018-083/2020 Javni zavod Šport Ljubljana
Številka: 018-083/2020-5Datum sprejema: 13. 7. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve mobilne telefonije, interneta in televizije«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Šport Ljubljana, Celovška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 7. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 17. 3. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 001776/2020-W01.
Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 26. 5. 2020 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj primarno predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v celoti oziroma podredno, da se razveljavijo sporne določbe razpisne dokumentacije - da se iz predmeta javnega naročila izloči storitev zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk ter da se razveljavijo tehnične specifikacije iz točke 3.2.3.2 Poglavja 3 (Storitev dobave televizijskih programov). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da predmetno javno naročilo ni razdeljeno na sklope in da je bil naročnik na nedopustnost oblikovanja enovitega javnega naročila večkrat opozorjen (vlagatelj citira vsa vprašanja in naročnikove odgovore nanje, ki so bili v zvezi s tem objavljeni na Portalu javnih naročil). Iz postavljenih vprašanj je razvidno, da so potencialni ponudniki naročnika opozarjali, da bi moral biti tisti del javnega naročila, ki se nanaša na zagotavljanje Wi-Fi dostopnih točk, zajet v posebnem sklopu. Vlagatelj navaja, da je v obdobju od 8. 4. 2020 do 4. 5. 2020 izvedel meritve na lokaciji naročnika, pri čemer je ugotovil, da ima obstoječi ponudnik Wi-Fi omrežja (to je družba Telemach d.o.o.) večji del Wi-Fi točk, mrežne opreme in inštalacij že vzpostavljene, zaradi česar mu ne bo potrebno dobaviti celotne opreme za zagotovitev zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk. Preostali ponudniki obstoječe opreme ne bodo mogli uporabiti, saj se tehnične rešitve in postavitve razlikujejo glede na ponudnika mobilne telefonije. Pozicija Wi-Fi anten, stroški interne LAN inštalacije in število mrežne opreme se glede na tehnično rešitev posameznega ponudnika razlikujejo, zato obstoječe notranje omrežje, ki je prilagojeno na obstoječega ponudnika, drugim ponudnikom v večini ne ustreza. Novi ponudniki, ki bodo morali poleg nove inštalacije investirati tudi v nova mrežna stikala in Wi-Fi točke, ne morejo ponuditi enake cene za predmet javnega naročila. Navedeno je še posebej sporno zato, ker je naročnik ceni mobilnih in fiksnih storitev, televizijskih programov in internetnega dostopa določil 80 % ponder. Z vključitvijo zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk v enovito javno naročilo so preostali ponudniki obravnavani neenakopravno, saj morajo izvesti večji obseg storitev, preferirani ponudnik pa lahko ponudi nižjo ceno, čeprav bo morda glede na obseg del, ki jih bo izvedel, ekonomsko manj ugoden od konkurentov. Vlagatelj opozarja, da je naročnik na postavljena vprašanja odgovarjal pavšalno in neutemeljeno. Zatrjuje, da se z naročnikovimi odgovori ne strinja, saj sodi Wi-Fi omrežje pod upravljanje IT računalniške in programske opreme. Vzdrževanje mrežne opreme in povezovanje s preostalo IT infrastrukturo je med seboj povezano in vpliva tako na delovanje in razpoložljivost, kakor tudi na reševanje incidentov in s tem povezano odgovornost. V kolikor bi bil namen naročnika istoveten podanemu odgovoru, bi bilo primerno, da vključi storitev zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk v trenutno aktualno javno naročilo »Vzdrževanje računalniške strojne in programske opreme«, ki je bilo objavljeno dne 17. 3. 2020, pod št. objave JN 001761/2020-W01 (predmet navedenega javnega naročila je tudi omrežna oprema Wi-Fi). Ob navedenem, zatrjuje vlagatelj, umestitev storitve zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk med storitve mobilne telefonije, interneta in televizije kaže na namen naročnika, da omeji konkurenco in omogoči obstoječemu ponudniku teh storitev nedopustno prednost. Na navedeno kaže tudi dejstvo, da mora biti pri telefoniji zagotovljena nova oprema, pri Wi-Fi pa ta zahteva ni podana. Da bi moralo biti predmetno javno naročilo razdeljeno na dva sklopa, je mogoče trditi tudi na podlagi popolnoma ločenega segmenta ponudnikov za storitev telefonije in storitev zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk ter različnih CPV kod za navedeni storitvi. Naročnik pa pri odločitvi o tem, ali bo javno naročilo razdelil na sklope tudi sicer ni povsem avtonomen, kar je razvidno tudi iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije (vlagatelj se sklicuje na odločitev št. 018-054/2020). Vlagatelj nadalje oporeka naročnikovi zahtevi, v skladu s katero mora programska shema vsebovati tudi naslednje športne programe: SK 1 HD, SK 2 HD, SK 3 HD, SK 4, SK 5, SK 6 in SK Golf. Zatrjuje, da te programe zagotavlja le Telemach d.o.o. (vlagatelj ter ponudnika T-2 d.o.o., Ljubljana in A1 Slovenija d.d., Ljubljana jih ne zagotavljajo), naročnik pa je svojo odločitev o tem komentiral z ugotovitvijo, da so športni programi sestavni del ponudbe na njegovih športnih objektih, zato je zahteval čim večje število športnih programov. Vlagatelj zatrjuje, da v kolikor bi bil namen naročnika v zagotovitvi čim večjega števila športnih programov, bi lahko npr. zahteval najmanjše število športnih programov, ki jih mora ponuditi ponudnik. Vsekakor s postavljeno zahtevo ni izkazana sorazmernost s cilji naročila, saj je imel naročnik v zvezi s tem še veliko manevrskega prostora za drugačno oblikovanje zahteve, s katero bi omejil konkurenco v znatno manjšem obsegu. Vlagatelj zatrjuje, da je postavljen v položaj, ko kljub dejstvu, da je priznani izvajalec razpisanih storitev, ne bo mogel oddati dopustne ponudbe. Vlagatelj še navaja, da je naročnik dan pred rokom za oddajo ponudb obvestil ponudnike, da se Ponudbeni predračun nanaša na obdobje 36 mesecev, s čimer je nedopustno spremenil bistveni del razpisne dokumentacije.
Naročnik je z dokumentom št. JN 02/2020-RZ, z dne 5. 6. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma zavrača očitke, ki se nanašajo na oddajo javnega naročila v ločenih sklopih. Navaja, da želi izkoristiti elektronske komunikacijske storitve, ki vključujejo fiksne storitve dostopa do interneta, digitalno televizijo, mobilne storitve in brezžičen dostop do interneta. Sama namestitev potrebne infrastrukture za Wi-Fi omrežje ni njegov cilj, temveč je cilj dostop do interneta preko Wi-Fi omrežja, kar lahko zagotovi operater, ki ponuja dostop do interneta bodisi preko fiksnega ali mobilnega omrežja, čigar podaljšek je brezžično Wi-Fi omrežje. S predmetnim javnim naročilom zasleduje celovit in funkcionalen sistem elektronskih komunikacij, ki ga ni možno deliti na več sklopov, in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Z zgolj enim komunikacijskim kanalom ni potrebno koordinirati del in odgovornosti med različnimi ponudniki. Na ta način je potrebno manj časa za odpravo okvar, saj ločeno zagotavljanje različnih delov omrežja ne zagotavlja učinkovitega delovanja sistema ter hitrega odpravljanja napak. S tem se izogne tako ugotavljanju, kateri izmed več izvajalcev storitev je odgovoren za napake pri delovanju, kakor tudi koordinaciji med njimi. Z enotnim javnim naročilom je zagotovljena jasna odgovornost izvajalca ter povrnitev škode v primeru neizvajanja prevzetih obveznosti v dogovorjenih standardih in odzivnih časih, ekonomsko ter tehnično optimalno redno vzdrževanje, usklajeni posegi pri odpravi okvar ne glede na to, kje oziroma v katerem segmentu omrežja je napaka nastala, minimalni čas za odprave napake in posledično večji nivo razpoložljivosti celotnega telekomunikacijskega sistema. 2. Z enotnim javnim naročilom ni težav z nekompatibilnostjo med strukturo brezžičnega Wi-Fi omrežja in mobilnim ter fiksnim omrežjem. 3. Z inkorporacijo Wi-Fi rešitev v fiksne ali mobilne storitve mu je omogočena tudi nižja cena. Naročnik še navaja, da predmet javnega naročila ni nakup ali najem opreme oziroma sama vzpostavitev Wi-Fi dostopnih točk, temveč zagotavljanje Wi-Fi dostopnih točk. Naročnik zatrjuje, da ne omejuje ponudnikov z zahtevami, na kakšen način oziroma s kakšno opremo (novo/staro) bodo navedeno storitev zagotovili. Iz tehnične dokumentacije namreč izhajajo (le) karakteristike Wi-Fi dostopnih točk, ki izražajo njegove potrebe in so glede na trenutni tehnološki razvoj na tem področju dosegljive vsem ponudnikom storitev dostopa do interneta. Navaja, da je že z odgovori pojasnil, da želi enotno kontaktno točko za podporo pri vseh storitvah. Tudi obstoječa praksa na področju oddaje javnih naročil elektronskih komunikacijskih storitev ter sama ponudba teh storitev na trgu ne kažeta na ločeno dobavo Wi-Fi dostopa do interneta (npr. javno naročilo pod št. objave JN 003816/2019 je bilo oddano vlagatelju). Oprema, ki trenutno služi zagotavljanju brezžičnega dostopa do interneta preko Wi-Fi dostopnih točk, je v lasti zdajšnjega ponudnika teh storitev, ki jo je v januarju 2018 zagotovil na svoje stroške. Ustrezno opremo, s katero je mogoče zagotavljati Wi-Fi omrežje ima možnost podstaviti vsak ponudnik na svoje stroške, enako kot dosedanji. Prav z vidika gospodarnosti ne bi bilo smiselno zahtevati, da se obstoječa oprema nadomesti z novo, saj bi se ta strošek odražal v višji ceni, ki bi jo moral plačati. Če bi se takšna praksa uveljavila, bi moral tudi v naslednjem razpisu (in v vsakem nadaljnjem) zahtevati novo opremo, kar pa bi vodilo k vedno višji ceni razpisanih storitev. Če bi zagotavljanje Wi-Fi dostopnih točk vključil v javno naročilo vzdrževanja računalniške strojne in programske opreme, pa bi moral najprej sam investirati v izgradnjo Wi-Fi omrežja na vseh večjih objektih, ki so v njegovem upravljanju. Naročnik še navaja, da je pred pripravo javnega naročila raziskal trg, pri čemer je ugotovil, da več ponudnikov ponuja programe SK (Sport klub), ki so bili zahtevani. Naročnik je na dan 3. 6. 2020 ponovno preveril zahtevane programske sheme in iz javno dostopnih podatkov ugotovil, da ima vlagatelj v svoji ponudbi vse zahtevane programe. Naročnik nadalje navaja, da je zahteva po ponudbi čim večjega števila programov smiselna in upravičena, saj so športni programi sestavni del njegove ponudbe na športnih objektih in v gostinskih lokalih. Uporabniki in obiskovalci so navajeni, da na televizijah predvaja prenos tekme, ki se odvija na objektu. Naročnik na koncu zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na spreminjanje Ponudbenega predračuna. Zatrjuje, da je že v razpisni dokumentaciji na več mestih navedel, da se javno naročilo nanaša na obdobje 36 mesecev. Poleg tega mu v postopku oddaje male vrednosti ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij ter podaljšati roka za prejem ponudb (tretji odstavek 47. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3).
Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi moralo biti predmetno javno naročilo razpisano v vsaj dveh sklopih oziroma da bi moral biti vsaj tisti del javnega naročila, ki se nanaša na zagotavljanje Wi-Fi dostopnih točk, zajet v posebnem sklopu. Vlagatelj tudi očita naročniku, da lahko celotno programsko shemo športnih programov zagotovi le dosedanji ponudnik in da je naročnik le en dan pred potekom roka za oddajo ponudb spremenil Ponudbeni predračun.
Vlagatelj najprej zatrjuje, da bi moralo biti predmetno javno naročilo razpisano v vsaj dveh samostojnih sklopih. Sporno vprašanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik v primeru, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-230/2017, 164/2019, 018-171/2019), da morajo naročniki v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZJN-3 in ob upoštevanju določb Direktive 2014/14/EU predmet javnega naročila razdeliti na sklope (le), če to omogoča predmet naročila, če to prispeva k gospodarni in učinkoviti izvedbi naročila in če ne obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih je naročilo bolj smiselno oddati kot celoto. Odločitev o tem, ali se bo posamezno javno naročilo oddalo po sklopih, je torej potrebno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti ob upoštevanju narave predmeta naročila. Pri tem je potrebno upoštevati npr. količino razpisanega blaga/storitev, vsebinsko povezanost posameznih delov javnega naročila, konkurenco na trgu in običajno poslovno prakso pri naročanju razpisanega blaga/storitev. Čeprav lahko naročniki praviloma ravno iz razloga, ker predmet javnega naročila razdelijo na več zaokroženih enot na ta način pridobijo več ponudb (ki so posledično tudi cenovno ugodnejše), je potrebno po drugi strani tudi upoštevati, da lahko prav naročilo večje količine različnega blaga ali storitev od istega ponudnika privede do ugodnejših ponudbenih cen.
Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik s predmetnim javnim naročilom naroča storitve mobilne telefonije, interneta in televizije oziroma 1. storitev mobilne telefonije, 2. storitve govora preko sistema IP telefonije, najem IP opreme in postavitev IP telefonije, 3. storite dobave televizijskih programov, 4. storitev internetnega dostopa in 5. zagotavljanje Wi-Fi dostopnih točk (točka 1.1 Povabila k oddaji ponudbe - Opis predmeta javnega naročanja). Detajlnejše tehnične zahteve je naročnik (za vsako izmed navedenih storitev posebej) navedel v 7. poglavju razpisne dokumentacije - Tehnična specifikacija in ostale tehnične zahteve in pogoji.
Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bil naročnik dvakrat opozorjen, da ima obstoječi ponudnik v zvezi z zagotavljanjem Wi-Fi dostopnih točk prednost pred konkurenti, a je obakrat odgovoril, da zahteve ne bo spremenil (obe vprašanji in naročnikova odgovora nanju sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2020).
Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti. Naročnik je namreč v obravnavanem primeru (tako z ekonomskega, kakor tudi s strokovnega vidika) dovolj prepričljivo pojasnil razloge, ki opravičujejo oddajo enovitega javnega naročila oziroma vključitev zagotavljanja Wi-Fi dostopnih točk v razpisane storitve.
Naročnik je navedel, da mu z enovitim javnim naročilom ni potrebno koordinirati del med različnimi ponudniki ter da ločeno zagotavljanje različnih delov omrežja ne zagotavlja dovolj učinkovitega delovanja sistema in hitrega odpravljanja napak. Zgolj z enotnim javnim naročilom je zagotovljena jasna odgovornost izvajalca in povrnitev škode v primeru neizvajanja prevzetih obveznosti v dogovorjenih standardih, ekonomsko in tehnično optimalno redno vzdrževanje, usklajeni posegi pri odpravi okvar ne glede na to, v katerem segmentu je okvara nastala, minimalni čas za odpravo okvare in posledično večji nivo razpoložljivosti celotnega telekomunikacijskega sistema. Na ta način tudi ni težav z nekompatibilnostjo med infrastrukturo brezžičnega Wi-Fi omrežja ter mobilnim in fiksnim omrežjem, naročnik pa tudi meni, da bo z inkorporacijo Wi-Fi rešitev v fiksne ali mobilne storitve dosegel nižjo ceno. Naročnik je tudi navedel, da potrebuje komunikacijske storitve, ki vključujejo tako fiksne storitve dostopa do interneta, digitalno televizijo, mobilne storitve in brezžičen dostop do interneta. Kot zatrjuje naročnik, njegov cilj ni sama namestitev potrebne infrastrukture za Wi-Fi omrežje, temveč je njegov cilj dostop do interneta preko Wi-Fi omrežja, kar lahko zagotovi operater, ki ponuja dostop do interneta bodisi preko fiksnega ali mobilnega omrežja, čigar »podaljšek« je brezžično Wi-Fi omrežje. Naročnik je tudi pojasnil, da je oprema, ki trenutno služi zagotavljanju brezžičnega dostopa do interneta preko Wi-Fi dostopnih točk, v lasti zdajšnjega ponudnika teh storitev oziroma jo je v januarju 2018 na lastne stroške zagotovil sedanji izvajalec. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da ima ustrezno opremo, s katero je mogoče zagotavljati Wi-Fi omrežje, možnost postaviti vsak ponudnik, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, na kakšen način oziroma s kakšno opremo (novo/staro) bodo sporno storitev zagotavljali, vlagatelj pa tudi ni navedel, da zahtevanih karakteristik Wi-Fi dostopnih točk ni mogoče izpolniti. Zato je vlagateljeva trditev o neenakopravnem položaju preostalih ponudnikov v razmerju do trenutnega ponudnika teh storitev neutemeljena, saj je tudi ta ponudnik sam investiral v obstoječo opremo. Naročnik prav tako upravičeno opozarja, da ne bi bilo smiselno zahtevati, da se obstoječa oprema nadomesti z novo opremo (kot to zahteva vlagatelj), saj bi se ta strošek odražal na ponujeni ceni oziroma na višji ceni razpisanih storitev. Če bi se uveljavila takšna praksa, bi moral tudi pri naslednjem (in v vsakem nadaljnjem) tovrstnem javnem naročilu zahtevati novo opremo, kar bi vodilo k vedno višji ceni storitev, ki bi jo moral plačati. Logična so tudi naročnikova pojasnila o tem, zakaj sporne storitve ni vključil v javno naročilo »Vzdrževanje računalniške strojne in programske opreme« (objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objeva JN 001761/2020-W01), kot je to predlagal vlagatelj. Da bi namreč sporna oprema po vsebini sploh lahko sodila v navedeno javno naročilo, bi moral naročnik najprej investirati v izgradnjo (svojega) Wi-Fi omrežja, šele nato pa bi bilo tudi vzdrževanje te opreme lahko vključeno vanj.
Vlagatelj nadalje očita naročniku, da lahko celotno programsko shemo športnih programov zagotovi le dosedanji ponudnik.
Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na programsko shemo, postavil v Poglavju 3 Tehničnih specifikacij (Storitev dobave televizijskih programov), kjer je v točki 3.3.3.2 tudi zahteval, da mora programska shema vsebovati naslednje športne programe:
»SK 1 HD, SK 2 HD, SK 3 HD, SK 4 HD, SK 5, SK 6, Šport TV 1 HD, Šport TV 2 HD, Eurosport 1 HD, Eurosport 2 HD, SK GOLF in Fight Channel.«
Po opozorilu enega izmed potencialnih ponudnikov, »da lahko zahtevo po športnih programih izpolni le ponudnik Telemach d.o.o. (npr. program Fight Chanel)« je naročnik podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 23. 3. 2020):
»TV kanal Fight Chanel se črta iz zahteve.«
Po ponovni opozorilu enega izmed potencialnih ponudnikov, da »je naročnikova zahteva, da v programsko shemo vključeni tudi programi SK 1 HD, SK 2 HD, SK 3 HD, SK 4 HD, SK 5, SK 6 in SK GOLF, prilagojena na točno določenega ponudnika, saj drugi ponudniki na trgu teh programov nimajo v svojih programskih shemah« je naročnik navedel (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2020):
»Ob objavi razpisa je več ponudnikov v svoji programski shemi ponujalo omenjene SK programe, tako da zahteva ni prilagojena na enega ponudnika. Razlog, zakaj teh programov določeni ponudniki ne morejo več zagotavljati ni na strani naročnika, zato se zahteva zavrne. Športni programi so sestavni del ponudbe na naših športnih objektih, zato je bila podana zahteva po zagotovitvi čim večjega števila športnih programov.«
Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Naročnik je namreč v konkretnem primeru pred začetkom postopka oddaje predmetnega javnega naročila opravil raziskavo trga, pri čemer je ugotovil, da sporne športne programe, poleg družbe Telemach d.o.o., Ljubljana, zagotavljajo tudi vlagatelj ter družbi T-2 d.o.o., Ljubljana in A1 Slovenija d.d., Ljubljana. Vlagatelj in preostala dva ponudnika pa so tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma po skoraj dveh mesecih od objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil iz svojih programskih shem umaknili športne programe ponudnika Sport klub. Prvi je to storil vlagatelj, ki je na svoji spletni strani dne 6. 5. 2020 zapisal, da je iz svojih programskih shem umaknil vsebine ponudnika Sport klub, pri čemer je med drugim zapisal: »V sredo, 6. maja 2020, smo iz vseh programskih shem umaknili šest programov Sport klub (Sport klub 1, Sport klub 2, Sport klub 3, Sport klub 4, Sport klub 5 in Sport klub 6) ter programe Sport klub golf, Lov in ribolov, Grand 1 in Grand 2, N1, Vavoom in Pikaboo. Ponudnik vsebin zaradi razglašene pandemije novega koronavirusa in odpovedi večine športnih dogodkov ne zagotavlja več atraktivnih športnih prenosov in drugih vsebin, kljub temu pa ob poteku programskih pravic vztraja pri enakih pogojih za prihodnje obdobje kot doslej. Na takšne pogoje v Telekomu Slovenije kot skrben gospodar ne moremo pristati. Za navedene programe se programske pravice plačujejo v paketu. S ponudnikom vsebin se bomo pogajali tudi v prihodnje in si prizadevali za pogoje, ki bodo poslovno sprejemljivi.« Podobni obvestili sta podali tudi družbi A 1 Slovenija d.d., Ljubljana in T 2 d.o.o., Ljubljana. Podjetje A 1 Slovenija d.d., Ljubljana je dne 8. 5. 2020 svojim uporabnikom sporočilo: »Žal je ponudnik vztrajal pri nerazumnih pogojih sodelovanja, ki niso izražali trenutnega stanja razpoložljivosti in kakovosti vsebin. Zato z 8. 5. 2020 iz vseh programskih shem do nadaljnjega umikamo vse programe ponudnika United Media Network.« Družba T 2 d.o.o., Ljubljana, pa je dne 10. 5. 2020 svojim uporabnikom sporočila: »Menimo, da ob sedanjih razmerah in odpovedanih športnih dogodkih po Evropi in svetu, kar se kaže tudi v trenutnem stanju razpoložljivih vsebin na omenjenih programih, vztrajanje ponudnika pri neutemeljenih finančnih pogojih ni upravičeno. Zaradi navedenega smo se odločili za prekinitev sodelovanja s ponudnikom United Media Network.«
Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da bi bila lahko citirana zahteva oblikovana tudi drugače (naročnik bi npr. lahko zahteval najmanjše število športnih programov, ki bi jih morali zagotoviti ponudniki), ni pa mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da v konkretnem primeru ne bo mogel oddati dopustne ponudbe zaradi razlogov na naročnikovi strani oziroma zaradi naročnikovih diskriminatornih zahtev. Vlagatelj namreč ne bo mogel oddati dopustne ponudne izključno iz razlogov na njegovi strani, saj zahtevanih športnih programov ne zagotavlja (več) na podlagi lastne poslovne odločitve, ki jo je (tako kot preostala dva konkurenta) sprejel tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma skoraj dva meseca po objavi predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil. Vlagatelj je torej med postopkom oddaje predmetnega javnega naročila na podlagi lastne odločitve iz svoje programske sheme umaknil večino zahtevanih športnih programov, potem pa je zoper postavljeno zahtevo vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija zato tudi temu očitku ni mogla slediti, iz istih razlogov pa je prav tako zavrnila vlagateljev očitek o tem, da bi morale biti storitve dobave televizijskih programov razpisane v samostojnem sklopu.
Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na Ponudbeni predračun, ki naj bi ga naročnik spremenil prepozno oziroma le en dan pred potekom roka za oddajo ponudb.
Naročnik je dne 25. 5. 2020 na Portalu javnih naročil zapisal:
»Naročnik obvešča potencialne ponudnike, da se skupna vrednost v obrazcu 2.2 Ponudbeni predračun navede za obdobje 36 mesecev. V obrazcu 2.1 Ponudbeni predračun (rekapitulacija) ponudniki seštejejo vrednosti iz obrazca 2.2 Ponudbeni predračun.«
S citiranim obvestilom je naročnik navedel, da morajo ponudniki v Ponudbeni predračun vpisati ceno za obdobje 36 mesecev. Ker so bili ponudniki z dejstvom, da se predmetno javno naročilo oddaja za triletno obdobje oziroma da bo pogodba za razpisane storitve sklenjena za 36 mesecev, seznanjeni na več mestih razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Poleg tega naročnik pravilno opozarja, da predmetno javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti, zato mu ni potrebno upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij ter podaljšati roka za prejem ponudb (tretji odstavek 47. člena ZJN-3).
Ker Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je naročniku očital vlagatelj, ni ugotovila, je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 13. 7. 2020
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Javni zavod Šport Ljubljana, Celovška cesta 25, Ljubljana,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.