018-064/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup igel« v sklopih 1, 2, 4 in 5, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Medis, farmacevtska družba, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana – Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 17, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 6. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo v sklopu 1, sklopu 2, sklopu 4 in sklopu 5 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 6. 2019, št. objave JN004365/2019-B01, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 29. 10. 2019, št. objave JN004365/2019-K10); dne 24. 6. 2019 je bilo obvestilo objavljeno tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, št. objave 2019/S 119-291122, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 30. 10. 2019, št. objave 2019/S 210-513185).

Naročnik je dne 20. 3. 2020 sprejel Odločitev o oddaji naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo v izpodbijanih sklopih, tj. Sklopu 1: I.V. KANILA DVOVHODNA Z VARNOSTNIM MEHANIZMOM (v nadaljevanju: Sklop 1), Sklopu 2: I.V. KANILA DVOVHODNA Z VARNOSTNIM MEHANIZMOM (v nadaljevanju: Sklop 2), Sklopu 4: I.V. KANILA ENOVHODNA Z VARNOSTNIM MEHANIZMOM (v nadaljevanju: Sklop 4) in Sklopu 5: I.V. KANILA ENOVHODNA Z VARNOSTNIM MEHANIZMOM 24G (v nadaljevanju: Sklop 5) oddal ponudniku Medias International d.o.o., Leskovškova cesta 9d, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila izhaja še, da je vlagateljeva ponudba v Sklopu 1, Sklopu 2 in Sklopu 4 strokovno ustrezna, v Sklopu 5 pa ne, zaradi česar jo je naročnik »izločil« kot nedopustno.

Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 23. 3. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN004365/2019-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 2. 4. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila v Sklopu 1, Sklopu 2, Sklopu 4 in Sklopu 5 razveljavi. Predlaga tudi, da se mu povrnejo vsi stroški revizijskega postopka.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 8.4. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 14. 4. 2020 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja). Vlagateljevemu zahtevku za revizijo v celoti nasprotuje in meni, da je odločitev o oddaji javnega naročila pravilna in zakonita.

Naročnik je dne 24. 4. 2020 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 4. 2020 in dne 18. 5. 2020, skladno s prvim in četrtim odstavkom ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Odločitev o zahtevku za revizijo je bila vlagatelju vročena dne 13. 5. 2020. Državna revizijska komisija do sprejema te odločitve ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, ne neposredno kot naslovnica ne posredno po naročniku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določila javno-naročniške zakonodaje in določbe lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker je javno naročilo v Sklopu 1, Sklopu 2, Sklopu 4 in Sklopu 5 oddal ponudniku z nedopustno ponudbo oz. ponudniku, ki ni oddal ekonomsko najugodnejše dopustne ponudbe. Zatrjuje tudi, da je njegova ponudba v Sklopu 5 dopustna. Naročnik navedenemu nasprotuje.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik opiše predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ob upoštevanju določil 68. člena ZJN-3, s katerimi opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

I.

Vlagatelj najprej navaja, da ponudba izbranega ponudnika v Sklopu 1 in Sklopu 2, ki je bila sicer ekonomsko najugodnejša, ni dopustna, ker ne izpolnjuje zahtev naročnika iz tehničnih specifikacij in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bi moral v navedenih sklopih izbrati dopustno ponudbo vlagatelja, ki je bila druga ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil I.V. kanile, narejene iz materiala vialon in ne iz materiala poliuretana, kar je bila izrecna zahteva naročnika. Naročnikovo jasno zahtevo v navedenih sklopih ponudniki izpolnjujejo le v primeru, da je kateter I.V. kanil iz poliuretana in ne iz katere koli druge modificirane ali hibridne, spremenjene oblike materiala, kot v primeru izbranega ponudnika. Vlagatelj poudarja, da je naročnik v drugih sklopih, npr. v Sklopu 4, Sklopu 5, Sklopu 6 izrecno dopustil I.V. kanile tudi iz drugih materialov, kot npr. vialon, tega pa evidentno ni dopustil v Sklopu 1 in Sklopu 2, kar je pri ocenjevanju dolžan upoštevati. Vialon je namreč material, ki bazira iz strukture poliuretana, a je bil po interni patentirani formuli kemično spremenjen, omehčan, termično obdelan in se strokovno obravnava kot hibridni polimer poliuretana. Vlagatelj se pri zatrjevanju, da med materialoma obstoji konkretna razlika in da ne gre za isti material, sklicuje na študijo The effect of cannula material on the incidence of peripheral venous thrombophlebitis. Vlagatelj meni, da se je razlikovalne okoliščine zavedal tudi naročnik, ki je v Sklopu 1 in Sklopu 2 zelo jasno dopustil izključno material poliuretan, pri ostalih sklopih pa je dopustil širši nabor materiala.

Vlagatelj še dodaja, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb tehničnih zahtev ne sme spreminjati in jih prilagajati z namenom oddaje javnega naročila določenemu ponudniku, ampak mora v celoti upoštevati lastna določila. S tem v zvezi se vlagatelj sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-177/2019, 018-076/2017, 018-177/2017.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja trditvi vlagatelja, da je naročnik izrecno zahteval poliuretan, zaradi česar vialona ni mogoče šteti za ustreznega, nasprotuje. Pojasnjuje, da se materiali sodobnih I.V. kanil ločijo na dve večji skupini materialov, in sicer na teflon in poliuretan, znotraj katerih obstaja več različic. V konkretnem primeru je naročnik navedel le, da želi poliuretan (in torej ne teflon), glede njegovih nadaljnjih lastnosti pa se v Sklopu 1 in Sklopu 2 ni opredelil, zaradi česar so ponudniki lahko ponudili eno izmed »podzvrsti« poliuretana. Zahtevo je določil le glede dveh glavnih zvrsti materialov (teflon in poliuretan), v drugih sklopih pa je izrecno zahteval material poliuretan in dodatno še, da je njegova kvaliteta primerljiva kot vialon ali enakovredno (npr. v Sklopu 4, Sklopu 5, Sklopu 6, Sklopu 9). Situacija je tako ravno obratna kot tista, ki jo zatrjuje vlagatelj. Ne drži, da je naročnik za Sklop 1 in Sklop 2 določil, da mora biti kateter I.V. kanil iz poliuretana in ne iz katerekoli druge modificirane ali hibridne oblike materiala. Naročnik je določil strožjo zahtevo/omejitve glede lastnosti »podzvrsti« materiala poliuretan ravno v Sklopu 4, Sklopu 5, Sklopu 6 in Sklopu 9, medtem ko za Sklop 1 in Sklop 2 take zahteve ni določil.

Izbrani ponudnik navaja tudi, da je zmotna trditev vlagatelja, da vialon ni poliuretan, s čemer v zvezi se sklicuje na dokument Technical Data Sheet ponujene I.V. kanile XX, iz katerega izhaja, da je kateter teh kanil iz poliuretana. Vialon v novejših kanilah proizvajalca ponujenih kanil, je posebna, patentirana formula poliuretana in ena izmed njegovih različic. V žili se zelo zmehča, kar predstavlja veliko prednost. Vialon je poseben in superioren v primerjavi z ostalimi poliuretan materiali, a je še vedno poliuretan. S tem v zvezi se izbrani ponudnik sklicuje na isto klinično študijo kot vlagatelj in dele študije v vlogi citira, izpostavlja pa tudi definicijo poliuretana, kot je določena v Webster's New World College Dictionary, 4th Edition, 2010.

Izbrani ponudnik še dodaja, da četudi bi šlo slediti vlagatelju, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni dopustil, da ponudniki ponudijo vialon, bi to moral jasno in določno navesti. Ker tega ni storil, se morebitne nejasnosti ne smejo razlagati v škodo izbranega ponudnika, ki je ponudil kateter iz vialona, ki se v stroki uvršča med poliuretan. S tem v zvezi se izbrani ponudnik sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-004/2019, 018-124/2019.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je sklop po ZJN-3 zaključena celota, zaradi česar lahko za vsak posamezen sklop istega javnega naročila veljajo povsem drugačna pravila in tehnične specifikacije, volje naročnika pa zato ni mogoče ugotavljati oz. nanjo sklepati iz primerjave zahtev posameznih sklopov. Volja naročnika v zvezi s tehničnimi specifikacijami za posamezen sklop je razvidna zgolj in le iz javno objavljenih dokumentov (tj. popisa materialov/artiklov).

Naročnik v celoti pritrjuje navedbam v izjasnitvi izbranega ponudnika glede Sklopa 1 in Sklopa 2, zato jih, v izogib ponavljanju, Državna revizijska komisija na tem mestu ne navaja ponovno.

Naročnik še dodaja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da mora biti (med ostalim) kateter I.V. kanile izključno iz poliuretana, ampak je določil, da morajo ponudniki ponuditi I.V. kanilo, katere kateter (med ostalim) mora biti iz poliuretana. Naročnik je tako dopustil, da ponudniki v Sklopu 1 in Sklopu 2 ponudijo I.V. kanile različnih (pod)zvrsti poliuretana (ki so še vedno poliuretan), kamor sodi tudi vialon. Vialon je le ena izmed (pod)zvrsti poliuretana, kar izhaja tudi iz študije, na katero se sklicuje vlagatelj.

Po vpogledu v dokumentacijo zvezi z oddajo javnega naročila, v dokument Kopija845080110-114-18_006« (zadnji Popravek (EU 14 – SL), ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 29. 10 2019, št. objave JN004365/2019-K10 in v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije dne 30. 10. 2019, št. objave 2019/S 210-513185) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Sklopu 1 in Sklopu 2 (relevantno za obravnavano sporno vprašanje) določil:

»[…] Kateter je iz poliuretana in je brez lateksa. […]«.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v Sklopu 1 in Sklopu 2 ponudil I.V. kanile s katetrom iz vialona, je pa sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je I.V. kanile s katetrom iz tega materiala, štel za skladne s predhodno citirano tehnično zahtevo.

Vlagatelj namreč zatrjuje, da sta poliuretan in vialon, ki bazira iz strukture poliuretana in se strokovno obravnava kot hibridni polimer poliuretana, različna materiala, zaradi česar naročnik I.V. kanil s katetrom iz vialona ne bi smel šteti za ustrezne. Kot ustrezne bi naročnik lahko štel le kanile, katerih kateter je izdelan izključno iz poliuretana. Na drugi strani izbrani ponudnik oz. naročnik zatrjujeta, da vialon predstavlja eno od (pod)zvrsti poliuretana, zato je naročnik ravnal pravilno, ko je ponujene I.V. kanile s katetrom iz vialona štel za ustrezne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da vialon in poliuretan nista »ista« materiala in da vialon predstavlja modificirano oz. hibridno obliko poliuretana. Navedeno izhaja tudi iz tehnične dokumentacije, ki jo je svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik (npr. vialon je edinstvena oblika poliuretana »unique polyurethane«) kot tudi iz študije, na katero se sklicujeta tako vlagatelj kot naročnik (v njej sta npr. primerjana vialon in poliuretan (»Polyurethane hybric co polymer Vialon« in »third generation polyurethan Biovalve PUR«), v študiji, kljub opisovanju razlik med njima, oba opredeljena kot poliuretan (»two types of polyurethane […] were compared […]«).

Za rešitev spornega vprašanja je v nadaljevanju potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik tehnično zahtevo določil na način, da je v njenem okviru kot ustrezne mogoče ponuditi I.V. kanile, katerih kateter je iz materiala, ki predstavlja modificirano oz. hibridno obliko poliuretana.

Kot izhaja iz predhodno citirane zahteve, je naročnik zahteval kanile, katerih kateter je iz poliuretana. Čeprav vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tako oblikovano zahtevo zožil nabor možnih materialov, iz katerih je lahko izdelan kateter I.V. kanil v obravnavnih dveh sklopih izključno le na poliuretan, zaradi česar naj, v okviru tako določene zahteve, ne bi bilo mogoče kot ustreznih ponuditi I.V. kanil s katetrom iz modificirane oblike poliuretana oz. (pod)zvrsti poliuretana, Državna revizijska komisija ugotavlja, da taka omejitev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja. Pritrditi gre tako izbranemu ponudniku in naročniku, da je v konkretnem primeru naročnik glede zahtevanega materiala katetrov I.V. kanil v Sklopu 1 in Sklopu 2 določil le »poliuretan«, ne pa tudi drugih dodatnih (pod)zahtev glede npr. kakovosti, s katerimi bi nabor možnih materialov dejansko zamejil oz. omejil na več kot le zahtevo po poliuretanu. V nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja v konkretnem primeru, ko naročnik poleg (splošne) zahteve po materialu ni določil nobenih dodatnih omejitev/zahtev, ki jih mora zahtevani material izpolnjevati, zato ni mogoče govoriti o zamejevanju dopustnega nabora materialov le na poliuretan. Navedeno pomeni, da kot neskladnih z zahtevo v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti materialov katetrov I.V. kanil, ki so izdelani iz ene od oblik oz. (pod)zvrsti poliuretana, naročniku pa ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je kot ustrezne sprejel I.V. kanile izbranega ponudnika, katerih kateter je iz vialona, oblike poliuretana.

Ker je naročnik presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na material katetra I.V. kanil opravil glede na tehnično zahtevo, kot je bila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določena do poteka roka za prejem ponudb, mu tudi spreminjanja tehnične zahteve po poteku roka za prejem ponudb ni mogoče očitati. S tem očitkom povezane navedbe vlagatelja in sklicevanje na pretekle odločitve Državne revizijske komisije je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbe ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v Sklopu 1 in Sklopu 2 označil za dopustno in mu v navedenih sklopih oddal javno naročilo, neutemeljene.

II.

Vlagatelj dalje navaja, da ponudba izbranega ponudnika v Sklopu 4, ki je bila sicer ekonomsko najugodnejša, ni dopustna, ker ne izpolnjuje zahtev naročnika iz tehničnih specifikacij in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bi zato moral v navedenem sklopu izbrati dopustno ponudbo vlagatelja, ki je bila druga ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v Sklopu 4 ponudil I.V. kanile, ki nimajo varnostnega mehanizma, ki se aktivira samodejno, čeprav ga je naročnik zahteval v odgovorih na portalu javnih naročil z dne 22. 7. 2019 ob 9:25 in 9:44, pač pa imajo sprožilni mehanizem s potiskom na gumb. S tem v zvezi se sklicuje na dokument MPS_VA_IV-catethers-and-devices-portfolio_BR_EN, dokument pdf-BD Insyte Autoguard_safetey mechanism ter na povezavo spletnega videa. Zatrjuje tudi, da sprožilni mehanizem s potiskom na gumb ni v skladu s priporočili EU Direktive 2010/32/EU, ki definirajo, da morajo biti kanile izdelane iz pasivnega varnostnega mehanizma.

Vlagatelj zatrjuje še, da je izbrani ponudnik v Sklopu 4 ponudil I.V. kanile, ki nimajo zahtevanega mehanizma za preprečevanje iztekanja krvi. Strokovno tehnična zahteva je bila, da mora kanila vsebovati mehanizem, ki preprečuje udar krvi in omogoča večkratni dostop, zmanjša možnost izliva krvi do uporabnika in okolice ter zmanjša možnosti kontaminacije s krvjo. S tem v zvezi se sklicuje na dokument MPS_VA_IV-catethers-and-devices-portfolio_BR_EN in navaja, da iz strani 3 jasno izhaja, da ponujena kanila zahtevanega mehanizma nima.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja navaja, da vlagatelj v zvezi z zahtevo glede varnostnega mehanizma kanile očitno in zavestno manipulira z naročnikovima odgovoroma in da je v končni zahtevi z dne 29. 10. 2019 naročnik dopustil oba tipa varnostnega mehanizma. I.V. kanila, ki jo ponuja, je zato ustrezna.

Izbrani ponudnik navaja, da so neutemeljene tudi navedbe vlagatelja, da ponujene kanile izbranega ponudnika nimajo ustreznega mehanizma, ki prepreči iztekanje krvi. Pojasnjuje, da ponujena kanila ustreza navedeni zahtevi in da ima ponujena kanila “AA, npr. REF BB” funkcijo zadrževanja krvi, t.i. Blood Control septum, kar izhaja iz kataloga, priloženega ponudbi ter dokumentov, na katere se sklicuje v izjasnitvi.

Izbrani ponudnik še izpostavlja, da vlagateljeva kanila “CC” igle ne skrije v držalo in nima zahtevanega indikatorja povratka krvi takoj po vstopu v žilo, zaradi česar ne ustreza naročnikovim zahtevam iz tehničnih specifikacij.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v zvezi z navedbami vlagatelja, da kanila izbranega ponudnika v Sklopu 4 nima zahtevanega samodejnega varnostnega mehanizma, navaja, da je dne 29. 10. 2019 na Portalu javnih naročil objavil spremembo tehnične specifikacije, s katero je določil, da mora kanila vsebovati varnostni mehanizem, ki se aktivira bodisi samodejno bodisi s pritiskom na gumb. Vlagateljevo sklicevanje na naročnikova odgovora z dne 22. 7. 2019 je zato irelevantno, saj sta po vsebini predstavljala le napoved, kaj bo naročnik še objavil na Portalu javnih naročil. Naročnik navaja, da je vsebinsko pomembno zgolj to, kaj je bilo objavljeno v tehničnih specifikacijah v trenutku poteka roka za prejem ponudb. Ker je naročnik dopustil ponuditi dva tipa varnostnega mehanizma, je ponudba izbranega ponudnika v Sklopu 4, ko ponuja kanilo z varnostnim mehanizmom, ki se aktivira s pritiskom na gumb, dopustna. Naročnik dodaja še, da zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil vložen zahtevek za revizijo, zato so navedbe vlagatelja v obravnavanem delu brezpredmetne.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da kanila izbranega ponudnika v Sklopu 4 nima ustreznega mehanizma, ki prepreči iztekanje krvi naročnik navaja, da ima ponujena I.V. kanila funkcijo zadrževanja krvi, t.i. Blood Control septum. Če kanila kri zadržuje ima za posledico, da kri ne izteka, zato ustreza zahtevam naročnika.

Tudi naročnik izpostavlja, da vlagateljeva kanila “CC” ne ustreza dvema zahtevama iz tehničnih specifikacij, ki jih je izpostavil že izbrani ponudnik. V izogib ponavljanju jih Državna revizijska komisija na tem mestu ne navaja ponovno.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvotno objavljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v dokumentu Kopija845080110-114-18_001 (Obvestilo o naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 6. 2019, št. objave JN004365/2019-B01 in v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije z dne 24. 6. 2019, št. objave 2019/S 119-291122) v Sklopu 4 (relevantno za obravnavano sporno vprašanje) določil:

»Kanila vsebuje varnostni mehanizem, ki preprečuje možnost vboda in se aktivira s pritiskom na gumb. […] Ima mehanizem, ki prepreči iztekanje krvi. […]«.

Na Portalu javnih naročil je naročnik prejel dve vprašanji, v katerih se je oz. sta se potencialna ponudnika zavzemala za spremembo tehnične zahteve v zvezi z načinom aktivacije varnostnega mehanizma kanile, in sicer namesto aktivacije s pritiskom na gumb za samodejno sprožitveno varovalo oz. pasivni varnostni mehanizem.

Dne 22. 7. 2019 ob 9:25 in 9:44 je naročnik na obe vprašanje odgovoril:

»Naročnik bo objavil popravek predračuna, kjer bo upošteval oz. dodal zahtevo, da se mehanizem sproži samodejno.«.

Naročnik je v dokumentu 845080110-114-18_002 (Popravek, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 1. 10. 2019, št. objave JN004365/2019-K06 in v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije dne 2. 10. 2019, št. objave 2019/S 190-461986) v Sklopu 4 (relevantno za obravnavano sporno vprašanje) določil:

»Kanila vsebuje varnostni mehanizem, ki preprečuje možnost vboda in se aktivira samodejno, ko iglo izvlečemo iz katetra. […].«

Naročnik je v dokumentu Kopija845080110-114-18_005, 7. oktober 2019 (Popravek, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 9. 10. 2019, št. objave JN004365/2019-K08 in v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije dne 10. 10. 2019, št. objave 2019/S 196-475958) v Sklopu 4 (relevantno za obravnavano sporno vprašanje) določil:

»Kanila vsebuje varnostni mehanizem, ki preprečuje možnost vboda in se aktivira samodejno, ko iglo izvlečemo iz katetra ali s pritiskom na gumb. […] Ima mehanizem, ki prepreči iztekanje krvi. […].

Od dneva objave popravka z dne 9. 10. 2019 do poteka roka za oddajo ponudb, tj. dne 11. 11. 2019, naročnik v Sklopu 4 niti tehnične zahteve v zvezi z načinom aktivacije varnostnega mehanizma kanile niti tehnične zahteve v zvezi z mehanizmom, ki prepreči iztekanje krvi, ni več spreminjal ali dopolnjeval.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z načinom aktivacije varnostnega mehanizma kanile. Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je izbrani ponudnik v Sklopu 4 ponudil kanilo, ki ima varnostni mehanizem, ki se aktivira s pritiskom na gumb, o čemer se je z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija (vpogled v ponudbeni predračun Kopija845080110-114-18-006 in tehnično dokumentacijo za Sklop 4).

Ker je na dan poteka roka za prejem ponudb veljala tehnična zahteva, ki je dopuščala tako samodejno aktivacijo varnostnega mehanizma kanile kot tudi aktivacijo varnostnega mehanizma kanile s pritiskom na gumb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je kot ustrezne sprejel I.V. kanile izbranega ponudnika, ki imajo varnosti mehanizem, ki se aktivira s pritiskom na gumb.

V kolikor bi bilo potrebno vlagateljeve navedbe o tem, da sprožilni mehanizem s potiskom na gumb ni v skladu s priporočili EU Direktive 2010/32/EU razumeti na način, da vlagatelj zatrjuje domnevne kršitve naročnika v zvezi z določitvijo sporne zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s temi navedbami prepozen. Zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bi moral vložiti v rokih, kot izhajajo iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN; v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb, pa vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka za oddajo ponudb, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Tega vlagatelj niti ne zatrjuje niti ne dokazuje.

Dalje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z mehanizmom kanile, ki prepreči iztekanje krvi. Vlagatelj namreč zatrjuje, da I.V. kanile, ki jih je v Sklopu 4 ponudil izbrani ponudnik, navedenega mehanizma nimajo, kar naj bi izhajalo iz dokumenta MPS_VA_IV-catethers-and-devices-portfolio_BR_EN, stran 3. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in pojasnjuje, da ima ponujena kanila “AA, npr. REF BB” funkcijo zadrževanja krvi, t.i. Blood Control septum, kar izhaja tudi iz predložene dokumentacije. Naročnik dodaja, da če kanila kri zadržuje, ima za posledico, da kri ne izteka, zato ustreza zahtevam naročnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument, na katerega se sklicuje vlagatelj in ugotavlja, da iz njega, v nasprotju z njegovim zatrjevanjem, izhaja, da imajo ponujene I.V. kanile mehanizem »Blood Control Technology«. Iz dokumentacije, ki jo je svoji ponudbi za Sklop 4 priložil izbrani ponudnik, v katero je vpogledala tudi Državna revizijska komisija, s tem v zvezi izhaja, da gre za mehanizem, ki preprečuje oz. zmanjšuje uhajanje krvi, zmanjšuje možnost kontaminacije s krvjo (»stops blood so it does not escape …«, »less blood leakage … less potential cross contamination«, »no spills«, »), kar predstavlja ravno tiste zahtevane lastnosti oz. namen mehanizma, ki ga opisuje vlagatelj. Na tem mestu Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da če kanile zadržujejo kri, ta posledično ne izteka. Ob navedenem, pa tudi ob odsotnosti (drugih) navedb vlagatelja, zakaj npr. tehnologija, ki jo vsebujejo ponujene kanile izbranega ponudnika (ki kot že zapisano, izhaja iz dokumenta, na katerega se vlagatelj sklicuje) ne ustreza zahtevi naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je kot skladne s tehnično zahtevo glede mehanizma I.V. kanil, ki prepreči iztekanje krvi, sprejel I.V. kanile izbranega ponudnika z mehanizmom, t.i. »Blood Control Technology«.

Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbe ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v Sklopu 4 označil za dopustno in mu v navedenem sklopu oddal javno naročilo, neutemeljene.

V zvezi z navedbami izbranega ponudnika in naročnika o tem, da ponujene I.V. kanile vlagatelja v Sklopu 4 ne izpolnjujejo nekaterih tehničnih zahtev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dolžan naročnik, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, navesti v odločitvi o oddaji naročila. Ker v konkretnem primeru naročnik tega ni storil (ponudbo vlagatelja je v Sklopu 4 celo označil za tehnično ustrezno), Državna revizijska komisija navedb o tem, da ponujene I.V. kanile vlagatelja v Sklopu 4 ne izpolnjujejo nekaterih tehničnih zahtev, ni obravnavala.

III.

Nazadnje vlagatelj navaja še, da je v Sklopu 5 oddal dopustno ponudbo, ki je bila tudi ekonomsko najugodnejša, zaradi česar bi moral naročnik izbrati njegovo ponudbo, ne pa ponudbe izbranega ponudnika. Za slednjo zatrjuje, da ni dopustna.

Ker gre predhodno navedene navedbe vlagatelja razumeti na način, da zatrjuje, da je bila njegova ponudba v Sklopu 5 ekonomsko najugodnejša, Državna revizijska komisija po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo ter ponudbene predračune vlagatelja in izbranega ponudnika najprej ugotavlja, da vlagateljevemu zatrjevanju ni mogoče slediti. Glede na merilo za izbor ponudb, tj. Najnižja končna ponudbena vrednost z DDV (prim. Splošna navodila ponudnikom, Dodatek k navodilom ponudnikom, stran 7, točka 10) je ekonomsko najugodnejšo ponudbo oddal izbrani ponudnik, vlagatelj pa je bil s svojo ponudbeno ceno v Sklopu 5, ki je presegala ponudbeno ceno izbranega ponudnika, glede na merilo za izbor ponudb, uvrščen na drugo mesto (navedeno izhaja iz ponudbenih predračunov vlagatelja in izbranega ponudnika, njunih rekapitualcij, naročnikovega poročila o komercialnem pregledu ponudb z dne 14. 11. 2019).

Vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika v Sklopu 5 navaja, da »[…] ne izkazuje vseh elementov, da bi jo bilo moč šteti za dopustno […]« (zahtevek za revizijo, stran 3), »[…] vsled navedenemu (navedbam o dopustnosti ponudbe vlagatelja v Sklopu 5, op. Državne revizijske komisije) naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel označiti za ekonomsko najugodnejšo dopustno ponudbo […]« (zahtevek za revizijo, stran 14).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-009/2017, 018-062/2019), je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti (prim. tudi drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora zato vlagatelj, da bi z zahtevkom za revizijo uspel, kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s pavšalnimi, nekonkretiziranimi navedbami o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v Sklopu 5 ni zadostil svojemu trditvenemu (pa tudi ne dokaznemu) bremenu, zato jih je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljene.

Če bi bilo potrebno vlagateljeve navedbe o tem, da je naročnik tako v Sklopu 4 kot Sklopu 5 zahteval »[…] popolnoma enake I.V. kanile, le da so bile te v navedena sklopa razdeljene zaradi različnih velikosti […]« (zahtevek za revizijo, stran 12), razumeti na način, da njegove navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v Sklopu 4 v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo enako obema sklopoma, tj. zahtevo po mehanizmu, ki prepreči iztekanje krvi, predstavljajo tudi razlog nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v Sklopu 5, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v Sklopu 4 ugotovila, da so navedbe vlagatelja neutemeljene in da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je kot skladne s tehnično zahtevo glede mehanizma I.V. kanil, ki prepreči iztekanje krvi, sprejel I.V. kanile izbranega ponudnika z mehanizmom, t.i. »Blood Control Technology«.

Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbe ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v Sklopu 5 označil za dopustno in mu v navedenem sklopu oddal javno naročilo, neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo obširno zatrjuje in dokazuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je v odločitvi o oddaji naročila v zvezi z njegovo ponudbo zapisal, da »Ni ustrezna – Krilca i.v. kanile so preveč velika in trda, posledično je otežena fiksacija na otroka – nedonošenčka, novorojenčka, kakovost vialona je vprašljiva – ponudnik ni priložil študije« in jo »izločil« kot nedopustno. Njegovim navedbam nasprotujeta tako izbrani ponudnik kot naročnik. Izbrani ponudnik navaja še nekatere pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja, ki jih naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni izpostavil.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj z navedbami o nepravilnosti naročnikovega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika v Sklopu 5 označil za dopustno in mu v navedenem sklopu, kot ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, oddal javno naročilo, ni uspel, vlagateljevih navedb (posledično pa tudi navedb izbranega ponudnika in naročnika) v zvezi z (ne)dopustnostjo njegove ponudbe v Sklopu 5 v nadaljevanju ni obravnavala. Četudi bi namreč vlagatelj uspel z navedbami, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je v zvezi z njegovo ponudbo ugotovil, da ni skladna s tehničnimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ko je v posledici te ugotovitve njegovo ponudbo »izločil« kot nedopustno, vlagatelj v konkretnem postopku ne bi uspel izboljšati svojega položaja (kot predhodno ugotovljeno je namreč ponudba ekonomsko najugodnejšega ponudnika dopustna, vlagateljeva ponudba pa bi bila glede na merilo za izbor ponudb še vedno uvrščena (šele) na drugo mesto).

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v Sklopu 1, Sklopu 2, Sklopu 4 in Sklopu 5, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 8. 6. 2020



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 17, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Medias International d.o.o., Leskovškova cesta 9d, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran