Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-074/2020 Občina Dobrepolje

    Številka: 018-074/2020-4
    Datum sprejema: 15. 6. 2020

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup ter vgradnja opreme za športno dvorano JVIZ OŠ Dobrepolje«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Lesnina MG oprema, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm – Dobrepolje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 6. 2020

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se:

    – razveljavi pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na kadrovsko in tehnično sposobnost, določen v poglavju »Razlogi za izključitev in pogoji« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
    – razveljavi zahteva »Vodilni partner mora izvesti najmanj 50 % naročila«, določena v poglavju »Skupna ponudba in nastopanje s podizvajalci« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
    – razveljavi zahteva, da ponudniki v zvezi s ponujeno zapisnikarsko mizo predložijo »Potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi minimalne zahteve skladnost in varnosti opreme z zahtevanim standardom iz serije ISO ali SIST EN, izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov«, določena v zavihku »VII. Učila, rekviziti…« popisa opreme.

    V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.906,54 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Uvodoma je treba ugotoviti, da je vlagatelj z vlogo z dne 5. 5. 2020 zahteval začetek revizijskega postopka na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki določa, da lahko vlagatelj v primeru, če v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka.

    Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik vlagateljev popolni zahtevek za revizijo prejel dne 27. 3. 2020, kar pomeni, da se je 20 dnevni rok za posredovanje odločitve o zahtevku za revizijo iztekel dne 28. 4. 2019. Vlagatelj v vlogi z dne 5. 5. 2020 navaja, da do tega dne ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, čemur naročnik v postopku pravnega varstva ni nasprotoval. Naročnik morebitne odločitve o zahtevku za revizijo tudi ni odstopil Državni revizijski komisiji. Glede na navedeno gre ugotoviti, da je v predmetnem postopku pravnega varstva glede na dikcijo četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN nastopil molk naročnika. Vlagatelj je predlog za začetek revizijskega postopka posredoval 24. delovni dan od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, torej pravočasno glede na dikcijo četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, zato se je z naročnikovim odstopom vlagateljevega zahtevka za revizijo začel revizijski postopek (prim. 30. člen ZPVPJN). Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da do sprejema te odločitve morebitne (prepozne) odločitve naročnika o zahtevku za revizijo ali naročnikove opredelitve do revizijskih navedb na podlagi 32. člena ZPVPJN ni prejela.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    I. Glede referenčne zahteve

    Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z odgovoroma, objavljenima na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2020 in 24. 3. 2020 (tj. po poteku roka za zastavljanje vprašanj), povzročil nejasno referenčno zahtevo. Ker je naročnik s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti javnega naročanja, vlagatelj predlaga razveljavitev obeh odgovorov. Ker vlagatelj ne izključuje, da naročnik vztraja pri referenčni zahtevi za športno opremo, v nadaljevanju zatrjuje, da je ta oblikovana v nasprotju z določbami ZJN-3, (1) ker naročnik zahteva izkazovanje dobave in montaže določenih kategorij športne opreme, (2) ker naročnik zahteva izkazovanje dobave in montaže športnega poda in (izvlečnih) tribun, čeprav te storitve niso predmet javnega naročila, in (3) ker zahteva izkazovanje referenčnih poslov v vrednosti 100.000,00 EUR, čeprav takšna vrednost (upoštevajoč, da je nezakonita zahteva glede izkazovanja dobave in montaže športnega poda in (izvlečnih) tribun) ni sorazmerna z vrednostjo storitev dobave in montaže delilnih zaves ter opreme za šport, ki jih je potrebno izvesti v okviru predmetnega javnega naročila.

    V zvezi z izpostavljenimi revizijskimi očitki gre najprej pojasniti, da iz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) izhaja naročnikova dolžnost, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vnaprej jasno določi zahteve in pogoje za sodelovanje ter opiše in ovrednoti posamezna merila za oddajo javnega naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, naročnik mora, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja, pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila ter druge zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oziroma tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo (prim. tudi npr. sodbo Sodišča EU, C-223/16, Casertana Costruzioni, ECLI:EU:C:2017:685, točka 34). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila, saj lahko ponudniki le na ta način pripravijo ne samo dopustno ponudbo, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Naročnik z jasnimi, natančnimi in nedvoumni informacijami zagotovi, da ni razlikovanja med ponudniki (prvi odstavek 7. člena ZJN-3), saj imajo ponudniki na ta način enaka izhodišča za pripravo ponudb in oblikovanje ponudbene cene (kar omogoča zagotovitev konkurence – 5. člen ZJN-3).

    Jasno, natančno in nedvoumno morajo biti torej določeni tudi pogoji za sodelovanje, ki jih naročnik postavi z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost, lahko naročnik zahteva, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil oz. s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev (prim. drugi in deseti odstavek 76. člena ZJN-3 in točko b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3). ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa konkretnih vsebinskih zahtev, pač pa je naročnik tisti, ki mora ob upoštevanju specifičnosti predmeta naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila natančno določiti, katere posamezne zahteve mora izpolniti ponudnik, da mu bo v konkretnem primeru priznal sposobnost za izvedbo naročila. Pri oblikovanju zahtev mora naročnik upoštevati, da morajo vse zahteve temeljiti na temeljnih načelih javnega naročanja, zlasti na načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, v skladu s katerim naročnik ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelu enakopravne obravnave ponudnikov, v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (7. člen ZJN-3), načelu sorazmernosti, v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3, pa tudi drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

    V obravnavanem primeru je naročnik pogoje za sodelovanje določil v poglavju »Razlogi za izključitev in pogoji« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer je med drugim določil:
    »Kadrovska in tehnična sposobnost
    Ponudnik je v zadnjih 3 (treh) letih pred objavo javnega naročila uspešno izvedel vsaj 3 tri istovrstna dela: za dobavo in montažo športne opreme (ki zajema vse kategorije: športni pod, tribuna, delilne zavese ter opremo za športne igre) v vrednosti vsaj 100.000,00 EUR brez DDV«.

    Pregled na Portalu javnih naročil objavljenih vprašanj zainteresiranih gospodarskih subjektov in naročnikovih odgovorov nanje, ki so skladno z 67. členom ZJN-3 postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, potrjuje vlagateljeve navedbe, da je naročnik preko Portala javnih naročil to zahtevo večkrat spreminjal, dopolnjeval in pojasnjeval.

    Naročnik je na očitke o nezakonitosti zahteve glede izkazovanja dobave in montaže športnega poda in tribun na Portalu javnih naročil odgovoril »Ponudnik je v zadnjih 3 (treh) letih pred objavo javnega naročila uspešno izvedel vsaj 3 tri istovrstna dela: 1 (eno) dobavo in montažo športne opreme (ki zajema vse kategorije: športni pod, tribuna, delilne zavese ter opremo za športne igre) v vrednosti vsaj 140.000,00 EUR, 2 (dve) dobavi in montaži športne opreme (ki vsebujeta vsaj eno izmed kategorij: športni pod, tribuna, delilne zavese ali oprema za športne igre) v vrednosti vsaj 100.000,00 EUR […] Napisane reference so zahtevane zaradi dokazovanja izvedb v velikih projektov, kot so športne dvorane. K napisanim zahtevam pa dodajamo še reference za vgradnjo vsaj treh izvedb pohištvene opreme. Vrednost v višini 100.000 EUR ostaja« (glej vprašanji in odgovora, objavljene na Portalu javnih naročil dne 4. 3. 2020 ob 19:21 uri). Iz takšnega odgovora izhaja, da je naročnik prvotno referenčno zahtevo spremenil na način, da zahteva tri reference za športno opremo, in sicer izkazovanje enega referenčnega posla v vrednosti 140.000,00 EUR, v okviru katerega je bila izvedena (tudi) dobava in montaža vseh zahtevanih kategorij (tj. športni pod, tribune, delilne zavese ter oprema za športne igre), in izkazovanje dveh referenčnih poslov, oba v vrednosti 100.000,00 EUR, v okviru katerih je bila izvedena dobava in montaža vsaj ene izmed zahtevanih kategorij. Poleg treh zahtevanih referenc za športno opremo pa naročnik zahteva še tri reference za izvedbo pohištvene opreme, za katere pa naročnik natančnejših (vsebinskih, časovnih, vrednostnih) referenčnih kriterijev ni določil.

    Naročnik je na vprašanje, ali zahteva šest referenc (tri za športno opremo in tri za pohištveno opremo), odgovoril, »Iz RD povzemamo zahtevo, da je ponudnik je v zadnjih 3 (treh) letih pred objavo javnega naročila uspešno izvedel vsaj 3 tri istovrstna dela za dobavo in montažo športne opreme (ki zajema vse kategorije: športni pod, tribuna, delilne zavese ter opremo za športne igre) v vrednosti vsaj 100.000,00 EUR brez DDV« (glej vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 9. 3. 2020 ob 9:58 uri), s čimer je naročnik (ponovno) spremenil referenčno zahtevo (glede športne opreme). Naročnik je (tako kot prvotno) zahteval izkazovanje treh referenčnih poslov, vsakega v vrednosti 100.000,00 EUR brez DDV, ki je zajemal dobavo in montažo športne opreme, pri čemer je morala biti v okviru vsakega referenčnega posla izvedena dobava in montaža točno določenih kategorij športne opreme (tj. športni pod, tribune, delilne zavese ter oprema za športne igre). Upoštevaje, da je naročnik na vprašanje ali zahteva šest referenc oz. ali zahteva tudi tri reference za pohištveno opremo, odgovoril na način, da je spremenil referenco za športno opremo, bi bilo mogoče sklepati, da je naročnik odstopil od zahteve v zvezi s tremi referencami za pohištveno opremo.

    Vendar takšnega sklepanja ne potrjuje naročnikov odgovor, objavljen na Portalu javnih naročil naslednjega dne (glej vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 10. 3. 2020 ob 7:32 uri), ko je na vprašanji, ali so (še vedno) potrebne tri reference za pohištveno opremo, vsaka v vrednosti 100.000 EUR, in ali morajo biti reference za dobavo in montažo pohištvene opreme izvedene na objektih za šolstvo in šport, odgovoril »Navedene reference so zahtevane zaradi izvedbe opreme v veliki športni dvorani. V razpisni dokumentaciji so navedene zahteve in kriteriji na objektih za šolstvo in šport. 100.000 Eur pomeni, da je nekdo bil sposoben izvesti vse našteto v razpisni dokumentaciji, na Vidmu pa bo izvedel zahtevano s popisi del«. Iz takšnega odgovora (v povezavi z vprašanji) izhaja, da naročnik še vedno zahteva tri reference za pohištveno opremo, pri čemer mora biti vsaka v vrednosti 100.000,00 EUR. Ob upoštevanju vprašanja in odgovora nanj ter preostalega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa ni jasno, ali zahteva, da so bili ti referenčni posli izvedeni na točno določenih objektih (tj. objekti za šolstvo in šport), saj je naročnik navedel, da so v »razpisni dokumentaciji navedene zahteve in kriteriji na objektih za šolstvo in šport«, pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa pokaže, da naročnik na nobenem mestu ni določil tovrstnih zahtev. Poleg tega je naročnik istega dne (glej vprašanji in odgovora, objavljeni na Portalu javnih naročil dne 10. 3. 2020 ob 7:51 uri in 7:53 uri) podal identičen odgovor (torej, da so v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedene zahteve in kriteriji na objektih za šolstvo in šport) tudi na vprašanje v zvezi z referencami za športno opremo, zato bi se lahko postavilo vprašanje, ali je naročnik opredelil objekte, na katerih so morale biti izvedene reference za športno opremo.

    Naknadno je naročnik na poziv zainteresiranega gospodarskega subjekta za čistopis referenčne zahteve na Portalu javnih naročil odgovoril: »Glede referenc je v razpisni dokumentaciji že ves čas navedeno tako: Ponudnik je v zadnjih 3 (treh) letih pred objavo javnega naročila uspešno izvedel vsaj 3 tri istovrstna dela: za dobavo in montažo športne opreme (ki zajema vse kategorije: športni pod, tribuna, delilne zavese ter opremo za športne igre) v vrednosti vsaj 100.000,00 EUR brez DDV« (glej vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 13. 3. 2020 ob 18:15 uri). Čeprav bi bilo na podlagi takšnega odgovora mogoče sklepati, da naročnik zahteva zgolj tri reference za športno opremo (ki jih ne omejuje glede na objekte, na katerih so bili izvedeni referenčni posli) in da je odstopil od referenčne zahteve za pohištveno opremo, pa gre ugotoviti, da temu ni tako. Naročnik je namreč (glej vprašanji in odgovora, objavljena na Portalu javnih naročil dne 20. 3. 2020 ob 8:43 in 8:49 uri) na vprašanje, ali so poleg treh referenc za športno opremo, potrebne še tri reference za pohištveno opremo, vsaka v vrednosti 100.000,00 EUR oz. ali so potrebne tri reference za pohištveno opremo na objektih za šolstvo in šport, vsaka v vrednosti 100.000,00 EUR, odgovoril pritrdilno, iz česar izhaja, da naročnik zahteva skupno šest referenc, vsake v vrednosti 100.000,00 EUR, in sicer tri za dobavo in montažo športne opreme, pri čemer je bila v okviru vsakega referenčnega posla izvedena tudi dobava in montaža vseh zahtevanih kategorij športne opreme (tj. športni pod, tribune, delilne zavese ter oprema za športne igre) in tri reference za pohištveno opremo, ki so bile izvedene na objektih za šolstvo in šport.

    Vendar pa gre ugotoviti, da je naročnik, po poteku roka za sprejemanje vprašanj zainteresiranih gospodarskih subjektov (ki je bil določen na dan 20. 3. 2020, glej točko VI.3 obvestila o javnem naročilu), na vprašanje, ali je pravilno razumevanje referenčne zahteve, »da je potrebno imeti tri reference ki skupaj po 100.000 EUR ki skupaj lahko vsebujejo športno in šolsko opremo«, odgovoril, »Potrebne so tri reference, vsaka 100.000 EUR brez DDV. Vsaka zajema izvedbo športne in šolske opreme. Dokazati je treba, da ste take tri projekte izvedli« (glej vprašanji in odgovora, objavljena na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2020 ob 6:21 uri in dne 24. 3. 2020 ob 7:48 uri).

    Ob upoštevanju citiranega odgovora naročnika in ob upoštevanju vseh naročnikovih odgovorov v zvezi z referenčnimi zahtevami, gre pritrditi vlagatelju, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni jasno in nedvoumno razvidna naročnikova referenčna zahteva. Ni namreč jasno, ali je naročnik s slednjim odgovorom ponovno spremenil referenčno zahtevo, kot je izhajala iz odgovorov, objavljenih dne 20.3.2020 (in sicer, da zahteva šest referenc – tri za športno opremo in tri za pohištveno opremo), tako,
    - da je ponovno odstopil od zahteve glede izkazovanja treh referenčnih poslov za pohištveno opremo in zahteva izkazovanje (le) treh referenčnih poslov, v okviru katerih je bila poleg dobave in montaže športne opreme opravljena tudi dobava in montaža šolske opreme, ali
    - da zahteva izkazovanje treh referenčnih poslov za pohištveno opremo in treh referenčnih poslov za športno opremo, katerih predmet mora biti poleg dobave in montaže športne opreme tudi dobava in montaža šolske opreme.

    Državna revizijska komisija zato pritrjuje vlagatelju, da je naročnik (vsaj) v posledici odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2020 in dne 24. 3. 2020, oblikoval nejasno referenčno zahtevo. Iz obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ni mogoče razbrati niti koliko uspešno izvedenih referenčnih poslov morajo ponudniki izkazati (tri ali šest) niti kakšna je zahtevana vsebina (oz. predmet) referenčnih poslov (pohištvena oprema, športna oprema, šolska oprema). Posledično gre ugotoviti, da naročnik sporne referenčne zahteve ni oblikoval na jasen, natančen in nedvoumen način oziroma tako, da bi lahko vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumeli njen pomen in bi jo lahko enako razlagali. Ker lahko sporno zahtevo ponudniki pri pripravi ponudb različno razlagajo, sporna zahteva tudi ne onemogoča enakopravne obravnave ponudnikov.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati naročnikovo kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) s tem, ko gospodarskih subjektov ni na jasen, natančen in nedvoumen način seznanil z referenčno zahtevo. V zvezi z načinom odprave ugotovljene naročnikove kršitve vlagatelj v primarnem pravovarstvenem predlogu predlaga razveljavitev obeh naročnikovih odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2020 ob 6:21 uri in dne 24. 3. 2020 ob 7:48 uri, v podrednem pravovarstvenem predlogu pa predlaga razveljavitev celotne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kar zajema tudi razveljavitev celotne sporne referenčne zahteve). Ker bi zgolj razveljavitev spornih odgovorov pomenila, da naročnik na postavljeni vprašanji še ni odgovoril in ker je z razveljavitvijo celotne referenčne zahteve naročniku omogočeno, da ponovno, takrat na jasen, določen in nedvoumen način, določi (morebitno) novo referenčno zahtevo, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodila tako, da je v celoti razveljavila pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na kadrovsko in tehnično sposobnost, določen v poglavju »Razlogi za izključitev in pogoji« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kar upoštevaje, da odgovori naročnika skladno z 67. členom ZJN-3 štejejo kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pomeni, da so postali pravno nerelevatni tudi vsi na Portalu javnih naročil objavljeni odgovori naročnika v zvezi z referenčno zahtevo).

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik določil nezakonito referenčno zahtevo v zvezi s športno opremo in predlaga njeno razveljavitev. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila celotno referenčno zahtevo, je vlagatelj že dosegel to, za kar se zavzema z izpostavljenimi očitki. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija v zvezi z obširnimi vlagateljevimi navedbami o nezakonitosti referenčne zahteve za športno opremo v izogib dodatnim sporom in v smislu napotkov iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN dodaja še sledeče. Naročnik mora zahteve za referenčni posel opisati na način, da bo ta obsegal storitev, primerljivo predmetu javnega naročila, z izvedbo katere bo ponudnik izkazoval ustrezno usposobljenost za izvedbo naročila. Referenca je namreč po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstni posel v preteklosti že uspešno izvedel. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje, izkušnje in kapacitete, potrebne za izvedbo javnega naročila.

    Vpogled v Excelov dokument »Popis opreme«, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, potrjuje vlagateljeve navedbe, da je del predmeta javnega naročila tudi dobava in montaža športne opreme. Ob upoštevanju navedenega naročniku ni mogoče odreči možnosti, da od ponudnikov zahteva izkazovanje že uspešno izvedene dobave in montaže športne opreme oz. izvedbe primerljivih poslov. Naročniku tudi ni mogoče prepovedati, da konkretizira športno opremo (oz. določi kategorije športne opreme), za katero je potrebno izkazati uspešno opravljeno dobavo in montažo. Seveda pa mora naročnik (tudi) pri določitvi kategorij športne opreme upoštevati temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo sorazmernosti, v skladu s katerim morajo biti vse zahteve povezane s predmetom javnega naročila. Referenčna zahteva, ki ponudnikom brez objektivno opravičljivih razlogov nalaga izkazovanje dobave in montaže takšnih kategorij športne opreme, ki niso predmet javnega naročila, ni povezana s predmetom javnega naročila in je kot taka nesorazmerna in neupravičeno omejuje konkurenco. V obravnavanem primeru dobava in montaža športnega poda in (izvlečnih) tribun ni predmet javnega naročila (kar izhaja iz vlagateljevih navedb in popisa opreme), zato naročnik (brez objektivno opravičljivih razlogov, povezanih s predmetom javnega naročila, ki jih v predmetnem postopku pravnega varstva ni predstavil) nima podlage za zahtevo, da ponudniki izkažejo predhodne izkušnje z dobavo in montažo športnega poda in (izvlečnih) tribun. Če namreč naročnik kot predmet referenčnega posla zahteva izkazovanje izvedbe storitev, ki niso primerljive s storitvami, ki so predmet naročila, potem takšna referenca sicer omogoča sklepanje, da ima ponudnik določene izkušnje in znanja, vendar ta za izvedbo javnega naročila niso relevantna in potrebna. Ni pa mogoče na podlagi referenčnih poslov, ki niso primerljivi predmetu javnega naročila, sklepati o sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila.

    V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede zahtevane vrednosti referenčnih poslov, pa gre najprej poudariti, da čeprav je naročnik v prvotno določeni referenčni zahtevi za športno opremo zahteval, da so bile v okviru referenčnega posla izvedene storitve dobave in montaže določenih kategorij športne opreme, pa ni zahteval, da so bile te storitve izvedene v vrednosti 100.000,00 EUR. Naročnik je namreč zahteval, da je bil v tej vrednosti celotni referenčni posel, ki je zajemal dobavo in montažo športne opreme. Povedano drugače, naročnik je zahteval referenčni posel za športno opremo v vrednosti vsaj 100.000,00 EUR, pri čemer vrednost izvedbe posameznih kategorij športne opreme ni določena in posledično ni relevantna. Zato ni utemeljena vlagateljeva primerjava zahtevane vrednosti referenčnih poslov in vrednosti storitev dobave in montaže delilnih zaves ter opreme za športne igre, ki jih je potrebno izvesti v okviru predmetnega naročila. Da bi bila zahtevana vrednost referenčnih poslov za športno opremo nesorazmerna z vrednostjo storitev dobave in montaže športne opreme, ki jih je potrebno izvesti v okviru predmetnega javnega naročila, vlagatelj ne zatrjuje. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija naročnika (na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN) napotuje, naj, če bo ponovno določil referenčne zahteve za športno opremo, pri oblikovanju (morebitnega) vrednostnega kriterija upošteva, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znaša 130.000,00 EUR brez DDV (razvidno iz Sklepa o začetku postopka) in da predmet javnega naročila ni le dobava in montaža športne opreme, pač pa tudi dobava opreme za kabinete in garderobe (različne omare, mize, predalniki, stoli, koši za smeti…) in opreme za sanitarije (ogledalo, milniki..), zato naj morebitno referenčno zahtevo za športno opremo v tem delu oblikuje sorazmerno, ob upoštevanju vrednosti javnega naročila, ki odpade na dobavo in montažo športne opreme.

    II. Glede zahteve »Vodilni partner mora izvesti najmanj 50 % naročila«

    Vlagatelj (obširno) navaja, da naročnik odreja minimalni delež udeležbe vodilnega partnerja in maksimalni delež udeležbe ostalih gospodarskih subjektov (tj. ostalih partnerjev v skupni ponudbi in podizvajalcev). ZJN-3 naročniku ne daje podlage za določitev (minimalnega) deleža posameznega subjekta oz. vodilnega partnerja v primeru skupnih ponudb. Takšna zahteva neutemeljeno posega v ponudnikovo svobodno oblikovanje skupine gospodarskih subjektov, ki bi sodelovala pri izvedbi javnega naročila. S takšno zahtevo naročnik tudi onemogoča uporabo zmogljivosti drugih subjektov, saj morajo biti, skladno z naročnikovo zahtevo, subjekti, ki predložijo reference, nominirani za izvedbo del najmanj v višini 50% vrednosti del, za katere so podali reference. Poleg tega naročnik s sporno zahtevo neupravičeno razlikuje med ponudniki, ki bi oddali ponudbe s podizvajalci, in ponudniki, ki bi oddali skupne ponudbe, saj se zahteva nanaša le na slednje. Vlagatelj tudi izpostavlja, da deleži udeležbe pri izvedbi javnega naročila ne morejo biti določeni količinsko. Ob upoštevanju navedenega vlagatelj naročniku očita kršitev 5. člena, 7. člena, 8. člena, 10. člena, drugega odstavka 76. člena in 81. člena ZJN-3.

    Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje vlagateljeve navedbe, da je naročnik v poglavju »Skupna ponudba in nastopanje s podizvajalci« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
    »Vodilni partner mora izvesti najmanj 50 % naročila«.

    Pri presoji sporne zahteve gre najprej pojasniti, da je eden izmed temeljnih ciljev pravne ureditve javnega naročanja odpiranje javnih naročil konkurenci in spodbujanje sodelovanja malih in srednjih podjetij v postopkih javnega naročanja. ZJN-3 ta cilj zasleduje z različnimi ukrepi, npr. pravili, ki se nanašajo na razdelitev predmeta naročila na sklope, ali pravili, ki omogočajo združevanje gospodarskih subjektov pri oddaji ponudb. ZJN-3 tako določa, da lahko skupine gospodarskih subjektov oddajo skupno ponudbo (prim. tretji odstavek 10. člena ZJN-3), in da lahko ponudniki (tako v primeru samostojne ponudbe kot skupne ponudbe) v okviru izvedbe javnega naročila vključijo podizvajalce (prim. 94. člen ZJN-3). Naročnik je sicer upravičen, da v primeru, ko v ponudbi sodeluje več gospodarskih subjektov (bodisi kot skupni ponudniki bodisi kot podizvajalci), zahteva, da ponudniki v ponudbi predstavijo, kateri del javnega naročila bo izvedel posamezni v ponudbi sodelujoči gospodarski subjekt. Vendar pa je razdelitev javnega naročila v izvedbeni fazi odločitev sodelujočih gospodarskih subjektov, pri čemer lahko naročnik v to odločitev posega le v mejah ZJN-3.

    Četrti odstavek 81. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v zvezi z javnim naročilom gradnje, storitve in blaga, ki vključuje namestitvena ali inštalacijska dela, zahteva, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam, če pa ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, pa sodelujoči v tej skupini.

    Iz izpostavljene določbe izhaja, da je naročnik (pri določenih javnih naročilih) upravičen zahtevati, da določena dela, tj. ključna dela, izvede ponudnik sam oz. skupni ponudniki, kar, ob upoštevanju, da javno naročilo izvede ponudnik oz. skupina ponudnikov ali pa podizvajalec, pomeni, da je naročnik (pri določenih javnih naročilih) upravičen prepovedati oddajo določenih (tj. ključni) del v podizvajanje. V primerih specifičnih (zahtevnejših) javnih naročil lahko namreč obstajajo tudi okoliščine, zaradi katerih naročnik zahteva, da določne naloge opravi neposredno ponudnik sam oz. skupina gospodarskih subjektov, ki je oddala skupno ponudbo. Taka omejitev pa je lahko določena le v izjemnih primerih in pod pogojem, da je povezana in sorazmerna s predmetom določenega javnega naročila. Omejitve možnosti oddaje javnega naročila v podizvanjanje (ki posledično vplivajo tudi na možnost uporabe zmogljivosti drugega subjekta) morajo biti določene glede na ključne naloge oz. vsebinsko in ne smejo biti avtomatične in splošne, temveč v vsakem konkretnem primeru utemeljene, upravičene, nujne in povezane s predmetom posameznega naročila. Poleg tega omejitve ne smejo biti količinske – določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero se sklepanje pogodb s podizvajalci za abstraktno določen delež naročila omeji na določen odstotek naročila, ne glede na to, ali je mogoče preveriti sposobnosti morebitnih podizvajalcev, in brez kakršne koli navedbe o tem, da so določene naloge bistvenega pomena, ni skladna s pravili javnega naročanja (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-152/2019, in po analogiji sodbe Sodišča EU, C-406/14, Wroclaw, ECLI:EU:C:2016:562, točka 35; C-63/18, Vitali, ECLI:EU:C:2019:787, točka 30; C-402/18, Tedeschi in Consorzio Stabile Istant Service, ECLI:EU:C:2019:1023, točka 38).

    V obravnavanem primeru, vlagatelj, ki naročniku očita tudi kršitev četrtega odstavka 81. člena ZJN-3, ne zatrjuje, da zadevno javno naročilo, ki je javno naročilo blaga, ne vključuje tudi namestitvenih ali inštalacijskih del. Ob upoštevanju navedenega in na podlagi vpogleda v popis opreme (npr. zavihek »V. Športne igre« in »VIII. Delilne in zaščitne mreže«) Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmetno javno naročilo vključuje tudi namestitvena ali inštalacijska dela. Zato gre ugotoviti, da ima naročnik v četrtem odstavku 81. člena ZJN-3 podlago, da omeji izvedbo (dela) javnega naročila na določene gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi, vendar pa ne na način, kot ga je s sporno zahtevo predvidel naročnik.

    S sporno zahtevo naročnik, kot to utemeljeno zatrjuje tudi vlagatelj, določa na eni strani minimalni delež udeležbe vodilnega partnerja pri izvedbi javnega naročila in na drugi strani maksimalni delež udeležbe ostalih gospodarskih subjektov pri izvedbi javnega naročila. Iz naročnikove zahteve namreč izhaja, da je vodilni partner tisti subjekt, ki mora izvesti 50% javnega naročila. Naročnik nima podlage v četrtem odstavku 81. člena ZJN-3 (kot tudi ne v drugih določbah ZJN-3) za zahtevo, da določen del javnega naročila izvede vodilni partner. Izpostavljena določba namreč jasno in nedvoumno določa, da lahko naročnik zahteva, da nekatere ključne naloge, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov, opravijo sodelujoči v tej skupini. V primeru predložitve skupne ponudbe gre vse gospodarske subjekte, ki skupaj oddajo (skupno) ponudbo, šteti za (skupne) ponudnike, zato je naročnik upravičen zahtevati, da skupni ponudniki izvedejo ključne naloge, ni pa upravičen določiti, kateri izmed skupnih ponudnikov (oz. partnerjev) mora izvesti ključne naloge.

    Poleg tega je naročnik, kot to opozarja tudi vlagatelj, določil abstraktno določen delež javnega naročila (tj. 50%), ne da bi pri tem opredelil, katera so ključna dela oz. katera so tista dela, ki bi jih moral, zaradi okoliščin povezanih z javnih naročilom, izvesti neposredno ponudnik sam. Takšna omejitev je v nasprotju s četrtim odstavkom 81. člena ZJN-3, skladno s katerim, kot že navedeno, lahko naročnik določi ključne naloge (ki jih ni mogoče oddati v podizvajanje, ampak jih mora izvesti ponudnik sam) in ne določenega odstotka naročila. Ni namreč dopustno omejevanje sklepanja pogodb s podizvajalci v abstraktno določenem odstotku naročila.

    Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu izkazal, da je naročnik z določitvijo zahteve »Vodilni partner mora izvesti najmanj 50 % naročila« kršil četrti odstavek 81. člena ZJN-3. Ker že ta ugotovitev narekuje razveljavitev sporne določbe, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je sporna zahteva tudi v nasprotju z drugimi določbami ZJN-3, kot to v zahtevku za revizijo obširno zatrjuje vlagatelj, in ali je naročnik s takšno zahtevo (kljub temu, da je formalno dopustil uporabo zmogljivosti drugih subjektov) ponudnikom dejansko onemogočil uporabo zmogljivosti drugih subjektov. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodila in razveljavila zahtevo »Vodilni partner mora izvesti najmanj 50 % naročila«, določeno v poglavju »Skupna ponudba in nastopanje s podizvajalci« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    III. Glede potrdila o skladnosti za ponujeno zapisnikarsko mizo

    Vlagatelj zatrjuje, da naročnik zahteva predložitev dokazila, da je ponujena zapisnikarska miza skladna s standardi iz serije ISO ali SIST EN. Takšna zahteva je nejasna in posledično oblikovana v nasprotju z načelom transparentnosti, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, saj ni jasno, s katerim konkretnim standardom bi morala biti ponujena oprema skladna, poleg tega pa standard iz serije ISO ali SIST EN za zapisnikarsko mizo ne obstaja.

    Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pokaže, da je naročnik v popisu opreme opredelil predmet javnega naročila in tehnične specifikacije zahtevane opreme, prav tako pa je tudi opredelil dokazila, s katerimi ponudniki izkažejo, da je ponujena oprema v skladu z zahtevami naročnika. Naročnik je posamezno zahtevano opremo oblikoval po skupinah in je tako v zavihku »VI. Učila, rekviziti…« popisa opreme določil zahteve za učila, rekvizite in premično opremo. Edina postavka tega zavihka oz. edina oprema v skupini učil, rekvizitov in premične opreme je zapisnikarska miza. Naročnik je v tem zavihku popisa opreme zapisal:
    »Obvezne priloge za dokazovanje usposobljenosti, ki morajo biti priložene pri vsakem elementu telovadne opreme:
    *potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi minimalne zahteve skladnost in varnosti opreme z zahtevanim standardom iz serije ISO ali SIST EN, izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov.«

    Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da čeprav je naročnik v okviru sporne zahteve zapisal »telovadne opreme«, je glede na umeščenost zahteve (v zavihek »VI. Učila, rekviziti…« popisa opreme) in glede na to, da telovadna oprema predstavlja posebno skupino opreme, ki je opredeljena v (drugem) zavihku »VI. Telovadna oprema« popisa opreme, povsem jasno, da se sporna zahteva nanaša na opremo, ki je opredeljena v zavihku »VI. Učila, rekviziti…« oz. na edino v tem zavihku opredeljeno opremo, tj. zapisnikarska miza.

    Iz citirane zahteve izhaja, da so ponudniki dolžni predložiti potrdilo o skladnosti (certifikat), ki potrjuje, da ponujena zapisnikarska miza izpolnjuje minimalne zahteve standarda iz serije ISO ali SIST EN. Pritrditi gre vlagatelju, da naročnik ni navedel, na kateri konkretni standard se mora nanašati zahtevano potrdilo o skladnosti oz. zahteve katerega standarda mora izpolnjevati ponujena zapisnikarska miza, pač pa je zgolj na splošno navedel, da mora potrdilo o skladnosti potrjevati minimalne zahteve »z zahtevanim standardom iz serije ISO ali SIST EN«. Naročnik tudi na opozorilo zainteresiranega gospodarskega subjekta, da za zapisnikarsko mizo ne obstaja poseben standard in ali zadostuje, če ponudniki predložijo le druga zahtevana dokazila, ni niti navedel konkretnega standarda (oz. na kateri standard se mora potrdilo o skladnosti nanašati), niti od sporne zahteve ni odstopil (ker ne obstaja standard iz serije ISO ali SIST EN, ki bi se nanašal na minimalne zahteve za zapisnikarsko mizo, posledično pa je pridobitev potrdila o takšni skladnosti nemogoča), pač pa je zgolj navedel, da je na ti vprašanji že bilo odgovorjeno (glej vprašanja in odgovore, objavljena na Portalu javnih naročil dne 24. 3. 2020 ob 7:51 uri in 7:53 uri), čeprav pregled objav na Portalu javnih naročil navedenega ne potrjuje.

    Ker na podlagi citirane zahteve ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, na kateri konkretni standard iz serije ISO ali SIST EN se mora nanašati zahtevano potrdilo o skladnosti (certifikat) oz. izpolnjevanje minimalnih zahtev katerega standarda mora izkazati ponudnik za zapisnikarsko mizo, gre pritrditi vlagatelju, da sporna naročnikova zahteva ni oblikovana skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega pa tudi ne spregledati vlagateljevih navedb, ki so zaradi molka naročnika ostale neprerekane, da standard iz serije ISO ali SIST EN, ki bi se nanašal na minimalne zahteve za zapisnikarsko mizo, ne obstaja. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu izkazal, da naročnik s tem, ko zahteva predložitev potrdila o skladnosti s »standardom iz serije ISO ali SIST EN«, ne da bi pri tem določil konkretni standard, na katerega se mora nanašati zahtevano potrdilo o skladnosti, kršil načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v izpostavljenem delu ugodila in razveljavila zahtevo, da morajo ponudniki v zvezi s ponujeno zapisnikarsko mizo predložiti »Potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi minimalne zahteve skladnost in varnosti opreme z zahtevanim standardom iz serije ISO ali SIST EN , izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov«, določena v zavihku »VII. Učila, rekviziti…« popisa opreme.

    IV. Glede potrdila o skladnosti za ponujeno telovadno opremo

    Vlagatelj zatrjuje, da naročnik zahteva izkazovanje skladnosti ponujene telovadne opreme s standardi, ki niso aplikativni za zahtevano telovadno opremo. Takšna zahteva je nejasna in oblikovana v nasprotju z načelom transparentnosti, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti.

    Državna revizijska komisija po uradni dolžnosti preveri, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZJNPJN, ki preprečujejo vsebinsko obravnavo revizijskih očitkov (prim. prvi odstavek 31. člena ZPVPJN). Tretji odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

    Državna revizijska z namenom zagotovitve pravnega varstva sicer široko razlaga določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN in tako dopušča možnost vsebinske presoje očitanih kršitev že, če se vprašanje na portalu javnih naročil vsaj vsebinsko nanaša na očitke iz revizijskega zahtevka (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-94/2018). Vendar pa je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, da se nobeno izmed vprašanj, objavljenih na Portalu javnih naročil, vsebinsko ne nanaša na očitke, ki jih vlagatelj uveljavljala v tem delu zahtevka za revizijo. Na Portalu javnih naročil objavljena vprašanja v zvezi standardi se izrecno nanašajo na zapisnikarsko mizo, opredeljeno v zavihku »VII. Učila, rekviziti…« popisa opreme, in ne na telovadno opremo, opredeljeno v zavihku »VI. Telovadna oprema« popisa opreme. To pomeni, da so se očitki na Portalu javnih naročil nanašali na zahteve, določene v zavihku »VII. Učila, rekviziti…« popisa opreme, in ne na zahteve, določene v zavihku »VI. Telovadna oprema« popisa opreme, ki jih vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo izpodbija. Tudi vlagatelj, ki sicer v zahtevku za revizijo (večkrat) citira vprašanja in odgovore, se v tem delu zahtevka za revizijo ne sklicuje na nobeno vprašanje oz. odgovor. Ker torej iz Portala javnih naročil ne izhaja, da bi naročnik prejel vprašanje, ki bi se nanašalo na zatrjevano nezakonitost zahteve glede standardov za telovadno opremo, in ker je vlagatelj (ali drug morebitni ponudnik) imel možnost naročnika prek portala javnih naročil opozoriti na očitano kršitev, Državna revizijska komisija, ob upoštevanju tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, izpostavljenih revizijskih očitkov vsebinsko ni obravnavala.

    V. Glede spremembe roka za predložitev ponudb

    Vlagatelj v vlogi z dne 5. 5. 2020 naročniku očita kršitev načela transparentnosti, načela enakopravne obravnave ponudnikov in sprejetega sklepa o zadržanju postopka s tem, ko je na Portalu javnih naročil dne 2. 4. 2020 spremenil oz. določil nov rok za predložitev ponudb.

    V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre pojasniti, da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo predložil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila po 19. členu ZPVPJN. Naročnik je vlagateljevemu predlogu ugodil in sprejel Sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila z dne 30. 3. 2020, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil dne 2. 4. 2020, s katerim je zadržal nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve (naročnika ali Državne revizijske komisije) o zahtevku za revizijo.

    Iz petega odstavka 19. člena ZPVPJN izhaja, da se s sprejemom sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila postopek oddaje javnega naročila ne nadaljuje, ampak se zadrži (v fazi, v kateri je bil sprejet sklep o zadržanju postopka javnega naročanja), dokler ni pravnomočno odločeno o vloženem zahtevku za revizijo. Med zadržanjem postopka oddaje javnega naročila (v časovnem obdobju med sprejetim sklepom o zadržanju postopka in pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo) naročnik ne more nadaljevati z izvajanjem postopka oddaje javnega naročila. Po zaključenem postopku pravnega varstvu se postopek oddaje javnega naročila nadaljuje.

    Pritrditi gre vlagatelju, da je naročnik po sprejemu Sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila z dne 30. 3. 2020, na Portalu javnih naročil dne 2.4.2020 spremenil rok za predložitev ponudb, in sicer tako, da ta ni bil več določen na dan 1. 4. 2020, ampak na dan 15. 5. 2020. Določitev novega roka za predložitev ponudb predstavlja (nadaljnjo) naročnikovo aktivnost v postopku oddaje javnega naročila oz. nadaljevanje postopka oddaje javnega naročanja. Ker je naročnik sprejel sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, naročnik pred zaključenim postopkom pravnega varstva ni bil upravičen določiti novega roka za predložitev ponudb oz. izvajati nadaljnjih aktivnosti v predmetnem postopku javnega naročila.

    Čeprav torej naročnik ni imel podlage za spremembo oz. določitev novega roka za predložitev ponudb na dan 15. 5. 2020, Državna revizijska komisija ni razveljavila naknadno določenega roka za predložitev ponudb, saj zaradi zadržanja postopka javnega naročanja nastop 15. 5. 2020 ni mogel povzročiti pravnih posledic, ki jih je naročnik predvidel za nastop tega dne, in sicer potek roka za prejem ponudb oz. trenutek, do katerega morajo ponudniki predložiti ponudbo, da bi jo bilo mogoče šteti kot pravočasno. Poleg tega pa je Državna revizijska komisija (deloma) ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v posledici pa bo moral naročnik (če bo nadaljeval s postopkom) določiti nov rok za predložitev ponudb. Ker torej naročnikova naknadna določitev roka za predložitev ponudb ni povzročila pravnih posledic, razveljavitev spremenjenega roka za predložitev ponudb ni potrebna. Nov, jasno določen rok za predložitev ponudb pa bo moral naročnik določiti naknadno (če se bo odločil za nadaljevanje postopka javnega naročanja), za kar se pa tudi zavzema vlagatelj.


    V. Zaključno

    V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da so posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oblikovane v nasprotju z določbami ZJN-3, zato je Državna revizijska komisija (iz zgoraj predstavljenih razlogov) razveljavila določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa.

    V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnika napotuje, naj v primeru, da bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni, spremembe objaviti skladno z ZJN-3 in določi nov rok za predložitev ponudb ter njihovo odpiranje. Naročnik naj spremenjene zahteve določi na jasen, natančen in nedvoumen način oziroma tako, da bodo lahko vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumeli njihov pomen in jih bodo lahko enako razlagali, s čimer bo naročnik ponudnikom tudi zagotovil enaka izhodišča, na podlagi katerih bodo pripravljali ponudbe.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
    – strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.000,00 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 951,60 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za sestavo predloga za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika v višini 325 točk (tretja točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 237,90 EUR,
    – izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 625 točk) v višini 26,25 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 19,22 EUR.

    Razliko do priglašenih stroškov storitve za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, kot jo je v Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila določil naročnik (tj. 130.000,00 EUR), za njeno priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za sestavo vloge z dne 5. 5. 2020. Z očitki, navedenimi v tej vlogi, vlagatelj ni uspel, v preostalem delu pa izpostavljena vloga po vsebini predstavlja zahtevo za nadaljevanje postopka v smislu tretje točke tarifne številke 40 OT (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-166/2018). Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 5.208,72 EUR. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo delno uspel, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 3/4 (vlagatelj ni uspel v delu, ki se nanaša na potrdila o skladnosti za ponujeno telovadno opremo), povrne le 3/4 potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 3.906,54 EUR (drugi odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 3.906,54 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, 15. 6. 2020

    Predsednica senata:
    Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije












    Vročiti:
    - Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
    - Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm – Dobrepolje,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran