018-088/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in namestitev avtomatiziranega lab. sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav s pogar. vzdr. za obdobje 5 let in nakup diagnostičnega potr. mat.«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj ROCHE d.o.o., Stegne 13G, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Gregor Zupančič, Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 7. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 27. 4. 2020 JN002625/2020-B01, dne 28. 4. 2020 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 083-195532.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, dne 5. 6. 2020 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izpostavlja, da je naročnik na nedopusten način določil predmet naročila v delu, ki se nanaša na pogarancijsko vzdrževanje dobavljene opreme, še posebej v delu, ki se nanaša na korektivno vzdrževanje. Ponudniki naj bi v fazi oddaje ponudbe podali ceno le za preventivno vzdrževanje, hkrati pa je naročnik v pogarancijskem vzdrževanju določil tudi korektivno vzdrževanje – torej vzdrževanje izven preventivnega letnega vzdrževanja, za katerega vsak ponudnik posebej pripravi lasten cenik opreme, stroškov dela in rezervnih delov. Za razliko od preventivnega vzdrževanja, kjer ponudnik ni upravičen do plačila dodatnih stroškov, kot so vrednosti določene v času oddaje ponudbe, ki se medsebojno primerjajo, pa je naročnik predvidel, da se za korektivno vzdrževanje plačuje posebej (naknadno), pri čemer naročnik sploh ne preverja niti ne omogoča konkurence ponudbenih cen za korektivno vzdrževanje med ponudniki; vse navedeno predstavlja prikrito naročanje, ki ponudnikom omogoča špekulacije na način, da na račun korektivnih vzdrževalnih del (ki bodo gotovo nastala) znižuje ponudbeno ceno, ki vpliva na merilo za izbor. Ponudbe bi bile zaradi tega neprimerljive, končne in celotne vrednosti naročila pa sploh ni mogoče predvideti. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito dopustil, da ponudniki sami določijo število in obseg rednih vzdrževalnih servisov, zaradi česar ponudniki niso v enakopravnem položaju, sam pa je postavljen v manj konkurenčen položaj. Kot problematično označuje naročnikovo stališče (objavljeno kot odgovor na portalu javnih naročil), da »naročnik ni sposoben določiti popisa ali opisa korektivnega vzdrževanja, zato ga ne more vključiti v merilo«, pri čemer pojasnjuje, na kak način bi naročnik to lahko vključil v merilo za izbor. Sklicujoč se na naročnikovo stališče s portala javnih naročil o tem, da naj bi bilo veliko bolj transparentno korektivne servise naročati z naročilnicami, vlagatelj meni, da opredelitev predmeta naročila v konkretnem primeru ne ustreza definiciji javnonaročniškega in javnofinančnega načela o gospodarni, smotrni in učinkoviti rabi javnih sredstev; opozarja še na spornost sklepanja aneksov oz. izdaje naročilnic (v smislu prekrška). Vlagatelj meni, da bi bilo potrebno v pogarancijsko vzdrževanje, ki je del predmeta naročila, vključiti tudi vrednosti korektivnega vzdrževanja (s tem zvezi očita tudi kršitve glede neustrezne določitve ocenjene vrednosti tega javnega naročila); naročnik je dolžan določiti celoten predmet javnega naročila in zagotoviti enako osnovo za primerljivost ponudb. Zaključuje, da naknadno, nedefinirano naročanje storitev korektivnega vzdrževanja, v poljubnem obsegu in po poljubni ceni ponudnika, predstavlja eklatantno kršitev pravil Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in njegovih temeljnih načel zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov, zagotavljanja konkurence ter transparentnosti, saj bodo na netransparenten način oddane storitve, ki se morajo zagotavljati po pogodbi v pogarancijskem vzdrževanju. Vlagatelj predlaga, naj se celoten postopek oddaje javnega naročila razveljavi, vlagatelju pa povrnejo priglašeni stroški pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 15. 6. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Uvodoma pojasnjuje, da vlagatelj ni subjekt, ki bi lahko kreiral potrebe naročnika; naročnik je pri definiranju predmeta, postavljanju strokovno-tehničnih zahtev in meril suveren v mejah veljavne zakonodaje. Vlagateljeve navedbe naj bi bile pavšalne in nedecidirane, pri čemer konkretni dokazi o domnevnih nezakonitostih niso bili navedeni oz. predloženi. Poudarja, da je natančno specificiral pogoje glede pogarancijskega preventivnega vzdrževanja – ker je zahteval protokole vzdrževanja, ki so pripravljeni in potrjeni s strani posameznih proizvajalcev opreme in ne ponudnikov, torej opredelitev preventivnega vzdrževanja ni prepuščena presoji ponudnikov. Kot neutemeljene zavrača navedbe, da naj ne bi preverjal cen korektivnega vzdrževanja, saj je zahteval predložitev zavezujočega cenika rezervnih delov (tj. cenika proizvajalcev opreme), s čimer se preverja konkurenčnost servisnih storitev s ponujeno ceno pogarancijskega preventivnega vzdrževanja za obdobje petih let, kar je dovolj velika utež za oceno »sprejemljivosti« ponudb. Obenem je v razpisni dokumentaciji oz. osnutku pogodbe natančno določil, na kakšen način se bo izvrševalo korektivno vzdrževanje. Obsega korektivnega vzdrževanja sicer ni mogoče vnaprej definirati, saj ni mogoče vedeti, kolikokrat bo potrebno izvesti tako vzdrževanje. Naročnik še dodaja, da domnevna kršitev načela gospodarnosti ni v pristojnosti vlagatelja; vlagatelju očita navajanje izmišljotin, saj da ni nikoli navedel stavka o tem, da je bolj transparentno korektivne servise izvajati na podlagi naročilnic. V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede ocenjene vrednosti naročnik pojasnjuje, da je znotraj ocenjene vrednosti predmetnega naročila opredelil vse elemente in parametre, in sicer tudi v zvezi z navedenim korektivnim vzdrževanjem. Način plačevanja izvršenega korektivnega vzdrževanja z naročilnicami je zgolj način plačila izvedene storitve, ki pa nikakor ni povezan z izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe po določenih merilih.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17. 6. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 22. 6. 2020. Meni, da se naročnik ni opredelil do očitanih kršitev in jih utemeljeno zavrnil. Očitno naj bi bilo, da je naročnik spregledal bistvo revizije, ki ni v nejasnosti meril, ampak v tem, da je naročnik določil vsebino predmeta na način, da se povzroča neenakopravna obravnava ponudnikov. Naročnik je opustil opredelitev do vlagateljevega očitka o tem, da je korektivno vzdrževanje določeno kot del predmeta javnega naročila in pogodbena obveznost, vendar v ničemer ne vpliva na izbor ponudnikov, saj ni vključeno v merilo za izbor, naročnik pa nima nobenega vzvoda za primerjavo cenikov korektivnega vzdrževanja iz posameznih ponudb. Posledično lahko vsak ponudnik poda poljubno (celo absurdno) visoko ceno vzdrževanja, pa ga naročnik ne more zaradi tega izločiti iz postopka. Po oceni vlagatelja je irelevantno, da so proizvajalci tisti, ki določajo vsebino preventivnega in korektivnega vzdrževanja, saj je ponudnik tisti, ki odda ponudbo, naročnik pa ni v nobenem poslovnem odnosu s proizvajalcem. Ker se količina in vsebina posegov razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca, je še toliko bolj pomembno zagotoviti »skupni imenovalec«, ki bi omogočal primerljivost ponudb. Vlagatelj še posebej poudarja, da ne more dopustiti obtoževanja o navajanju izmišljotin – navedbo o transparentnosti izvajanja korektivnih servisov na podlagi naročilnic je naročnik podal v odgovoru na portalu javnih naročil, ki ga vlagatelj v nadaljevanju (ponovno) citira. Pristavlja, da je naročnik v preteklosti že večkrat postopal pravilno in zakonito na način, da je v merilo vključil vse stroške, povezane s predmetom naročila, vključno s pogarancijskim korektivnim vzdrževanjem.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pred vsebinsko obravnavo zahtevkov za revizijo je Državna revizijska komisija v skladu z 31. členom ZPVPJN po uradni dolžnosti opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo, pri čemer je ugotovila, da so procesne predpostavke izpolnjene, zato je zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

V obravnavnem primeru vlagatelj naročniku najprej očita, da je del predmeta javnega naročila (storitve pogarancijskega korektivnega vzdrževanja) izločil iz elementa za razvrščanje ponudb, kar povzroča neenakopravno obravnavo ponudnikov, vlagatelja pa postavlja v manj konkurenčen položaj.

Naročnik je predmet javnega naročila (najprej) opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »POVABILO K ODDAJI PONUDBE IN SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKU ZA PRIPRAVO PONUDBE«, kjer je pod točko »2. OZNAKA IN PREDMET JAVNEGA NAROČILA TER NAČIN ODDAJE« navedel:

»Predmet: Dobava in namestitev avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav s pogarancijskim preventivnim vzdrževanjem za obdobje 5 let in nakup diagnostičnega potrošnega materiala za obdobje 7 let

Popolni obseg predmeta javnega naročila, vključno z vsemi relevantnimi tehničnimi podatki, zahtevami in pogoji, je podan v Posebnem delu dokumentacije […]«

Natančnejše (strokovne) zahteve in opredelitve je naročnik nato podal v dokumentih »SPLOŠNI OPIS TEHNIČNIH IN STROKOVNIH ZAHTEV […]« ter v treh osnutkih pogodb:
1. za dobavo in namestitev avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav (vklj. z vzdrževanjem v 24-mesečnem garancijskem obdobju);
2. za pogarancijsko preventivno vzdrževanje;
3. za nakup potrošnega materiala – reagentov.

V zvezi s pogarancijskim korektivnim vzdrževanjem je naročnik je na portalu javnih naročil objavil tudi več odgovorov v zvezi z vprašanji, pobudami in opozorili potencialnih ponudnikov:

»Datum objave: 19.05.2020 10:47
82. VPRAŠANJE z dne 14.5.2020 ob 19:58
Pozdravljeni, naročnika prosimo za potrditev, da razpisno dokumentacijo glede obsega predmeta javnega naročila razumemo na pravilen način. Prosimo, da naročnik nedvoumno potrdi, da je v pogarancijskem obdobju t.j. od 3 do 7 leta predmet javnega naročila le preventivno pogarancijsko vzdrževanje po navodilih proizvajalca? Korektivno vzdrževanje se v ponudbeno ceno ne upošteva in se bo izvajalo na podlagi naročilnic, kot je naročnik jasno in nedvoumno navedel v členu 1.4. osnutka pogodbe o pogarancijskem preventivnem vzdrževanju. Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR:
Naročnik je mnenja, da so pogodbena določila povsem jasna in nedvoumna.


Datum objave: 25.05.2020 13:52
123. VPRAŠANJE z dne 19.5.2020 ob 13:19
Pozdravljeni,
ponudnik opozarja naročnika, da iz objavljene razpisne dokumentacije ni jasno kaj vse zajema predmet javnega naročila. Osnovno pravilo javnega naročanja, kot ga opredeljuje ZJN-3 je, da mora biti predmet javnega naročila jasno in nedvoumno določen, razpisna dokumentacija pa mora biti jasna in ne sme puščati prostora za različne interpretacije, saj je le tako vsem ponudnikom omogočena priprava enakovrednih konkurenčnih ponudb. Kljub temu, da je naročnik v odgovoru na vprašanje št. 82 navedel, da je naročnik mnenja, da so pogodbena določila povsem jasna in nedvoumna, ponudnik opozarja, da temu ni tako. V kolikor bi bila pogodbena določila jasna, ponudnik ne bi zastavil vprašanja.
V izogib nejasnosti razpisne dokumentacije in v izogib morebitnim revizijskim zahtevkom, prosimo za jasen in nedvoumen odgovor kaj obsega pogranacijsko vzdrževanje.
Ali pogarancisko vzdrževanje obsega le preventivno vzdrževanje po navodilih proizvajalca ali preventivno vzdrževanje in korektivno vzdrževanje?
Hvala za jasen odgovor in lepo pozdravljeni.

ODGOVOR:
Povsem jasno je predmet naročila opredeljen, zato naročnik zavrača očitke ki so popolnoma neosnovani in nikakor ne gre za nejasnost. Kaj obsega pogarancijsko vzdrževanje je natančno opisano v 1.2. točki pogodbe. Korektivno vzdrževanje se bo vršilo kot je navedeno v c.) točki 1.4. Grožnje za vložitev pravnega sredstva pa nikakor niso na mestu.

Datum objave: 25.05.2020 13:52
162. VPRAŠANJE z dne 20.5.2020 ob 09:03
Spoštovani.
Na 50. Strani dokumentacije pod točko navajate pod točko c):
Korekitvno vzdrževanje navedeno je da Korektivno delo, rezervni deli, servisni material in nadomestni deli niso vključeni v pogodbeno vrednost in se obračunajo po priloženih cenikih izvajalca, ki so Priloga 3 te pogodbe.
Na 58.strani kjer se nahaja Priloga 3 zahtevate, da ponudnik priloži cenik potrošnega materiala in rezervnih delov, ki se največkrat uporabljajo v času vzdrževanja (razvidne morajo biti kataloške številke, naziv potrošnega materiala oziroma rezervnega dela, vrednost v EUR brez DDV in z DDV).
Prosimo Vas za natančna navodila ali se rezervni deli s pripadajočimi cenami, ki se navajajo v Prilogi 3 nanašajo na rezervne dele, ki se bodo uporabili v preventivnem vzdrževanju ali rezervne dele, ki se bodo uporabili pri korektivnem vzdrževanju ali za oba primera?
Ali je potrebno vrednost celokupne ponudbe povečati za vrednost iz Priloge 3?

ODGOVOR:
Dodatno plačljivo korektivno vzdrževanje se nanaša na obdobje po koncu garancije in do izteka pogodbe kot take. Prvih 24 mesecev velja garancija za vso opremo, ki vključuje brezplačno preventivno in korektivno vzdrževanje. V obdobju od 3. do 7. leta pogodbenega obdobja pa je predvideno prevetivno vzdrževanje po priporočilih proizvajalca, plačano po pogodbi ter korektivno vzdrževanje, ki se ga bo plačevalo na podlagi izstavljenih naročilnic. Ceniki rezervnih delov in pripadajočega potrošnega materiala se nanašajo na preventivno in korektivno vzdrževanje, zato je potrebno izpolniti Prilogo 3 za oba primera.

Datum objave: 25.05.2020 13:55
94. VPRAŠANJE z dne 18.5.2020 ob 09:32
Spoštovani,

V zvezi z določili razpisne dokumentacije ugotavljamo, da so le ta nezakonita v obsegu in na način, kot izhaja iz spodnjega vprašanja, oziroma poziva k spremembi /anulaciji določil razpisne dokumentacije. Predmetni poziv za spremembo štejte kot poziv za odpravo nezakonitosti, sicer bomo primorani vložiti pravno sredstvo po pravilih ZPVPJN.

1. Korektivno vzdrževanje

V navodilih je navedeno, da korektivno vzdrževanje »popolno« pomeni servisna popravila/odpravo napak na opremi z zamenjavo iztrošenih, okvarjenih delov in večjega potrošnega materiala za predmetno opremo ter vzpostavitev naprav v fazo pravilnega in brezhibnega delovanja. Servis se opravlja po pozivu uporabnika z vključenimi vsemi rezervnimi deli in potrošnimi materiali, vključno s transportnimi in vsemi ostalimi stroški.
Korektivno delo, rezervni deli, servisni material in nadomestni deli niso vključeni v pogodbeno vrednost in se obračunajo po priloženih cenikih izvajalca, ki so Priloga 3 te pogodbe. Korektivno vzdrževanje servisno popravilo se bo izvajalo na podlagi izstavljene naročilnice.
Po odpravi napak se sestavi poročilo, pogodbeni stranki pa preverita delovanje opreme.«

Naročnik je kot sestavni del ponudbe določil, da ponudniki določijo cene za korektivno delo, pri čemer korektivno delo ni del merila za izbor ponudnika. Hkrati je naročnik jasno in nedvoumno določil, da se nanaša na »popolno servisiranje«, ki zajema zamenjavo, popravilo in potrošni material. Glede na to, da smo izkušeni ponudniki vemo, da bo korektivno delo zagotovo in kmalu potrebno. Menimo, da predstavlja nevključitev stroškov korektivnega dela kot sestavni del merila za izbor osnovo za neprimerljivost ponudb. Namreč, glede na dejstvo, da stroški korektivnega dela ne predstavljajo merila za izbor, hkrati pa ga mora ponudnik določiti v prvotni ponudbi, pri čemer naročnik z ničemer ne vrednoti ali se opredeljuje do višine postavk korektivnega dela to predstavlja prikrito naročanje, ki ponudnikom omogoča, da na rovaš del, ki bodo nedvoumno nastala, znižajo ponudbo, ki vpliva na merilo za izbor, ter povišajo ceno stroškov korektivnega vzdrževanja. Takšno ravnanje naročnika predstavlja nezakonitost, prvič iz razloga, ker ponudniki niso v neenakopravnem položaju, saj ponudniki, ki poslujejo pošteno in skladno z internimi pravili, ki veljajo za vse njegove kupce (in onemogočajo, da bi ponudnik višal ceno postavk korektivnega dela preko tržnih cen) bodo posledično tudi podali realno tržno ceno za opremo, ki je predmet merila. Tako ne bodo v enakopravnem položaju s ponudniki, ki špekulirajo in ob zavedanju, da bo korektivno delo naročeno in tudi izvršeno znižujejo ceno, ki vpliva na merilo za izbor.
Tovrstna opredelitev predmeta naročila in korektivnega dela, ki je v osnovi vzdrževanje neizbežno spominja na afero dobave operacijskih miz in famoznega vzdrževanja, kjer se je želelo z vzdrževalno pogodbo »poravnati« nizko ceno (sprva celo brezplačne mize) ponujene opreme. In drugič, naročnika je treba opozoriti, da je določilo 95. člena ZJN-3 jasno in je mogoče sklepati anekse samo v zakonsko izpolnjenih okoliščinah. Naročanje storitev korektivnega dela zgolj na podlagi omembe v pogodbi o izvedbi javnega naročila ni mogoča, hkrati pa tovrstno vnaprejšnje poznavanje potreb popolnega vzdrževanja ne more predstavljati osnove za sklenitev dodatkov po 95. členu ZJN-3.
Nadalje je naročnik dopustil, da vsak ponudnik samovoljno pripravi cenik potrošnega materiala in rezervnih delov, ki se največkrat uporabljajo v času vzdrževanja (razvidne morajo biti kataloške številke, naziv potrošnega materiala oziroma rezervnega dela, vrednost v EUR brez DDV in z DDV), kar predstavlja neizmerno polje špekulacij s strani ponudnikov, ki se izraža v neprimerljivosti ponudbenih cen glede na predmet, ki se vrednosti v merilu.

Glede na dejstvo, da je nastop potreb po korektivnem delu gotovo dejstvo ter, glede na to, da stroški korektivnega dela ne vplivajo na merilo za izbor, kar kot že pojasnjeno predstavlja enostaven poligon, da ponudniki nižajo ceno v okviru elementov merila na rovaš nekoliko kasneje naročenih storitev korektivnega vzdrževanja in se tako onemogoča dejansko primerljivost ponudb, vas pozivamo, da to nezakonito možnost razveljavite. Kot že omenjeno takšno naknadno, nedefinirano naročanje storitev po, v poljubnem obsegu in po poljubni ceni ponudnika, predstavlja tudi eklatantno kršitev pravil ZJN-3, tako 95. člena ZJN-3, kakor tudi temeljnih načel in zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov ter zagotavljanja konkurence. Izpodbijano možnost gre označiti tudi kot kršitev načela transparentnosti. Glede na vse navedeno vas pozivamo k razveljavitvi spornih določb vezanih na korektivno vzdrževanje. Naročnik bi moral pripraviti popis ali vsebinski opis korektivnega dela, in ga glede na pravilno in smotno utež določiti kot sestavni del merila. Samo tako bi bila zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov. V kolikor tega ne boste storili, bomo vložili pravno sredstvo, hkrati pa bomo vaše ravnanje prijavili tako na Računsko sodišče in tudi na KPK in policijo. Netransparentnih dobav in neenakopravne obravnave ponudnikov s strani UKC, kar se hoče s to določbo (ponovno) tudi narediti, mora biti enkrat konec. Za preprečitev le-tega bomo izrabili vsa pravna in medijska sredstva.

ODGOVOR:
Razpis za ALS predvideva 24 mesečno garancijo, v kateri je vključeno pograncijsko vzdrževanje ter korektivno vzdrževanje, ter pogarancijsko vzdrževanje za dobo 5 let, v katere ni zajeto korektivno vzdrževanje. V vprašanju se potencialni ponudnik sklicuje na "oceno korektivnega vzdrževanja-Naročnik bi moral pripraviti popis ali vsebinski opis korektivnega dela, in ga glede na pravilno in smotno utež določiti kot sestavni del merila", take ocene po ni mogoče narediti, ker naročnik prvič kupuje sistem zadnje generacije pomeni, da teh sistemov nikjer ni instaliranih sedem in več let, da bi lahko podal relevantno oceno, prav tako je na strojelom vpliva veliko stranskih dejavnikov, na katere naročnik ne more vplivati, s tega vidika merila ni mogoče oblikovati. Veliko bolj transparentno je, da se korektivni servisi delajo na podlagi naročilnic, na podlagi znanih cen urne postavke, ter cenika rezervnih delov, ki jih zahtevamo kot priloge razpisne dokumentacije.
Cenik rezervnih delov je zavezujoč. Cena iz tega cenika rezervnih delov, se lahko spremeni pod pogoji in v višini, kakor to določa Pravilnik o načinu valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Ur. list RS št. 1/2004). Kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti se uporablja indeks cen življenjskih potrebščin.«

Skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Ne glede na naročnikova pojasnila glede obsega pogarancijskega vzdrževanja, kot izhajajo iz nekaterih njegovih odgovorov na portalu javnih naročil (zlasti iz odgovorov na 123. in 162. vprašanje), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zadnjem objavljenem odgovoru na portalu javnih naročil (tj. v odgovoru na 94. vprašanje) na opozorilo potencialnega ponudnika na zatrjevano nezakonitost jasno in nedvoumno odgovoril, da pogarancijsko vzdrževanje za 5 let ne obsega tudi korektivnega vzdrževanja, oz. da je korektivno vzdrževanje vključeno le v 24-mesečno garancijsko obdobje. Navedeni naročnikov odgovor se skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 šteje za spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je z njim naročnik prvotne določbe dokumentacije in temu ustrezajoča pojasnila na portalu javnih naročil spremenil in – ne glede na prejšnje nejasnosti glede predmeta naročila in s tem povezane pomanjkljivosti v dokumentaciji – iz pogarancijskega vzdrževanja izrecno izključil korektivno vzdrževanje. Kot že navedeno, je bil to tudi zadnji (najkasnejši) naročnikov odgovor na portalu javnih naročil; naročnik je naslednjega dne sicer objavil še popravek dokumentacije (pod št. objave JN002625/2020-K03 oz. 2020/S 102-246007), ki pa se ne nanaša na vsebino pogarancijskega vzdrževanja – objava se nanaša zgolj na navodilo za izpolnjevanje predračuna in specifikacij predračuna oz. ustrezajoč obrazec ter ne uvaja vnovič pogarancijskega korektivnega vzdrževanja. Na vse navedeno ne morejo vplivati niti morebitne naročnikove drugačne navedbe v postopku pravnega varstva, kjer je (v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo) mogoče razbrati stališče naročnika, da predmet javnega naročila vendarle vključuje korektivno vzdrževanje – vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je bila spremenjena z zadnjim odgovorom na portalu javnih naročil in kakršna je relevantna za rešitev obravnavane zadeve, tega ne potrjuje.

Upoštevajoč relevantno vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako ni mogoče soglašati z vlagateljevimi izhodišči, da je v predmet tega javnega naročila vključeno tudi pogarancijsko korektivno vzdrževanje, na podlagi česar vlagatelj utemeljuje, zakaj bi morala biti vrednost tovrstnega vzdrževanja (servisiranja) upoštevana kot del meril. Iz zatrjevanih razlogov torej ni utemeljen očitek, da naročnik v merilo ni vključil vrednosti storitev, ki naj bi bile predmet naročila. Posledično tudi niso utemeljeni pomisleki vlagatelja o tem, da merila v obravnavanem primeru v nasprotju s tretjim odstavkom 84. člena ZJN-3 dajejo naročniku možnost oz. svobodo izbire ponudbe, ki se zdi zgolj na prvi pogled najugodnejša (ker bi naročnik lahko zaradi korektivnega vzdrževanja v končni fazi plačal več), do česar naj bi po oceni vlagatelja prišlo zaradi tega, ker je naročnik dopustil, da je v pogarancijskem vzdrževanju vključeno tudi korektivno vzdrževanje. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da vlagatelj z razlogi, ki jih navaja v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 22. 6. 2020 ni izkazal naročnikovih kršitev ZJN-3 v zvezi z določitvijo meril za oddajo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj nadalje kot problematična izpostavlja naročnikova stališča oz. napovedi glede načina oddaje naročil(a) korektivnega vzdrževanja z naročilnicami. Državna revizijska komisija izpostavlja, da gre za očitke o (domnevnem) prihodnjem ravnanju naročnika, ki jih v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče preveriti – sporno korektivno vzdrževanje se namreč nanaša na obdobje po izteku 24-mesečne garancijske dobe, ki bo (kot je to razvidno iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pričelo teči s pisno primopredajo opreme naročniku oz. uporabniku opreme. Kolikor gre navedbe vlagatelja razumeti kot opozorilo na morebitne bodoče kršitve, pa Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da mora pri oddaji naročil storitev vzdrževanja (preventivnega in korektivnega) upoštevati določbe ZJN-3 in izvesti ustrezne postopke. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o kršitvah pri določanju ocenjene vrednosti (24. člen ZJN-3) gre še pojasniti, da je poglavitni namen pravil javnega naročanja, ki jih je treba upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti, da naročnik glede na vrednost naročila izbere pravilen postopek oddaje javnega naročila, ga pravilno objavi in se pri tem ne izogne formalnostim, ki jih za posamezne vrste postopkov predpisuje ZJN-3. S tem v zvezi velja pripomniti, da naročnikova ocenjena vrednost, kot izhaja iz sklepa o začetku postopka (ne glede na njegovo drugačno zatrjevanje v odločitvi o zahtevku za revizijo), ne vključuje ocene vrednosti pogarancijskega korektivnega vzdrževanja, vendar pa že samo ocenjena vrednost pogarancijskega preventivnega vzdrževanja v obravnavanem primeru presega vse mejne vrednosti iz ZJN-3 (tj. tako iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3 kot tudi iz drugega odstavka 22. člena ZJN-3).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nezakonite izpostavlja še določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na redne vzdrževalne servise (preventivno vzdrževanje) – meni namreč, da naročnik ni opredelil vsebine in pogostosti preventivnega vzdrževanja, ampak je to prepustil ponudnikom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zahteve naročnika glede preventivnega vzdrževanja vsebovane že v prvotno objavljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (predvideno je, da vsak ponudnik predloži načrt preventivnega vzdrževanja opreme po priporočilih oz. programu proizvajalca), naročnik pa v zvezi z njimi na portalu javnih naročil ni prejel opozorila na nezakonitost, prav tako pa naročnik v te zahteve z objavami na portalu javnih naročil oz. v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije ni posegal. Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v delu, ki se nanaša na te zahteve, prišlo do omejitve zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN (skladno s katerim se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil), saj vlagatelj v zvezi s spornimi zahtevami ni opozoril na očitane kršitve, čeprav bi to lahko storil – v postopku javnega naročanja je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe (druga poved tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN), gospodarskim subjektom pa je bila omogočena možnost preko portala javnih naročil naročnika opozoriti na kršitev, predlagati pojasnila, spremembe itd. Državna revizijska komisija zato očitkov v zvezi s predstavljenimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v revizijskem postopku ni presojala.

Ker torej vlagatelj v okviru revizijskih navedb ni izkazal zatrjevanih naročnikovih kršitev ZJN 3, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15. 7. 2020

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Gregor Zupančič – odvetnik, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran