »višina težišča od podlage posipalnika pri 100% napolnjenosti rezervoarja max. 900 mm« (v postopku zadevnega javnega naročanja je bilo namreč na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe), pa te možnosti ni uporabil.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2.2) Površinska zaščita posipalcev tipa ZM6 in ZM7«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da naročnik tehnično zahtevo glede protikorozijske zaščite »utemeljuje na domnevnih izkušnjah, brez da bi podal kakršnokoli analizo ali primerjavo različnih sestav površinske zaščite. Naročnik zahteva specifično kemijsko sestavo barve in pri tem ne omogoča enakovredne sestave, kot je poliuretanska ali epoxy sestava, ki mudijo vsaj enako stopnjo protikorozijske zaščite«, ob tem pa dodaja, da je bil naročnik »opozorjen, da« […] »je standard testiranja (npr. ISO 12944-8:2017) tisti kriterij, ki določa stopnjo površinske zaščite. Vendar se naročnik ni odločil, da bi določil standard, s čimer bi odprl konkurenco« (zadnji odstavek na strani 18). Vsak »ponudnik – proizvajalec uporablja točno določeno kemijsko in fizikalno sestavo barve v svojim sestavah kemijske protikorozivne zaščite, s ciljem doseganja kvalitete, pri čemer je vsa njegova oprema v celoti prilagojena tej sestavi« (oboje zadnji odstavek na strani 18). »Menjava kemijske ali fizikalne sestave barve terja vlaganje v tehnologijo, izobraževanje osebja in vzpostavitev poslovnega odnosa z novim dobaviteljem barv. Tako ni primerno, da zaradi nepojasnjene in objektivno neopravičljive zahteve naročnika, da mora zaščita temeljiti na akrilnih barvah, vlagatelja postavlja v manj ugoden položaj«. »Zahteva naročnika onemogoča, da vlagatelj uspešno konkurira v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, četudi je tehnologija v celoti skladna s standardom protikorozijske zaščite ISO 12944« (prvi odstavek na strani 19). Vlagatelj ob tem še dodaja, da »si naročnik napačno predstavlja, da se vozilo "zgolj barva". Uporaba druge kemijske sestave barve je povezana s prilagoditvijo obstoječe tehnologije in se strošek protikorozijske zaščite povišuje, brez utemeljenih razlogov, kar v slabši položaj postavlja vlagatelja« (drugi odstavek na strani 19). V »kolikor je namen kvalitetne protikorozijske zaščite (vsaj k temu bi takšna zahteva morala slediti) bi moral naročnik določiti standard antikorozivne zaščite in ne kemijsko sestavo le-te« (tretji odstavek na strani 19).
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v podpoglavjih »IV.1. SKLOP 1 - Tovorna vozila 6x6 s kontejnerskim nakladalnikom« […] »ZM6 – Posipalo soli za montažo na vozila 8 m3, za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722« (deveta alinea), »IV.2. SKLOP 2 - Tovorna vozila 6x6« […] »ZM6 – Posipalo soli za montažo na vmesno šasijo tovornega vozila 8 m3« (deveta alinea), »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »ZM7 – Posipalo soli za montažo na vozila 6 m3, hitro menjalni sistem za vgradnjo na prekucni zabojnik« (osma alinea), »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »ZM7 – Posipalo soli za montažo na vmesno šasijo tovornega vozila 6 m3« (osma alinea), »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »ZM7 – Posipalo soli za montažo na vmesno šasijo tovornega vozila 6 m3« (osma alinea), »IV.4. SKLOP 4 - Tovorno vozilo s kontejnerskim nakladalnikom« […] »ZM6 – Posipalo soli za montažo na vozila 8 m3, za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722« (deveta alinea), ter »IV.5. SKLOP 5 - Tovorno vozilo s pomožno dvižno osjo« […] »ZM6 – Posipalo soli za montažo na vozila 8 m3, za vgradnjo na nakladalnik po DIN 30722« (šesta oziroma sedma alinea), določil tehnično zahtevo, ki se glasi: »kvalitetna protikorozijska zaščita - silosa in drugih kovinskih delov posipalca (akrilna barva- dvokomponentna, ponudbi obvezno priložiti opis izvedbe protikorozijske zaščite)«. Ponudniki morajo v dokaz izpolnjevanja citirane tehnične zahteve »kvalitetna protikorozijska zaščita - silosa in drugih kovinskih delov posipalca (akrilna barva- dvokomponentna, ponudbi obvezno priložiti opis izvedbe protikorozijske zaščite)« v ponudbo (v posameznih sklopih, v navezavi na katere je bilo tako zahtevano) priložiti »dokazila zahtevana v tehničnih specifikacijah za posamezna vozila oz. priključke« (podpoglavje »II.6. Ugotavljanje sposobnosti« (rubrika »C. Tehnična in strokovna usposobljenost:« naslova »Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3)«)).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v odgovoru (z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«), s katerim je preko Portala javnih naročil odgovoril na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, pojasnil, da se je »[g]lede na 48-letne izkušnje z dobavo opreme za zimsko vzdrževanje cest« […] »odločil za točno specificirano barvo, ker jo lahko prvič vsak od ponudnikov prosto kupi na trgu in z le-to pobarva opremo in drugič preverjeno in zanesljivo ščiti pred rjavenjem. Konkurenca zaradi takšne specifikacije vsekakor ni omejena in je po naročnikovem mnenju s tem celo bolj odprta«. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik »poudarja, da ni zavezan k omenjenemu standardu« (standardu »protikorozijske zaščite ISO 12944«) in »želi le kvalitetno protikorozijsko zaščito, ki jo kot navedeno lahko ponudi katerikoli ponudnik z prostim nakupom ustrezne barve, samega procesa izdelave pa ne spremeni. Iz že navedenih izkušenj pri dobavi opreme v letu 2019, je imel naročnik težave s protikorozijsko zaščito, kar lahko na zahtevo tudi predlož[i]« (tretji odstavek na strani 6).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogi, ki jih v tem delu zahtevka za revizijo navaja vlagatelj, in po katerih
– vsak »ponudnik – proizvajalec uporablja točno določeno kemijsko in fizikalno sestavo barve v svojim sestavah kemijske protikorozivne zaščite, s ciljem doseganja kvalitete, pri čemer je vsa njegova oprema v celoti prilagojena tej sestavi«
– »[m]enjava kemijske ali fizikalne sestave barve terja vlaganje v tehnologijo, izobraževanje osebja in vzpostavitev poslovnega odnosa z novim dobaviteljem barv«
– »je tehnologija« (protikorozijske zaščite »posipalcev tipa ZM6 in ZM7«, ki jih je v postopku oddaje tega javnega naročila nameraval ponuditi vlagatelj) »v celoti skladna s standardom protikorozijske zaščite ISO 12944«
– je »[u]poraba druge kemijske sestave barve« […] »povezana s prilagoditvijo obstoječe tehnologije in se strošek protikorozijske zaščite povišuje, brez utemeljenih razlogov, kar v slabši položaj postavlja vlagatelja«
– »ne razpolaga s tehnologijo za nanos izključno akrilnih barv in bi mu to predstavljalo resno tehnično omejitev« (peti odstavek na strani 19),
izhajajo iz sfere vlagatelja in niso pravno relevantne za presojo zakonitosti določitve tehnične zahteve »kvalitetna protikorozijska zaščita - silosa in drugih kovinskih delov posipalca (akrilna barva- dvokomponentna, ponudbi obvezno priložiti opis izvedbe protikorozijske zaščite)«. Citirana tehnična zahteva tudi sicer vlagatelja ne »postavlja v manj ugoden položaj«, saj je enaka (velja enako v razmerju) do vseh ponudnikov, niti ne »onemogoča, da vlagatelj uspešno konkurira v predmetnem postopku oddaje javnega naročila«, saj vlagatelj ne zatrjuje, da akrilne barve, ki jo zahteva naročnik, ne more »prosto kupi[ti] na trgu in z le-to pobarva[ti] oprem[e]« (pač pa v zadnjem odstavku na strani 18 zahtevka za revizijo zatrjuje zgolj to, da je naročnik »pavšalno in nekonkretizirano navedel, da lahko vsak od ponudnikov« (akrilno barvo) »prosto kupi na trgu in z le-to pobarva opremo«). Prav vsak gospodarski subjekt mora oziroma bo moral vložiti specifičen napor v to, da zagotovi »kvalitetn[o] protikorozijsk[o] zaščit[o] - silosa in drugih kovinskih delov posipalca« z »akriln[o] barv[o]-dvokomponentn[o]«, na kakšen način bo to storil, pa je v domeni vsakega posameznega gospodarskega subjekta.
Iz razloga, ker se tehnične specifikacije lahko določijo na enega od načinov, določenih v 68. členu ZJN-3, tudi ni slediti vlagatelju v tem, da bi moral naročnik, v »kolikor je namen kvalitetne protikorozijske zaščite (vsaj k temu bi takšna zahteva morala slediti)«, […] »določiti standard antikorozivne zaščite in ne kemijsko sestavo le-te«. V predstavljenem smislu je tako razumeti tudi vlagateljevo zatrjevanje, da (je bil naročnik »opozorjen, da«) […] »je standard testiranja (npr. ISO 12944-8:2017) tisti kriterij, ki določa stopnjo površinske zaščite. Vendar se naročnik ni odločil, da bi določil standard, s čimer bi odprl konkurenco«.
Naročnikova tehnična zahteva »kvalitetna protikorozijska zaščita - silosa in drugih kovinskih delov posipalca (akrilna barva- dvokomponentna, ponudbi obvezno priložiti opis izvedbe protikorozijske zaščite)« vsem gospodarskim subjektom zagotavlja enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne ovira odpiranja javnih naročil konkurenci (glej četrti odstavek 68. člena ZJN-3), določbe ZJN-3 pa naročniku tudi ne nalagajo dolžnosti, da bi moral v predstavljenih okoliščinah dejanskega stanja predložiti »analizo ali primerjavo različnih sestav površinske zaščite« (zadnji odstavek na strani 18). V posledici tega tudi ni v nasprotju z določbami ZJN-3 dejstvo, da naročnik »ne omogoča enakovredne sestave, kot je poliuretanska ali epoxy sestava«, Državna revizijska komisija pa je vlagateljev dokazni predlog »imenovanje strokovnega izvedenca kemijske stroke, ki bo pojasnil, ali med stopnjo protikorozijske zaščite, ki temelji na akrilnih barvah in stopnjo protikorozijske zaščite, ki temelji s cinkom obogatenim epoksidnim smolah i poliuretanskih barvah obstoji razlika? Ali na nivo protikorozijske zaščite res vpliva kemijska sestava barva in sicer tako ,da naj bi bil akrilna sestava nudila boljšo zaščito?« zavrnila kot nepotreben.
V posledici navedenega tehnične zahteve naročnika, ki jo v tem delu zahtevka za revizijo kot sporno izpostavlja vlagatelj, ni označiti za »nepojasnjen[o] in objektivno neopravičljiv[o]« (prvi odstavek na strani 19 zahtevka za revizijo).
V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da naročnik za »akrilno barvo ni prav nič specificiral in navedel, na katerem specifičnem sloju se mora akrilna barva nanositi«, pri čemer »na podlagi opisa zahteve in podanega odgovora ne ve, na koliko in kateri sloj se neutemeljeno določena kemijska sestava protikorozijske zaščite nanaša« (četrti odstavek na strani 19, v povezavi z vsebino petega odstavka na isti strani), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku na Portalu javnih naročil ni bilo zastavljeno vprašanje v citirani vsebini, zato ga Državna revizijska komisija ob upoštevanju tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN v revizijskem postopku ni presojala. Navedene očitane kršitve se namreč nanašajo na razpisno dokumentacijo oziroma na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (deveta točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), vlagatelj ali drug morebitni ponudnik pa bi lahko prek Portala javnih naročil naročnika zaprosil za odgovore na izpostavljena vprašanja, ki so se mu porajala (v postopku javnega naročanja je bilo namreč na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe), a te možnosti ni uporabil. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je, kot je razbrati iz določbe tehnične zahteve, ki jo vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo izpostavlja kot sporno, naročnik od ponudnikov zahteval, da »ponudbi obvezno priloži[jo] opis izvedbe protikorozijske zaščite«, kar kaže na to, da je naročnik način izvedbe protikorozijske zaščite (zaenkrat – v odsotnosti ostalih zahtev, povezanih s tem) prepustil ponudnikom.
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.2.2) Površinska zaščita posipalcev tipa ZM6 in ZM7«, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III. 2. 3) Univerzalne bočne plošče«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik »v odgovoru navedel več različnih proizvajalcev plugov, od katerih ima vsak več izvedb bočnih plugov, ki se drastično medsebojno razlikujejo zato ni mogoče zadovoljiti vsem tehničnim zahtevam posameznega sestava bočnih plugov posameznega proizvajalca. Četudi je bil naročnik pozvan, ni podal mednarodno sprejemljivega standarda ki bi definiral obliko bočne plošče (tako kot je to storil za čelni plug po EN15431 in so vsi ponudniki v enakopravnem položaju, saj imajo vsi enako izhodišče, kakšen čelni plug morajo ponuditi), ki bi lahko odgovarjal vsem plugom, s katerimi naročnik razpolaga. S takšno zahtevo naročnik prisiljuje ponudnike, da predpostavljajo kakšen sestav vpenjanja bočnega pluga bi se potrebovalo glede na razpoložljive pluge. Ponudniki tako ne vedo, kaj točno naj bi pomenilo "univerzalna plošča za bočni plug s senzorjem prisotnosti pluga, prilagojena za različne proizvajalce bočnih plugov, nastavljiva po višini, z ojačitvami in montažnimi deli na vozilu", s čimer gre ugotoviti, da tehnične specifikacije niso določene na način, da bi se lahko oddale tehnično ustrezne in medsebojno primerljive ponudbe« (drugi odstavek na strani 21, vsebinsko primerljivo pa tudi prva dva odstavka na strani 24). Vlagatelj ob tem izpostavlja tudi pomanjkanje »navedbe vrste in modelov plugov s katerimi naročnik razpolaga ter standard[e] vpetja« (prvi odstavek na strani 24).
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v podpoglavjih »IV.1. SKLOP 1 - Tovorna vozila 6x6 s kontejnerskim nakladalnikom« […] »TV1 Tovorno vozilo moči i 290-350kW 6x6, s kontejnerskim nakladalnikom in priključki za zimsko vzdrževanje cest« (dvaintrideseta alinea), »IV.2. SKLOP 2 - Tovorna vozila 6x6« […] »TV1 Tovorno vozilo moči 290-350kW 6x6,z montažo posipalca na vmesno šasijo in priključki za zimsko vzdrževanje cest« (štiriintrideseta alinea), »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, s prekucnim zabojnikom in priključki za zimsko vzdrževanje cest« (dvaintrideseta alinea), »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, s hitro menjalnim sistemom in priključki za zimsko vzdrževanje cest« (dvaintrideseta alinea), ter »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, posipalec montiran na vmesno šasijo in priključki za zimsko vzdrževanje cest« (dvaintrideseta alinea), določil tehnično zahtevo »univerzalna plošča za bočni plug z senzorjem prisotnosti pluga, prilagojena za različne proizvajalce bočnih plugov, nastavljiva po višini, z ojačitvami in montažnimi deli na vozilu«. Iz odgovora naročnika na vprašanje, imenovano »SKLOP 5 TOVORNO VOZILO S POMOŽNO DVIŽNO OSJO« »STR. 68 OD 89«, (z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«), objavljenega na Portalu javnih naročil, je razbrati, da »[v] kolikor je na vozilu zahtevana oprema "bočni plug", mora ponudnik zagotoviti vpenjanje le-te z bočno ploščo«.
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo »zahvaljuje naročniku za pojasnilo, za kakšno stransko ploščo gre - "nastavljiv po višini brez adapterja"« in zaključuje, da bi navedeno »moral naročnik objaviti že preko odgovorov na zastavljena vprašanja preko Portala javnih naročil« (oboje prvi odstavek pod citiranim delom alinee e na strani 17). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zaključek »nastavljiv po višini brez adapterja«, kot ga izpostavlja vlagatelj, napraviti že s kombinacijo razumevanja tehnične zahteve »univerzalna plošča za bočni plug z senzorjem prisotnosti pluga, prilagojena za različne proizvajalce bočnih plugov, nastavljiva po višini, z ojačitvami in montažnimi deli na vozilu« v podčrtani vsebini (del besedila podčrtala Državna revizijska komisija) in odgovora naročnika na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, (z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«) objavljenega na Portalu javnih naročil, ki se v (podčrtanem) pravno relevantnem delu glasi: »Ponudnik mora ponuditi bočno ploščo, ki omogoča vgradnjo ponujenega pluga brez vmesnih adapterjev« (del besedila podčrtala Državna revizijska komisija). Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da naročnik ni navedel »vrste in modelov plugov s katerimi naročnik razpolaga ter standardih vpetja«, vendar pa ob tem ne gre prezreti dejstva, da je iz pravno relevantne vsebine vprašanja gospodarskega subjekta, ki ga je preko Portala javnih naročil zastavil, razvidno, da je bil naročnik zaprošen, naj navede zgolj »proizvajalce ali vsaj standard (tako kot je to navedeno za čelni plug), da bomo ponudniki vedeli, kaj moramo ponuditi«, ne pa tudi »vrs[t] in modelov plugov s katerimi naročnik razpolaga« (primerjaj tretji odstavek 16. člena ZPVPJN). V zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da »je bil naročnik pozvan,« a kljub temu »ni podal mednarodno sprejemljivega standarda ki bi definiral obliko bočne plošče«, pa velja izpostaviti, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da »sta na evropskem trgu uporabljeni dve višini oziroma tipa vpetja, ki pa nista standardizirana«.
V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da iz razloga, ker »naročnik ni določil standarda ali naredil projektn[e] dokumentacij[e] univerzalne plošče (skice) ponudniki dejansko ne vedo, kaj naj ponudijo in so ponudbe že zaradi tega v osnovi neprimerljive« in »je prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov« (drugi odstavek na strani 21 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi drugi odstavek na strani 24). Vsi ponudniki so namreč v enakopravnem položaju, saj morajo naročniku ponuditi »univerzaln[o] plošč[o] za bočni plug z senzorjem prisotnosti pluga, prilagojen[o] za različne proizvajalce bočnih plugov, nastavljiv[o] po višini, z ojačitvami in montažnimi deli na vozilu«, pri čemer sta način, kako bodo do nje prišli, in tehnologija, po kateri bo ta izdelana, prepuščena prav ponudnikom. Ker bo vsak od ponudnikov naročniku v ponudbi ponudil »univerzaln[o] plošč[o] za bočni plug z senzorjem prisotnosti pluga, prilagojen[o] za različne proizvajalce bočnih plugov, nastavljiv[o] po višini, z ojačitvami in montažnimi deli na vozilu«, ponudbe tudi ne bodo neprimerljive med seboj zgolj iz razloga tehnologije njihove izdelave. Naročnik namreč lahko, kot to izhaja iz petega odstavka 68. člena ZJN-3, tehnične specifikacije določi (kot je to storil v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja v zvezi z vlagatelju sporno tehnično zahtevo) »v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti«.
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III. 2. 3) Univerzalne bočne plošče«, ob upoštevanju njegovih meja in ob upoštevanju tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN (naročnik je bil namreč preko Portala javnih naročil zaprošen, naj navede le »proizvajalce ali vsaj standard (tako kot je to navedeno za čelni plug), da bo[do] ponudniki vedeli, kaj mora[jo] ponuditi«, ne pa tudi »vrs[t] in modelov plugov s katerimi naročnik razpolaga«) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija naročnika (upoštevaje dejstvo, da naročnik »ni podal mednarodno sprejemljivega standarda ki bi definiral obliko bočne plošče«) z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje tega javnega naročila napotuje, da v razpisni dokumentaciji (kljub odgovoru, ki ga je podal preko Portala javnih naročil in po katerem »bo poleg novega ponujenega pluga na vgrajeni bočni plošči lahko uporabljal še pluge naslednjih proizvajalcev: SCHMIDT, KALBACHER, RASCO, RIKO«) jasno in konkretizirano navede »vrste in model[e] plugov s katerimi« […] »razpolaga«.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2. 4) Upravljanje z vsemi priključki preko ene kontrolne enote«
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v podpoglavjih »IV.1. SKLOP 1 - Tovorna vozila 6x6 s kontejnerskim nakladalnikom« […] »TV1 Tovorno vozilo moči i 290-350kW 6x6, s kontejnerskim nakladalnikom in priključki za zimsko vzdrževanje cest«, »IV.2. SKLOP 2 - Tovorna vozila 6x6« […] »TV1 Tovorno vozilo moči 290-350kW 6x6,z montažo posipalca na vmesno šasijo in priključki za zimsko vzdrževanje cest«, »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, s prekucnim zabojnikom in priključki za zimsko vzdrževanje cest«, »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, s hitro menjalnim sistemom in priključki za zimsko vzdrževanje cest«, »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, posipalec montiran na vmesno šasijo in priključki za zimsko vzdrževanje cest«, »IV.3. SKLOP 3 - Tovorna vozila s prekucnim zabojnikom« […] »TV2 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4, posipalec montiran na vmesno šasijo in priključki za zimsko vzdrževanje cest«, »IV.4. SKLOP 4 - Tovorno vozilo s kontejnerskim nakladalnikom« […] »TV1 Tovorno vozilo moči 290-350kW 6x4, s kontejnerskim nakladalnikom in priključki za zimsko vzdrževanje cest« ter »IV.5. SKLOP 5 - Tovorno vozilo s pomožno dvižno osjo« […] »TV1 Tovorno vozilo moči 290-350kW 4x4/2, z pomožno dvižno osjo, in kontejnerskim nakladalnikom« določil tehnično zahtevo, ki se glasi: »Upravljanje vseh funkcij priključkov preko CAN BUS krmilnega modula z enim komandnim pultom«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v odgovoru na vprašanje enega od gospodarskih subjektov (z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«), objavljenem na Portalu javnih naročil, naročnik odgovoril: »Sistem mora omogočati upravljanje vseh v tehničnih specifikacijah navedenih priključkov na posameznem vozilu«.
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo (v zvezi s sklopom številka 1) izpostavlja, da je »[k]ontejnerski nakladalnik« […] »priključek na vozila, pa tudi posipalec ter ostalo opremo, kar izhaja iz specifikacije, vendar ni sestavni del vozila v drugih sklopih«, dodaja, da naročnik v odgovoru »ne referencira na kontejnerski nakladalnik, pač pa na upravljanje s hidravličnim sistemom vozila«, ter zaključuje, da mu tako »ni znano dejstvo, ali je potrebno omogočiti kontrolo kontejnerskega nakladalnika tudi preko enega komandnega pulta (kontrolne enote), ki hkrati kontrolira hidravliko vozila, ali ima lahko kontejnerski nakladalnik svoje posebno kontrolno enoto?« (predzadnji odstavek na strani 25).
Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah (sklepih), mora naročnik skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oziroma tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen, jih lahko enako razlagajo, naročnik pa lahko pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za javno naročilo.
V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik sicer navaja, da »je iz tehničnih zahtev razvidno, da je kontejnerski nakladalnik ločeno specificiran in je to samostojna enota, s samostojnim upravljanjem. Za vse ostale priključke pa je navedeno, da se upravljajo z enim komandnim pultom« (drugi odstavek na strani 7), vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da to (kot upravičeno v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje vlagatelj) iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno. V predstavljenem smislu gre tako slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »na podlagi nejasnih in nedorečenih zahteve razpisne dokumentacije ni mogoče zaključiti, da se kontejnerski nakladalnik in posipalnik ter hidravlični sistem ter prekucni zabojnik lahko / mora kontrolirati preko ene kontrolne enote, kakor tudi hidravlični sistem vozila ter vsi priključki za vozilo« (prvi odstavek na strani 26 zahtevka za revizijo), kakor tudi v njegovem zatrjevanju, da »je šele v tem revizijskem postopku naročnik navedel, kako tolmači lastno zahtevo« (predzadnji odstavek na strani 18 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).
V posledici ugotovitve, da iz razpisne dokumentacije, vključno z informacijami, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, in se štejejo kot del te dokumentacije (prvi odstavek 67. člena ZJN-3), ni (dovolj) jasno razvidno, »ali je potrebno omogočiti kontrolo kontejnerskega nakladalnika tudi preko enega komandnega pulta (kontrolne enote), ki hkrati kontrolira hidravliko vozila, ali ima lahko kontejnerski nakladalnik svoje posebno kontrolno enoto«, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik s tem ni zagotovil, da bo v navezavi na izpostavljeno (tehnično) zahtevo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, s čimer je kršil prvi odstavek 6. člena ZJN-3, v povezavi z 68. členom ZJN-3.
Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.2. 4) Upravljanje z vsemi priključki preko ene kontrolne enote«, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v posledici naročniku naložila odpravo kršitve na način, da naročnik objave na Portalu javnih naročil, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo, dopolni z vsebino odločitve o zahtevku za revizijo, kot izhaja iz drugega odstavka na strani 7, po kateri »je iz tehničnih zahtev razvidno, da je kontejnerski nakladalnik ločeno specificiran in je to samostojna enota, s samostojnim upravljanjem. Za vse ostale priključke pa je navedeno, da se upravljajo z enim komandnim pultom«. Iz razloga, ker je mogoče ugotovljeno kršitev naročnika odpraviti že s tem, da se naloži naročniku odpravo kršitve, Državna revizijska komisija ni sledila (pravovarstvenemu) predlogu vlagatelja, da »zahtevo, prerekano v točki III.4. razveljav[i]« (četrti odstavek na strani 26).
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2. 5.) Stanje in pozicija posipalnika na kontejnerskem nakladalniku«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da naročnik »v odgovoru na vprašanje 12 med drugim pojasnjuje, da je zvočnik na kontrolni enoti omogoča alarmiranje operaterja, da je "posipalnik v napačni poziciji"«, vendar »ne v dokumentaciji v zvezi z naročilom, ne v odgovoru sploh ne pojasni, kaj je napačna pozicija posipalnika« (prvi odstavek zadevnega naslova na strani 26). Vlagatelju tudi »ni jasno, kaj je namen senzorja pozicije« (zadnji odstavek zadevnega naslova na strani 26).
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se vprašanje (po vsebini prošnja za pojasnilo), ki ga v tem delu zahtevka za revizijo izpostavlja in citira vlagatelj, nanaša na »[v]grajen zvočnik«, ne pa na to, v katerih primerih je šteti, da je »posipalnik v napačni poziciji« (glej vprašanje, z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljeno na Portalu javnih naročil). Zadevno vprašanje (po vsebini prošnja za pojasnilo) se namreč glasi: »Naročnik naj pojasni, kakšne funkcije naj zvočnik omogoča, jakost, velikost«. Besedna zveza »posipalnik v napačni poziciji« se nanaša na naročnikov odgovor, po katerem mora biti velikost zvočnika »prilagojena delovnemu okolju oz. kabini z nastavljivo jakostjo zvoka, ki omogoča« tudi opozorilo (da je) »posipalnik v napačni poziciji«. Posipalnik pa je že po naravi stvari v napačni poziciji vsakokrat, ko ni v pravi poziciji, torej ko ni v poziciji, v kateri bi moral biti. Vendar pa naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik v zvezi s tem dodatno navaja, da »zahteva, da se ne preobremenjuje tehnično dovoljenih nosilnosti osi. Ponudnik mora na podlagi izračuna obremenitev sam določiti ustrezno pozicijo posipalnika, saj le tako lahko zagotovi ustrezne osne obremenitve. Izračun pozicije posipalnika je pogojen z šasijo, težo in težiščem priključkov katere izračuna določi ponudnik sam« (drugi odstavek alinee g na strani 7). Ker citirana vsebina ne izhaja iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je šteti, da je naročnik zahtevku za revizijo v predstavljeni vsebini konkludentno ugodil. Na podlagi citiranega zapisa naročnika je namreč (upoštevaje njegovo vsebino) zanesljivo sklepati, da je bila volja naročnika zahtevku za revizijo v izpostavljeni vsebini ugoditi, pa čeprav ta volja ni izrecno izražena.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik z odgovorom, da »[s]enzor/detekcija mora zaznavati pozicijo posipalnika glede na vsakokratno obremenitev vozila« (glej vprašanje, z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljeno na Portalu javnih naročil), v mejah vsebine zastavljenega vprašanja (ta se glasi: »Naročnika prosimo za« […] »opis, kaj točno bi moral senzor zaznati?«) razjasnil dilemo vlagatelja glede »namen[a] senzorja pozicije«, ni pa jasno odgovoril na del vprašanja »na katero pozicijo se nanaša« (predzadnji odstavek na strani 26 zahtevka za revizijo). Vendar pa vlagatelj (pomanjkljivega) odgovora na ta del vprašanja v zahtevku za revizijo izrecno ne izpostavlja.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija naročniku nalaga (odpravo kršitve) na način, da objave na Portalu javnih naročil, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo, dopolni z vsebino dokumenta, imenovanega »ODLOČITEV«, številka 313/2020-80/2020-rev-odg (sprejetega »na seji dne 30.06.2020«), kot izhaja iz drugega odstavka alinee g na strani 7, v katerem je zapis »posipalnik v napačni poziciji« (v odgovoru, z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljenem na Portalu javnih naročil) pojasnjen na način, da naročnik s tem »zahteva, da se ne preobremenjuje tehnično dovoljenih nosilnosti osi. Ponudnik mora na podlagi izračuna obremenitev sam določiti ustrezno pozicijo posipalnika, saj le tako lahko zagotovi ustrezne osne obremenitve. Izračun pozicije posipalnika je pogojen z šasijo, težo in težiščem priključkov katere izračuna določi ponudnik sam«. Iz razloga, ker je mogoče ugotovljeno kršitev naročnika odpraviti že na predstavljeni način, Državna revizijska komisija ni sledila (pravovarstvenemu) predlogu vlagatelja, da »izpodbijano zahtevo razveljav[i] v vseh sklopih« (peti odstavek na strani 27).
Državna revizijska komisija naročnika napotuje tudi, da razmisli o tem, ali je (ob upoštevanju vsebine, kot izhaja iz drugega odstavka alinee g na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo) potrebno objave na Portalu javnih naročil, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo, dopolniti z morebitnimi dodatnimi pojasnili, vezanimi na vsebine, ki jih vlagatelj izpostavlja v naslovu »g) Stanje in pozicija posipalnika na kontejnerskem nakladalniku« opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na straneh 19 in 20).
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2.6) Specifikacije materialov za posipanje«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik »zavajajoče navedel drugačne specifikacije soli, kot jih dejansko uporablja od leta 2018, četudi se mora zavedati, da tip soli za posipanje prometnic drastično vpliva na delo posipalnika« (predzadnji odstavek na strani 28), pa tudi, da »[n]aročnik v odgovoru tudi ni navedel standarda, k kateremu je bil pozvan« (zadnji odstavek na strani 28).
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja naročnikove »specifikacije soli, kot jih dejansko uporablja od leta 2018«, vendar pa te ne dokazujejo, katere vrste, tipe in granulacije soli bo naročnik uporabljal v bodoče s tovornimi vozili, ki so predmet zadevnega javnega naročila. Naročnik je tisti, ki sam (najbolje) pozna svoje potrebe, prav tako pa je tisti, ki sam (najbolje) ve, za katere vrste, tipe in granulacije soli nabavlja vozila, ki so predmet tega javnega naročila. ZJN-3 ne določa, kaj sme naročnik nabaviti, temveč določa, kako naročnik sme nabaviti, Državna revizijska komisija pa v potrebe naročnika ne more posegati. Tako je razumno in logično, da je naročnik tisti, ki ve, katere vrste, tipe in granulacije soli bo uporabljal s tovornimi vozili, ki so predmet naročila. V odločitvi o zahtevku za revizijo je naročnik prepričljivo zapisal, da »[n]avedbe vlagatelja ne držijo«, da »ne naroča soli na podlagi standarda« in da »je pri navedbah glede dobave soli podal resnične podatke o uporabljenih materialih – soli, za vse tri tipe soli katere uporablja« (drugi odstavek alinee h na strani 7). Vlagatelj zgolj s sklicevanjem na dokumentacijo »za nakup materiala za posipanje int. 't. 000155/2018 (triletna dobava, od 2018. do 2021)« (drugi odstavek na strani 28 zahtevka za revizijo) ni ustrezno dokazal, da je naročnik »zavajajoče navedel drugačne specifikacije soli, kot jih dejansko uporablja«, oziroma, da »granulacij[e] od 0 do 1 mm« […] »formalno ne uporablja« (prvi odstavek na strani 29 zahtevka za revizijo). Vlagatelj namreč niti ne zatrjuje (niti ne dokazuje in ne dokaže), da naročnik soli »granulacij[e] od 0 do 1 mm« ni oziroma je (po potrebi) ne bo naročil v katerem drugem postopku javnega naročanja oziroma na drug (zakonit) način po določbah ZJN-3. Glede na navedeno tudi ni slediti sklepu vlagatelja, da je v zahtevku za revizijo »nedvoumno dokazano, da naročnik navaja različna lastnosti soli, kot jih v resnici uporablja« (zadnji odstavek na strani 20 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V zvezi s tem ne gre prezreti niti
– dejstva, da je naročnik v odgovoru z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«, objavljenem na Portalu javnih naročil, jasno zahteval, da morajo posipalniki »omogočati uporabo vseh vrst soli in mešanico le teh«
– zapisa naročnika, da je vlagatelj »za svojo utemeljitev navedel zavajajoče podatke in sicer le za sol 0 do 4 mm z 5 % vlage, medtem, ko je kar pavšalno povzel še za ostale materiale katere naročnik uporablja le iz karakteristik enega tipa soli« (drugi odstavek alinee h na strani 7).
Upoštevaje navedeno vlagatelj tako ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, da želi naročnik s tem »namenoma odvrniti potencialne ponudnike, razen enega favoriziranega, na način, da prikazuje napačne granulacije od 0 do 1 mm, vlage do maksimalno 1%, evaporirane, vakuumske soli« (zadnji odstavek na strani 28), niti ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, da »želi z napačno navedbo lastnosti materiala za posipanje naročnik med ponudniki ustvariti negotovost zato, da bi potencialni ponudniki odstopili od konkuriranja vedoč, da zahteve glede posipanja ni realno mogoče izpolniti na tehnično zadovoljujoč način ter, da bi lahko naročnik pred dostavo posipalk imel možnost ugotovitve, da le-ta ne zadovoljuje potreb posipanja do 12 metrov širine s tem tipom materiala. Po drugi strani pa pri preferiranem ponudniku takšen test ne bi bil opravljen, saj se naročnik zaveda omejitev vseh posipalcev, ki nastanejo kot posledica fizikalnih omejitev metanja zrna soli manjšega od 1 mm zaradi znatne turbolence pri metanju soli« (drugi odstavek na strani 29). Citirana zatrjevanja vlagatelja so splošna in nedokazana, po vsebini pa predstavljajo nedokazane domneve oziroma ugibanja o naročnikovih domnevnih bodočih ravnanj.
Iz razloga, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni ustrezno dokazal, da naročnik pri svojem delu (vezano na predmet zadevnega javnega naročila) ne uporablja soli »granulacij[e] od 0 do 1 mm«, predstavljajo zatrjevanja vlagatelja, da mu je »onemogočena oddaja ponudbe« (tretji odstavek na strani 29), oziroma, da »je v slabšem položaju« (peti odstavek na strani 29), le posledico izpostavljenega dejstva.
V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da »[n]aročnik v odgovoru tudi ni navedel standarda, k kateremu je bil pozvan«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo pravno relevantno zaprosilo zastavljeno na način, da se je glasilo: »Prosimo naročnika, da določi specifikacije, oziroma evropske standarde materialov, ki jih uporablja DARS, kar še posebej velja za sol«. Zaprosilo je torej razumeti alternativno, torej na način, da naročnik določi bodisi »specifikacije« bodisi »evropske standarde«, ne pa (nujno) obojega. Takšno zaprosilo bi se namreč moralo glasiti »[p]rosimo naročnika, da določi specifikacije in evropske standarde materialov, ki jih uporablja DARS, kar še posebej velja za sol«, pa se na citirani način ni glasilo. Ker je naročnik na citirano zaprosilo »določi[l] specifikacije«, ni bil obenem dolžan določiti tudi »evropsk[ih] standard[ov]«.
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.2.6) Specifikacije materialov za posipanje«, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2.7) Nezakoniti parametri in količine posipavanja posipalnika ZM16(A)«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da naročnik ni odgovoril na vprašanje glede kapacitete črpalke za sredstvo za posipanje, v katerem ga je prosil, da mu »potrdi da je zahtevana kapaciteta črpalke za sredstvo za posipanje ter pretok tekočine skozi šobe posipalnika za tekoče sredstvo, 1800 ltr/min kot izračun pokaže na podlagi zahtevanih maksimalnih parametrov« (zadnji odstavek na strani 29, v povezavi s predzadnjim odstavkom na isti strani). Vlagatelj naročnika obenem poziva, da »jasno in nedvoumno določi kapaciteto črpalke ali vsaj hkratne karakteristike (količina posipanja v ml / m2, hitrost in širina), na podlagi katerih bo mogoče izračunati potrebno kapaciteto črpalke« (drugi odstavek na strani 32).
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v odgovoru z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01«, objavljenem na Portalu javnih naročil, v pravno relevantnem delu odgovoril: »Kapacitete črpalke naročnik ni predpisal« (in »količina posipanja od 10 do 100 ml/m2, pri maksimalni hitrosti in širini 12m«). Glede na navedeno ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da naročnik »na vprašanje dejansko ni odgovoril« (zadnji odstavek na strani 29 zahtevka za revizijo).
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik ni kršil določb ZJN-3 (že) s tem, ker »[k]apacitete črpalke« […] »ni predpisal«. Citirani odgovor naročnika tudi sicer učinkuje enako v razmerju do vsakega od gospodarskih subjektov, ki namerava pripraviti in naročniku predložiti ponudbo (primerjaj 7. člen ZJN-3), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni ustrezno dokazal, da je takšna določba (že sama po sebi) nezakonita. V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik še navaja, da »mora ponudnik ponuditi ustrezno opremo - črpalko, ki omogoča delovanje posipalnika, skladno z navedenimi tehničnimi specifikacijami. Kapacitete črpalk niso predpisane, saj morata dobavitelj tovornega vozila in dobavitelj zimske opreme uskladiti medsebojno vse parametre vozila in nadgradnje za pravilno delovanje sistema kot celote (tlaki črpalk, št. vrtljajev odgona, prenosi itd…)« (zadnji odstavek na strani 7). Iz razloga, ker naročnik »[k]apacitete črpalke« […] »ni predpisal«, tudi ponudbe vlagatelja ne bo mogel iz tega razloga označiti za takšno, ki ne »ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila« (primerjaj 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3).
Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen v vsebini, v kateri vlagatelj zatrjuje, da se lahko zahteva »količina posipanja od 10 do 100 ml/m2, pri maksimalni hitrosti in širini 12m« […] »razume vsaj na dva načina:« […] »1. Potrebno je posipavanje, izmed ostalih tudi količine točno 100 ml / m2 pri maksimalni hitrosti in širini posipavanja 12 metrov ALI« […] »2. Potrebno je posipavanje kakršnekoli količine, vendar ne manj kot 10 i ne več od 100 ml/m2, pri maksimalni hitrosti in širini posipavanja 12 metrov«, kar pa vpliva na izbiro (kapacitete) potrebne črpalke (tretji odstavek na strani 30). Vlagatelj v njem namreč naročnika poziva, da »jasno in nedvoumno določi« […] »vsaj hkratne karakteristike (količina posipanja v ml / m2, hitrost in širina), na podlagi katerih bo mogoče izračunati potrebno kapaciteto črpalke« (drugi odstavek na strani 32).
V posledici ugotovitve, da iz razpisne dokumentacije, vključno z informacijami, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, in se štejejo kot del te dokumentacije (prvi odstavek 67. člena ZJN-3), ni (dovolj) jasno razvidno, na kakšen način je (vezano na kapaciteto črpalke) razumeti zahtevo »količina posipanja od 10 do 100 ml/m2, pri maksimalni hitrosti in širini 12m«, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik s tem ni zagotovil, da bo v navezavi na izpostavljeno (tehnično) zahtevo ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, s čimer je kršil prvi odstavek 6. člena ZJN-3, v povezavi z 68. členom ZJN-3.
Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v vsebini, kot izhaja iz prejšnjega in predprejšnjega odstavka tega podnaslova, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v posledici naročniku naložila odpravo kršitve na način, da naročnik objave na Portalu javnih naročil, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo, dopolni s pojasnilom, na kakšen način je (vezano na kapaciteto črpalke) razumeti zahtevo »količina posipanja od 10 do 100 ml/m2, pri maksimalni hitrosti in širini 12m«, oziroma, da »jasno in nedvoumno določi« […] »hkratne karakteristike (količina posipanja v ml / m2, hitrost in širina), na podlagi katerih bo mogoče izračunati potrebno kapaciteto črpalke«.
Iz razloga, ker je mogoče ugotovljeno kršitev naročnika odpraviti že s tem, da se naročniku naloži odpravo kršitve, Državna revizijska komisija ni sledila (pravovarstvenemu) predlogu vlagatelja, da »tehnične zahteve za posipalnike ZM16(A) razveljav[i] v sklopih, kjer je naročnik zahteval te posipalnike« (tretji odstavek na strani 32).
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2.8) Koriščenje tekočin za razmastitev cest s posipalniki«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da »ni jasno, katera sredstva bo naročnik« uporabil za namen »razmastitev cest s posipalniki«, oziroma, da naročnik »ni navedel, katere raztopine za razmaščevanje bo uporabljal, zato ponudniki ne morejo ponuditi ustreznega tipa črpalke« (oboje zadnji odstavek na strani 32).
V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vprašanje, ki je z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljeno na Portalu javnih naročil, naročniku ni bilo zastavljeno na način, da bi gospodarski subjekt, ki ga je zastavil, v njem naročnika zaprosil za podatek o tem, »katera sredstva bo naročnik« uporabil za namen »razmastitev cest s posipalniki« oziroma »katere raztopine za razmaščevanje bo uporabljal«. Izpostavljeno vprašanje se namreč glasi »Zahteva pri ZM16A je "možnost razmastitve večjih površin cestišča do 200 ml/m2"« »Kaj točno to pomeni?«, vprašanja »[k]aj točno to pomeni?« pa ni mogoče razumeti kot vprašanja, »katera sredstva bo naročnik« uporabil za namen »razmastitev cest s posipalniki« oziroma »katere raztopine za razmaščevanje bo uporabljal«. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo tako upravičeno navaja, da »je že preko odgovora na portalu javnih naročil vlagatelju pojasnil, da se mora/lahko posipalnik izjemoma uporablja tudi za razmastitve cestišč v primeru razlitja olja oziroma drugih tekočin na trasi AC, z možnostjo večjega doziranja ustreznega razmaščevalca. Dobavitelj pa naj glede uporabe prilagodi ustrezno črpalko z možnostjo uporabe v zahtevanih parametrih«. Naročnik je ob tem še dodal, da »lahko uporablja lastne stroje in naprave za kar koli in v primeru agresivnih čistil ali razmaščevalcev sam nosi stroške morebitnih okvar, zato je podal le zahtevo za uporabo NaCl 23 % raztopine« (oboje tretji odstavek na strani 8). V posledici navedenega ni slediti zaključkoma vlagatelja, zapisanima v zahtevku za revizijo, po katerih »ponudniki ne morejo ponuditi ustreznega tipa črpalke« (zadnji odstavek na strani 32) oziroma »ne morejo oddati tehnično ustrezne in konkurenčne ponudbe« (prvi odstavek na strani 33). Ponudnik mora namreč (kolikor je to ob upoštevanju tehničnih specifikacij in informacij, podanih s strani naročnika, mogoče) »prilagodi[ti] ustrezno črpalko z možnostjo uporabe v zahtevanih parametrih«, naročnik pa v primeru uporabe »agresivnih čistil ali razmaščevalcev sam nosi stroške morebitnih okvar« (zato je tudi »podal le zahtevo za uporabo NaCl 23 % raztopine«), vključno z morebitnimi okvarami, ki bi zaradi tega nastale na črpalki. Ob upoštevanju predstavljenih izhodišč bi bilo po stališču Državne revizijske komisije (v korist ponudnikov) po pravilih civilnega (obligacijskega) prava potrebno presojati tudi dana »zavarovanja za dobro izvedbo posla in garancijsko obdobje« (prvi odstavek na strani 33 zahtevka za revizijo).
Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.2.8) Koriščenje tekočin za razmastitev cest s posipalniki«, na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.
Vsebina zahtevka za revizijo, kot izhaja iz podnaslova »III.2. 9) Praznjenje transportnega sistema v kesonu posipalnika«
Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da ima »[m]ožnost praznjenja transportnega traku, ne da bi se pri tem izpraznil ves material, ki se nahaja v posipalniku«, […] »izključno en proizvajalec in sicer EPOKE A/S« (zadnji odstavek na strani 33, vsebinsko primerljivo pa tudi predzadnji odstavek na isti strani).
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik ne nasprotuje zatrjevanju vlagatelja oziroma ne prereka zatrjevanja vlagatelja, da ima »[m]ožnost praznjenja transportnega traku, ne da bi se pri tem izpraznil ves material, ki se nahaja v posipalniku«, […] »izključno en proizvajalec in sicer EPOKE A/S«, temveč med razlogi, ki jih podaja v utemeljitev (objektivne opravičljivosti) tehnične zahteve, po kateri mora sistem »omogočati tako izpraznjenje celotnega zalogovnika kot tudi ločeno praznjenje transportnega traku, ne glede na količino soli v zalogovniku« (glej vprašanje, ki je z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljeno na Portalu javnih naročil), »poudarja, da je navedeno zahtevo določil ravno zaradi prejšnjih tehnično neustreznih dobav zimske opreme s strani vlagatelja, ki so se izkazale pri njeni uporabi. Naročnik zahteva le tehnično ustrezen posipalnik, s katerim ne bo imel težav pri delovanju. Naročnik se je za tovrstno tehnično rešitev odločil na podlagi priporočila Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je strokovna in neodvisna institucija, dosedanjih slabih izkušenj z nedelovanjem sistema, kar je vlagatelju dobro poznano in z navedbami zgolj zavaja Državno revizijsko komisijo. Naročnik razpolaga z več dokazi glede neustreznosti s strani vlagatelja dobavljene opreme (npr. videoposnetki, elektronska sporočila…), ki jih naročnik na poziv lahko priloži Državni revizijski komisiji« (zadnji odstavek na strani 8). Upoštevaje navedeno je upravičeno zatrjevanje vlagatelja, da naročnik »ignorira in se ne opredeli do očitka, da RASCO v reviziji jasno navaja, da ima to tehnologijo zgolj in samo proizvajalec EPOKE« (predzadnji odstavek na strani 23 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).
Državna revizijska komisija nadalje izpostavlja, da morajo na podlagi četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Naročnik vsekakor lahko »zahteva le tehnično ustrezen posipalnik, s katerim ne bo imel težav pri delovanju«, vendar pa po drugi strani s tem, ko
– ne nasprotuje zatrjevanju vlagatelja oziroma ne prereka zatrjevanja vlagatelja, da ima »[m]ožnost praznjenja transportnega traku, ne da bi se pri tem izpraznil ves material, ki se nahaja v posipalniku«, […] »izključno en proizvajalec in sicer EPOKE A/S«
– »poudarja, da je navedeno zahtevo določil ravno zaradi prejšnjih tehnično neustreznih dobav zimske opreme s strani vlagatelja, ki so se izkazale pri njeni uporabi«, oziroma zaradi »dosedanjih slabih izkušenj z nedelovanjem sistema«,
po vsebini v bistvu (vsaj konkludentno) pritrjuje prav zaključku, da tehnična zahteva, po kateri mora sistem »omogočati tako izpraznjenje celotnega zalogovnika kot tudi ločeno praznjenje transportnega traku, ne glede na količino soli v zalogovniku«, ne izhaja iz potreb naročnika. V tej zvezi je tako upravičeno spraševanje vlagatelja, zakaj naročnik želi, »v kolikor bi imel naročnik težave s posipalniki RASCO,« […] »poleg RASCO izločiti tudi vse druge proizvajalce (Schmidt, Giletta itd.) z zahtevo po praznjenju na transportnem traku? Torej vse razen EPOKE?« (drugi odstavek na strani 24 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Razlog, zaradi katerega je naročnik določil sporno tehnično zahtevo, namreč z ostalimi proizvajalci »(Schmidt, Giletta itd.)« tudi sicer ni z ničemer povezan. V posledici tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove utemeljitve razlogov za določitev sporne tehnične zahteve izhaja, da naročnik z njo po eni strani ne zagotavlja enakega dostopa do postopka javnega naročanja vsem gospodarskim subjektom, po drugi strani pa neupravičeno ovira odpiranje javnih naročil konkurenci.
Argument naročnika, po katerem »je navedeno zahtevo določil ravno zaradi prejšnjih tehnično neustreznih dobav zimske opreme s strani vlagatelja, ki so se izkazale pri njeni uporabi«, so lahko morebiti pravno relevantni (le) v zvezi z razlogom za izključitev, po katerem naročnik lahko iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt tudi v primeru alinee f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, če je takšno izključitev predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (kar je naročnik tudi sicer storil v alinei a druge alinee prvega odstavka naslova »Razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3)« podpoglavja »II.6. Ugotavljanje sposobnosti« razpisne dokumentacije). Glede na to Državna revizijska komisija tudi ni izvedla dokazov »glede neustreznosti s strani vlagatelja dobavljene opreme (npr. videoposnetki, elektronska sporočila…), ki jih naročnik na poziv lahko priloži Državni revizijski komisiji« v zvezi s tem.
V navezavi na zapis naročnika, da dokaze »na poziv lahko priloži Državni revizijski komisiji«, pa Državna revizijska komisija tudi sicer (neodvisno od svojega razlogovanja, kot je razvidno iz prejšnjega odstavka) ugotavlja, da ti niso ustrezno substancirani, saj bi moral naročnik določno navesti, kateri »videoposnetki, elektronska sporočila…« predstavljajo dokaze »glede neustreznosti s strani vlagatelja dobavljene opreme«, katero konkretno ravnanje »vlagatelja dobavljene opreme« se s posameznim od teh dokazov dokazuje ter kako bo izvedba vsakega posameznega predlaganega dokaza vplivala na rezultat zadevnega postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti Državna revizijska komisija, saj bi s tem kršila razpravno načelo. Poleg tega iz drugega odstavka 28. člena ZPVPJN izhaja, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevati navedbe vlagatelja, se do njih opredeliti ter »utemeljiti svoja stališča«. Že iz zahteve po tem, da mora naročnik »utemeljiti svoja stališča«, v povezavi s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN (po katerem se lahko vlagatelj »v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena« ZPVPJN »opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi«), tako izhaja, da mora naročnik vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoja stališča, navesti oziroma predložiti že (v) odločitvi o zahtevku za revizijo, ne pa jih predložiti šele »po pozivu« (in to le Državni revizijski komisiji). Tudi iz določb ZPP (v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) izhaja, da morajo stranke »navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo« (prvi odstavek 7. člena), vsaka »stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika« (212. člen), če Državna revizijska komisija »na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva,« pa »sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu« (215. člen).
Iz razloga, ker je naročnik tisti, ki pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (glej na primer vsaj prvi odstavek 1. člena ZJN-3, 67. in 68. člen ZJN-3), oboje pa mora pripraviti v skladu z določbami ZJN-3, za odločitev o zahtevku za revizijo tudi ni pravno relevantno dejstvo, ali (oziroma da) se je naročnik »za tovrstno tehnično rešitev odločil na podlagi priporočila Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je strokovna in neodvisna institucija«.
Upoštevaje zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tehnično zahtevo, po kateri mora sistem »omogočati tako izpraznjenje celotnega zalogovnika kot tudi ločeno praznjenje transportnega traku, ne glede na količino soli v zalogovniku«, kršil četrti odstavek 68. člena ZJN-3, v povezavi s 5. členom (načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki) in 7. členom (načelom enakopravne obravnave ponudnikov) ZJN-3. V posledici tega zaključka je slediti zatrjevanju vlagatelja, da naročnik ni z ničemer izkazal oziroma dokazal, da obstaja utemeljen, objektivno opravičljiv in zakonit »praktičen razlog, zakaj bi bilo potrebno izprazniti transportni trak oziroma verigo posipalnika, brez praznjenja celega posipalnika« (predzadnji odstavek na strani 34, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek na strani 35 zahtevka za revizijo).
Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v vsebini, kot izhaja iz podnaslova »III.2. 9) Praznjenje transportnega sistema v kesonu posipalnika«, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v posledici delno razveljavila postopek javnega naročanja na način, da je razveljavila tehnično zahtevo, po kateri mora sistem »omogočati tako izpraznjenje celotnega zalogovnika kot tudi ločeno praznjenje transportnega traku, ne glede na količino soli v zalogovniku« (glej vprašanje, ki je z »Datum[om] objave: 08.06.2020 15:01« objavljeno na Portalu javnih naročil).
Povsem na koncu Državna revizijska komisija še dodaja, da
– ni izvedla dokaznega predloga »zaslišanje direktorja«, […] »ki bo pojasnil in dokazal, zakaj meni, da je naročnik določil diskriminatorne tehnične pogoje« (drugi odstavek na strani 36). Vprašanje o tem, ali »je naročnik določil diskriminatorne tehnične pogoje«, je pravno vprašanje, na katerega mora odgovoriti Državna revizijska komisija, izpostavljeni dokazni predlog pa tudi sicer ni ustrezno substanciran. Poleg tega je vse, kar je pravno relevantno za odločitev o zahtevku za revizijo glede tega, ali »je naročnik določil diskriminatorne tehnične pogoje«, razvidno že iz zahtevka za revizijo (in iz ostale s strani naročnika odstopljene dokumentacije predmetne zadeve), v posledici pa izvedba dokaznega predloga tudi v tem smislu ne bi bila potrebna
– ni sledila (pravovarstvenemu) predlogu, s katerim vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek javnega naročanja »v sklopih 1., 2., 3., 4. in 5 v celoti razveljavi«, saj je mogoče ugotovljene kršitve naročnika odpraviti že z razveljavitvijo posameznih določb razpisne dokumentacije, odgovorov naročnika, objavljenih na Portalu javnih naročil, oziroma s tem, da se je naročniku naložila odprava kršitve.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne strošek »nagrad[e] za revizijski postopek, tar. 40/1, v zvezi s tar. 18 OT: 3000 točk«, »izdatk[e] za stranko, tar. čl. (11./3 OdvT): 40 točk«, »22% DDV, vpogled v javni register zavezancev za DDV, da je pooblaščenec zavezanec za DDV« ter »taks[o]: 4.000,00 EUR«, v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pa vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne še strošek »nagrad[e] za vlogo med postopkom po OT - 1500 točk«, »mat. izdatk[e] za stranko - 25 točk« ter »22% DDV, vpogled v javni register zavezancev za DDV, da je Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o. zavezanec za DDV«. Povračilo stroškov vlagatelj zahteva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prvega stavka tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje predvsem 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse za postopek pravnega varstva v znesku 4.000,00 EUR (druga alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN)
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.800,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in ob upoštevanju Sklepa o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019, in sprem.), po katerem vrednost točke po Odvetniški tarifi znaša 0,60 EUR
– izdatke za zahtevek za revizijo v pavšalnem znesku 24,00 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 401,28 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 6.225,28 EUR.
V zvezi s stroški, priglašenimi v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso bili potrebni iz razloga, ker prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Vsa ključna pravno relevantna dejstva in podatki, ki narekujejo na ugoditev zahtevku za revizijo, izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN (drugi odstavek 154. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na šest trinajstin (vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel v šestih od trinajstih zatrjevanih kršitev naročnika), upravičen do povračila stroškov v znesku 2.873,21 EUR.
Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov postopka vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka (in ne »od odločitve o zahtevku za revizijo«, kot to v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj). Skladno s 313. členom ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.873,21 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 17. 7. 2020
Predsednic senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
– DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
– Odvetniška pisarna Čeledin, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu