EN

018-216/2019 Dars, d.d.

Številka: 018-216/2019-19
Datum: 20. 5. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Sama Červeka kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja državne HC 3 razvojne osi – jug, od priključka A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu vzhod do priključka Osredek (1. in 2.etapa)« ter na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili vlagatelji 1. Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana, 2. Strabag, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana in Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ki ju zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana, 3. T-2, d. o. o., Verovškova ulica 64 a, Ljubljana (v nadaljevanju; tretji vlagatelj), ki ga zastopa mag. Nataša Štelcer, odvetnica v Mariboru, 4. CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: četrti vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, in 5. Cengiz Inşaat Sanayi ve Ticaret, A. Ş., Kisikli Cad. 37, Carigrad, Turčija (v nadaljevanju: peti vlagatelj), ki ga zastopa mag. Ivan Kranjec, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 2. 3. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev, da se prvemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019.

2. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev, da se drugemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019.

3. Zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev, da se skupini gospodarskih subjektov T-2, Hering in Garnol ne prizna sposobnosti za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019.

4. Zahtevek za revizijo četrtega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve, da se gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, zavrne. Zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve, da se gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, ugodi in se razveljavi odločitev, da se gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019.

5. Zahtevku za revizijo petega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev, da se petemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020.

6. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

7. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

8. Naročnik je dolžan tretjemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva tretjega vlagatelja se zavrne.

9. Naročnik je dolžan četrtemu vlagatelju povrniti stroške še v višini 1.019,56 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva četrtega vlagatelja se zavrne.

10. Zahteva za povrnitev stroškov, ki jih je gospodarski subjekt Cengiz priglasil v vlogi z dne 18. 12. 2019, se zavrne.

11. Zahteva za povrnitev stroškov, ki jih je gospodarski subjekt CVP priglasil v vlogi z dne 18. 12. 2019, se zavrne.

12. Naročnik je dolžan petemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 31. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-B01, in 1. 8. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 147-360949) z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 obvestil gospodarske subjekte, da je v sklopu 1 priznal sposobnost petim različnim gospodarskim subjektom:
- skupini gospodarskih subjektov CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, Kolektor Koling, d. o. o., Arkova ulica 43, Idrija in Kolektor CPG, d. o. o., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica,
- Cengiz Inşaat Sanayi ve Ticaret, A. Ş., Kisikli Cad. 37, Carigrad, Turčija (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Cengiz oziroma peti vlagatelj),
- skupini gospodarskih subjektov I.CO.P., S.p.A., Via Silvio Pellico 2, Basiliano (Videm), Italija, CVP, d. o. o., Tbilisijska ulica 81, Ljubljana (v nadaljevanju: gospodarski subjekt CVP) in Prohaus, d. o. o., Dolsko 48, Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: gospodarski subjekt I.CO.P. s partnerjema),
- skupini gospodarskih subjektov GD Granit, AD, Skopje, Dumitrie Čupkovski 8, Skopje, Severna Makedonija (v nadaljevanju: gospodarski subjekt GD Granit) in Euro Asfalt, d. o. o., Rajlovac b. b., Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Euro Asfalt) (v nadaljevanju: gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem)
ter
- skupini gospodarskih subjektov Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota in GGD, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Pomgrad s partnerjem),
ne pa prvemu vlagatelju in niti tretjemu vlagatelju (torej gospodarskemu subjektu T-2, d. o. o., Verovškova ulica 64 a, Ljubljana; v nadaljevanju: gospodarski subjekt T-2), ki je nastopal v skupini gospodarskih subjektov, in sicer skupaj z gospodarskima subjektoma Hering, d. d., Provo b. b., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Hering) ter Garnol, d. o. o., Laze 18 a, Kranj (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Garnol) (v nadaljevanju: gospodarski subjekt T-2 s partnerjema),
in
da je v sklopu 2 priznal sposobnost petim različnim gospodarskim subjektom:
- skupini gospodarskih subjektov CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto in Kolektor CPG, d. o. o., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica,
- gospodarskemu subjektu Cengiz,
- gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema,
- gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem
ter
- gospodarskemu subjektu Pomgrad s partnerjem,
ne pa (med drugim) drugemu vlagatelju.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 12. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev, da se mu ne prizna sposobnosti za sklop 1, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj je navedel, da:
- je na način, ki ga je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-129/2019 štela za skladnega z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), dokazal, da ni podan razlog za izključitev v zvezi s kaznovanostjo, saj je predložil potrdila o nekaznovanosti že v ponudbo, nato pa še nova potrdila na naročnikov poziv,
- je naročnikova zahteva, da bi moral predložiti zaprisežene izjave, nesorazmerna in zato ni utemeljena, sicer pa niso bili podani niti pogoji, da bi jih naročnik smel zahtevati.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 12. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev, da se mu ne prizna sposobnosti za sklop 2, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj je navedel, da:
- je na način, ki ga je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-129/2019 štela za skladnega z ZJN-3, dokazal, da ni podan razlog za izključitev v zvezi s kaznovanostjo, saj je predložil potrdila o nekaznovanosti že v ponudbo, nato pa še nova potrdila na naročnikov poziv,
- je naročnikova zahteva, da bi moral predložiti zaprisežene izjave, nesorazmerna in zato ni utemeljena, sicer pa niso bili podani niti pogoji, da bi jih naročnik smel zahtevati.

Tretji vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 12. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev, da se gospodarskemu subjektu ne prizna sposobnosti za sklop 1, »podredno« pa odločitev v zvezi s sposobnostjo za sklop 1 v celoti. Tretji vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov. Tretji vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 22. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter 6. in 7. členom ZJN-3, saj se je po prejemu prijav v odločil, da ne bo pozival na dopolnitev, pojasnilo ali spremembo prijav v zvezi z referenčnim pogojem [točka 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje], vendar te odločitve ni obrazložil, sicer pa je opustitev pozivanja na ta ravnanja v zvezi z referenčnim pogojem kršitev 7. člena ZJN-3, ker je druge gospodarske subjekte pozval na ta ravnanja v zvezi z drugimi pogoji in dokazili, omejitve v zvezi z referenčnim pogojem pa ne izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- čeprav ga naročnik ni pozval k dopolnitvi prijave, je kršil točko 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj je predložil zahtevana dokazila, ki vsebujejo zahtevane podatke, naročnik pa tudi ni pojasnil, zakaj dvomi v predloženo potrdilo.

Četrti vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 12. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskemu subjektu Cengiz, gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema in gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem, uveljavljal pa je tudi povračilo stroškov. Četrti vlagatelj je navedel, da:
- gospodarski subjekt Cengiz ni pripravil prijave skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na finančno zavarovanje, kadre, blokado računov in reference, nepravilno je tudi izpolnil obrazec ESPD, saj ni navedel vseh oseb, za katere ne sme biti podan izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZPVPJN, niti ni predložil vse dokumentacije v slovenskem jeziku, zaradi česar mu naročnik ne bi smel priznati sposobnosti ne za sklop 1 ne za sklop 2,
- gospodarski subjekt I.CO.P. s partnerjema ni posredoval dokazil do roka, ki ga je naročnik določil v dopisu št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019, temveč kasneje, zato jih naročnik ne bi smel upoštevati,
- gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem ni pripravil prijave skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje«, na podlagi poziva z dne 7. 10. 2019 ni predložil dokazil v zvezi s kaznovanostjo za podizvajalca, nepravilno je izpolnil obrazec ESPD, saj ni navedel vseh oseb, za katere ne sme biti podan izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZPVPJN, zanje pa tudi ni predložil dokazil, nobeno referenčno potrdilo ni izdano na obrazcu iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ne vsebujejo vseh podatkov, ki bi jih morala, nejasno pa je tudi določeno razmerje s podizvajalcem in zanj niso razvidni zahtevani podatki.

Gospodarski subjekt Cengiz se je z vlogo z dne 18. 12. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo, naročnik pa mu je dolžan povrniti stroške. Gospodarski subjekt Cengiz je navedel, da četrti vlagatelj nima aktivne legitimacije, ker ni podana niti hipotetična možnost nastanka škode, sicer pa je zavrnil navedbe četrtega vlagatelja.

Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem se je z vlogo z dne 18. 12. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo. Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je navedel, da je trditvena podlaga četrtega vlagatelja tako pomanjkljiva, da zahtevka za revizijo ni mogoče preizkusiti, niti ni mogoče ugotoviti, na kateri sklop se nanašajo očitki, zaradi česar mu je odvzeta pravica do učinkovitega pravnega varstva, sicer pa je naročnik v nasprotju s 35. členom ZJN-3 omogočil četrtemu vlagatelju vpogled v njegovo prijavo, ker bi glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila vpogled lahko omogočil šele po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, zato je treba razveljaviti »celotn[o] odločit[ev] in ponovit[…] postop[ek], saj je kršeno temeljno pravilo javnega naročanja, ki ga naročnik, četudi z vpogledom vseh ponudnikov v vse prijave, ne more enostavno odpraviti«. Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je v nadaljevanju pojasnil, zakaj navedbe četrtega vlagatelja niso utemeljene.

Gospodarski subjekt CVP se je z vlogo z dne 18. 12. 2019, vloženo po pooblaščenki Odvetniški družbi Glušič, o. p., d. o. o., Žeje pri Komendi, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo, četrtemu vlagatelju pa naloži, da mu je dolžan povrniti stroške. Gospodarski subjekt CVP je navedel, da je četrti vlagatelj predložil pooblastilo, ki se ne nanaša tudi na sklop 2, zato je treba zahtevek za revizijo zavreči ali ga zavreči vsaj v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o priznanju sposobnosti za sklop 2, sicer pa je v nadaljevanju pojasnil, zakaj navedbe četrtega vlagatelja niso utemeljene.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/19-000151/19-2 z dne 19. 12. 2019 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/19-000151/19-3 z dne 19. 12. 2019 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/19-000151/19-T2 z dne 19. 12. 2019 zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019 zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve, da se gospodarskemu subjektu Cengiz prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, ugodil in razveljavil odločitev, da se gospodarskemu subjektu Cengiz prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve, da se gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema in gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, pa zavrnil. Naročnik je zavrnil navedbe gospodarskega subjekta CVP o pomanjkljivostih pooblastila četrtega vlagatelja za sklop 2 in ugovore gospodarskega subjekta Cengiz o pomanjkanju aktivne legitimacije četrtega vlagatelja, pritrdil pa je navedbam gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem o pavšalnosti navedb četrtega vlagatelja, vendar se je iz previdnosti opredelil do njih. Naročnik je pritrdil navedbam četrtega vlagatelja v zvezi s prijavo gospodarskega subjekta Cengiz, zavrnil pa je njegove navedbe v zvezi s prijavama gospodarskih subjektov I.CO.P. s partnerjema in gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem. Naročnik je v zvezi z navedbami gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem o kršitvah v zvezi z vpogledom navedel, da so te nekonsistentne, če pa bi jih bilo mogoče razumeti kot očitek o kršitvi naročnika v postopku javnega naročanja, bi moral gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem vložiti zahtevek za revizijo, ki pa sicer ni bil vložen v osmih delovnih dneh od prejema odločitve o priznanju sposobnosti in niti ni bila plačana taksa, morebitna zahteva za vpogled v prijave pa bi bila ravno tako vložena prepozno. Naročnik je v nadaljevanju pojasnil, zakaj omogočitev vpogleda v prijave ne pomeni kršitve ZJN-3. Naročnik je četrtemu vlagatelju priznal povrnitev tretjine stroškov. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da zavrača zahtevo za povrnitev stroškov gospodarskega subjekta Cengiz, saj ta ni navedel višine stroškov, ob tem pa je tudi ugotovil, da je gospodarski subjekt CVP zahteval povrnitev stroškov od četrtega vlagatelja, da ni zahteval povrnitve stroškov predrevizijskega postopka in da se bo o stroških revizijskega postopka izrekla Državna revizijska komisija. Naročnik je tudi navedel, da gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem ni priglasil povrnitve stroškov.

Naročnik je kot prilogo dopisom št. 313/19-151-19-rev z dne 23. 12. 2019, 313/19-151-19-rev-6 z dne 7. 1. 2020, 313/19-151-19-rev z dne 8. 1. 2020, 313/19-151-19-rev-2 z dne 10. 1. 2020 in 313/19-151-19-rev4 z dne 17. 1. 2020 ter elektronskima sporočiloma z dne 27. 1. 2020 in 4. 2. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevke za revizijo prvega, drugega, tretjega in četrtega vlagatelja ter dokumentacijo.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 1. 2020 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z njimi. Prvi vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 1. 2020 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z njimi. Drugi vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Tretji vlagatelj se je z vlogo brez datuma, poslano po pošti priporočeno 10. 1. 2020, opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z njimi. Tretji vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Četrti vlagatelj je z vlogo z dne 14. 1. 2020 predlagal začetek revizijskega postopka v zvezi z delom zahtevka za revizijo, ki ga je naročnik zavrnil. Četrti vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 1. 2020 tudi opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z njimi, pri čemer je tudi zavrnil navedbe gospodarskega subjekta Cengiz o neobstoju aktivne legitimacije, gospodarskega subjekta CVP o pomanjkljivosti pooblastila in gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem o nezakoniti omogočitvi vpogleda v prijave. Četrti vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Naročnik je po izdaji dokumenta »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019 z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 obvestil gospodarske subjekte, da gospodarskemu subjektu Cengiz (torej petemu vlagatelju) ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2.

Peti vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 1. 2020 in predlagal, da se razveljavi »Odločitev o priznanju sposobnosti št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15.01.2020«, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Peti vlagatelj je navedel, da sta obe garanciji, ki ju je predložil, po vsebini v celoti skladno z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročniku pa zagotavljata ustrezno zavarovanje in varstvo, kot je določeno v ZJN-3 in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/19-000151/19-Cen z dne 7. 2. 2020 zahtevek za revizijo petega vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 313/19-151-19-rev-Cengiz z dne 11. 2. 2020 in 313/19-151-19-Cengiz z dne 17. 2. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo petega vlagatelja in dokumentacijo.

Peti vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 2. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z njimi.

Državna revizijska komisija je pred (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevkov za revizijo predhodno preizkusila zahtevke za revizijo in torej preverila izpolnjevanje postopkovnih (procesnih) predpostavk.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo gospodarskega subjekta T-2 s partnerjema in ugotovila, da so trije gospodarski subjekti (tj. gospodarski subjekti T-2, Hering in Garnol) 26. 9. 2019 sklenili sporazum o sodelovanju pri razpisanem javnem naročilu, pri čemer je vodilni partner tretji vlagatelj (torej gospodarski subjekt T-2), ki je skladno s peto alineo drugega odstavka 4. člena sporazuma pooblaščen za vlaganje zahtevkov za revizijo. Iz zahtevka za revizijo, ki ga je vložil tretji vlagatelj, je razvidno, da so kot vlagatelj navedeni vsi trije gospodarski subjekti iz skupine gospodarskih subjektov, vendar zahtevka za revizijo niso podpisali vsi trije gospodarski subjekti, niti ni zahtevka za revizijo podpisal gospodarski subjekt T-2 sam zase in v imenu partnerjev. Ta zahtevek za revizijo je bil vložen po pooblaščenki – odvetnici, ki je podpisala zahtevek za revizijo in je k zahtevku za revizijo predložila pooblastilo, ki ji ga je 5. 12. 2019 podelil le gospodarski subjekt T-2. Gospodarski subjekt T-2 je torej pooblastil drugo osebo za vložitev zahtevka za revizijo, vendar ne iz sklenjenega sporazuma ne iz prilog k zahtevku za revizijo ni razvidno, da bi obstajalo izrecno pooblastilo partnerjev za prenos pooblastila z gospodarskega subjekta T-2 na drugo osebo za vložitev zahtevka za revizijo [gl. 96. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da so zahtevek za revizijo vložili vsi trije gospodarski subjekti iz skupine gospodarskih subjektov, pa niti, da pooblaščenka zastopa vse tri gospodarske subjekte iz skupine gospodarskih subjektov, temveč je lahko štela le, da je zahtevek za revizijo vložil gospodarski subjekt T-2 po pooblaščenki. Slednje pa zadošča za obravnavo zahtevka za revizijo, saj ZPVPJN ne določa, da morajo vsi gospodarski subjekti iz skupine gospodarskih subjektov vložiti zahtevek za revizijo, zato tudi ni ugotavljala, ali bi bilo treba šteti, da zahtevek za revizijo ali pooblastilo vsebujeta kakšno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče oziroma treba popraviti.

Državna revizijska komisija se ne strinja z navedbo gospodarskega subjekta Cengiz iz vloge z dne 18. 12. 2019, da četrti vlagatelj nima aktivne legitimacije.

Četrti vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), zato je obstoj njegove aktivne legitimacije treba ugotavljati v okviru prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za (med drugim) dodelitev javnega naročila in ji je bila ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Četrtemu vlagatelju ni mogoče odreči interesa, saj je v postopku javnega naročanja predložil prijavo, ni pa mu mogoče odreči niti nastanka škode, saj četrti vlagatelj že zaradi časovne oddaljenosti (gl. četrti odstavek 25. člena ZPVPJN) v drugi fazi omejenega postopka ne bi mogel uspešno izpodbijati odločitve o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu Cengiz.

Državna revizijska komisija se ne strinja niti z navedbo gospodarskega subjekta CVP, da bi imelo pooblastilo, ki ga je predložil četrti vlagatelj k zahtevku za revizijo, pomanjkljivosti.

Čeprav je iz zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja razvidno, da je četrti vlagatelj izpodbijal odločitev o priznanju sposobnosti skupini gospodarskih subjektov, katere član je gospodarski subjekt CVP, za oba sklopa (tj. 1 in 2), v pooblastilu z dne 4. 12. 2019 pa je za navedbo »Odvetniško pisarno posebej pooblaščam« izrecno naveden le sklop 1, to ne spremeni tega, da je ta navedba samo posebni del pooblastila, ki v ničemer ne izključuje splošnega dela tega pooblastila, v katerem je navedba, da četrti vlagatelj pooblašča Odvetniško pisarno Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana »zlasti« za zastopanje ne le pred sodišči, temveč tudi »drugimi državnimi organi«, kar Državna revizijska komisija je (gl. prvi odstavek 60. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija sicer pripominja, da morebitne pomanjkljivosti pooblastila ne bi bile razlog za zavrženje zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja, kot je uveljavljal gospodarski subjekt CVP, saj je pomanjkljivosti pooblastila mogoče popraviti (gl. četrti odstavek 26. člena ZPVPJN, ki ureja ravnanja naročnika pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo, in četrti odstavek 31. člena ZPVPJN, ki ureja ravnanja Državne revizijske komisije pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo).

Ker je Državna revizijska komisija pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja ugotovila, da je četrti vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom in da je treba šteti, da so izpolnjene vse procesne predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki so vsebinsko enake tistim, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo četrtega vlagatelja sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN) tudi zahtevke za revizijo prvega, drugega, tretjega in petega vlagatelja, saj je ugotovila, da so vsi vlagatelji vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom in da je treba šteti, da so izpolnjene vse procesne predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki so vsebinsko enake tistim, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN.

Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je v vlogi z dne 18. 12. 2019 navedel, da je četrti vlagatelj izpodbijal odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem v obeh sklopih (tj. 1 in 2), vendar se ni opredelil, ali se navedbe nanašajo na oba sklopa, trditvena podlaga pa je tako pomanjkljiva, da mu je odvzeta pravica do učinkovitega pravnega varstva. Čeprav četrti vlagatelj morebiti ni izrecno pri vsaki navedbi opredelil, za kateri sklop jo je uveljavljal, Državna revizijska komisija ugotavlja, da že zaradi dejstva, da je četrti vlagatelj izpodbijal odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem za oba sklopa, ni mogoče šteti, da teh navedb ni uveljavljal za oba sklopa (tj. 1 in 2). Ali so navedbe četrtega vlagatelja take, da je z njimi mogoče utemeljiti kršitev, ne spremeni dejstva, da navedbe, ki ne bi bile relevantne za izpodbijanje odločitve o priznanju sposobnosti iz posameznega sklopa, ne bi mogle pripomoči k ugoditvi zahtevka za revizijo.

Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je v vlogi z dne 18. 12. 2019 tudi uveljavljal, da je naročnik četrtemu vlagatelju nezakonito omogočil vpogled v njegovo prijavo, zaradi česar je kršil 6., 7. in 35. člen ZJN-3, te kršitve pa je mogoče popraviti le z razveljavitvijo »celotne odločitve in ponovit[vijo] postopka«. Državna revizijska komisija najprej opozarja, da drugi odstavek 27. člena ZPVPJN določa, da se nekateri subjekti lahko v predrevizijskem postopku izjasnijo »o navedbah vlagatelja« in torej določa obseg pravice, ki jo imajo določeni subjekti v predrevizijskem postopku, navedbe gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem o nezakonitem vpogledu v prijavo pa ta obseg presegajo, saj se ne nanašajo na navedbe četrtega vlagatelja, temveč na naročnikovo ravnanje. Nestrinjanju z naročnikovim ravnanjem v postopku javnega naročanja je namenjen zahtevek za revizijo (gl. npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), ki ga gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem vsaj izrecno ni vložil. Vendar če naj bi bilo treba vlogo z dne 18. 12. 2019 v delu, ki se nanaša na očitane nezakonitosti pri vpogledu v prijavo, razumeti kot zahtevek za revizijo, je treba upoštevati, da je bila odločitev, da se posameznim gospodarskim subjektom (med katerimi je gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem) prizna sposobnost, drugim pa ne, objavljena na portalu javnih naročil 26. 11. 2019, zato bi moral gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem bodisi sam, bodisi po partnerju, bodisi oba vložiti zahtevek za revizijo najkasneje v roku iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, česar ni storil. Ker bi že zaradi navedenega ne moglo priti do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo (tj. vloge z dne 18. 12. 2019, kolikor jo je mogoče v izpostavljenem delu šteti za zahtevek za revizijo), ni relevantno še ugotavljati, ali je bila plačana taksa (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN) in predloženo potrdilo o njenem plačilu (8. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), niti ni relevantno ugotavljati, ali bi gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem lahko izkazoval aktivno legitimacijo oziroma pravni interes, da bi se dosegla razveljavitev odločitve celo v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem.

Ne glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da čeprav bi se lahko potrdilo, da naročnik na podlagi ZJN-3 ne bi smel omogočiti vpogleda v prijave, česar zaradi nepomembnosti za rešitev zadeve ni ugotavljala, ni mogoče spregledati, da naročnik na podlagi ZJN-3 ne bi bil upravičen priznati sposobnosti gospodarskemu subjektu, ki npr. ne bi izpolnjeval pogojev za sodelovanje ali bi bili pri njem podani razlogi za izključitev. Kršitev v zvezi s priznanjem sposobnosti tako ni v nikakršni povezavi z morebitno kršitvijo v zvezi vpogledom v prijave. Vpogled v prijavo gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem se je zgodil po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem. Ali je naročnik smel priznati sposobnost gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem bo predmet odločanja v revizijskem postopku.

Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je v vlogi z dne 18. 12. 2019 (str. 6) nejasno navedel, da »vlagatelj podaja zahtevo za izvedbo dodatnega vpogleda«. Če bi bilo treba razumeti, da se pojem »vlagatelj« nanaša na četrtega vlagatelja, iz ničesar ni razvidno, da bodisi gospodarski subjekt GD Granit (bodisi sam bodisi s partnerjem) bodisi gospodarski subjekt Euro Asfalt nastopata kot partner ali pooblaščenec četrtega vlagatelja. Če pa bi bilo treba razumeti, da se pojem »vlagatelj« nanaša na gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem, zahteve za vpogled ne obravnava Državna revizijska komisija, temveč naročnik. Državna revizijska komisija bi sicer lahko odločala o dovolitvi vpogleda v dokumentacijo, vendar le v primeru iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ko bi odločala o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo, česar dejansko stanje ne potrjuje.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega vlagatelja, gospodarskih subjektov Cengiz, CVP in GD Granit s partnerjem ter naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je za javno naročilo, razdeljeno na dva sklopa (točka II.2 objave), ki ga oddaja po omejenem postopku (točka IV.1.1 objave; 41. člen ZJN-3), na podlagi objave na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije do roka za prejem prijav (tj. do 26. 9. 2019 do 10. ure; točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objava 5. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-K02, in 6. 9. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 172-419039) v vsakem sklopu prejel prijave za sodelovanje sedmih gospodarskih subjektov, pri čemer so nekateri sodelovali kot skupina gospodarskih subjektov. Naročnik je po pregledu prijav v vsakem sklopu priznal sposobnost petim gospodarskim subjektom, dvema pa ne. Prvi, drugi in tretji vlagatelj so izpodbijali odločitev, da jim naročnik v posameznih sklopih ni priznal sposobnosti, četrti vlagatelj pa je izpodbijal odločitev, da naročnik v obeh sklopih prizna sposobnost tudi trem konkurenčnim gospodarskim subjektom. Naročnik je zahtevke za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja zavrnil. Naročnik je zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja delno ugodil in razveljavil odločitev o priznanju sposobnosti za oba sklopa gospodarskemu subjektu Cengiz, v preostalem delu pa je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je nato sprejel odločitev, da gospodarskemu subjektu Cengiz ne prizna sposobnosti, kar je ta kot peti vlagatelj izpodbijal, vendar je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo. Iz navedenega izhaja, da je spor med vsemi vlagatelji in naročnikom o tem, ali je naročnik smel za posamezne gospodarske subjekte sprejeti odločitev v zvezi s priznanjem sposobnosti za posamezna sklopa v vsebini, kot jo je.

Državna revizijska komisija je skupaj obravnavala zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja, saj sta si kljub izpodbijanju odločitve v različnih sklopih vsebinsko primerljiva.

Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 je razvidno, da naročnik prvemu in drugemu vlagatelju ni priznal sposobnosti, ker je pri obeh štel, da na podlagi dokazil, predloženih v postopku javnega naročanja, nista dokazala, da pri njiju in osebah, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa, ne obstajajo razlogi za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje:
»Gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, je bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljeni v prvem odstavku 75. člena ZJN-3.
Kot dokaz neobstoja razloga za izključitev vsi gospodarski subjekti v prijavi za sodelovanje priložijo ESPD obrazec.«

Naročnik je torej prvega in drugega vlagatelja izključil v smislu prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik je v 3. točki Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, naslovljeni »Ugotavljanje sposobnosti ponudnika na javnem naročilu«, določil:
»Gospodarski subjekt lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, če zanj ne obstajajo razlogi za izključitev in če izpolnjuje pogoje za sodelovanje, kot so podani v nadaljevanju, v tč. 3.1 in 3.2. Način dokazovanja sposobnosti je naveden pri posamezni zahtevi.
DOKAZILO: ESPD obrazec s podatki, kot so zahtevani v obrazcu ESPD oziroma s podatki na obrazcih, zahtevanimi v tej točki, v kolikor s to razpisno dokumentacijo ni določeno drugače. Gospodarski subjekt lahko za predmetno javno naročilo ponovno uporabi ESPD, ki ga je uporabil v prejšnjem postopku javnega naročanja, če potrdi, da so informacije v njem še vedno točne.
Naročnik bo preveril obstoj in vsebino podatkov preko nacionalnih baz podatkov. Gospodarski subjekt navede spletni naslov baze podatkov, podatke za identifikacijo, če je to potrebno in soglasje, da pridobi dokazilo naročnik), v kolikor le-te omogočajo brezplačen dostop. V kolikor brezplačen dostop do baz podatkov ni mogoč, je gospodarski subjekt dolžan na poziv naročnika v roku, ki ga določi naročnik, predložiti dokazila ali druge listinske dokaze, ki izkazujejo, da pri ponudniku in gospodarskih subjektih, ki sodelujejo pri tem javnem naročilu, ne obstajajo razlogi za izključitev oziroma da le-ti izpolnjujejo pogoje za sodelovanje.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prvega vlagatelja in ugotovila, da je prvi vlagatelj zase predložil obrazec ESPD, pri čemer je v delu II, oddelek A (Informacije o gospodarskem subjektu), točka b navedel, da v postopku javnega naročanja sodeluje z gospodarskim subjektom Strabag, d. o. o., Glavna podružnica za građevinarstvo Zagreb (v nadaljevanju: Strabag Zagreb), pri katerem je navedena ena fizična oseba kot vodja del, v delu II, oddelek B (Informacije o predstavnikih gospodarskega subjekta) pa je napisal podatke za dve fizični osebi. V prijavi prvega vlagatelja je predložen tudi obrazec ESPD za gospodarski subjekt Strabag Zagreb, pri čemer je v delu II, oddelek B napisana opomba, da so predstavniki gospodarskega subjekta Strabag Zagreb navedeni v prilogi. Priloga vključuje seznam osmih fizičnih oseb. Prijavi prvega vlagatelja pa je predložen tudi obrazec ESPD za matično družbo Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Strabag Avstrija), pri čemer je v delu II, oddelek B napisana opomba, da so predstavniki gospodarskega subjekta Strabag Avstrija navedeni v prilogi. Priloga vključuje seznam 166 fizičnih oseb. Iz vseh obrazcev ESPD, predloženih v prijavi prvega vlagatelja, je razvidno, da so se gospodarski subjekti izjavili o neobstoju razlogov za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. K prijavi prvega vlagatelja so predložena še posamezna potrdila o nekaznovanosti za fizične osebe in gospodarske subjekte, pri čemer Državna revizijska komisija ni uspela najti potrdila za gospodarski subjekt Strabag Avstrija.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v prijavo drugega vlagatelja in ugotovila, da je predložen obrazec ESPD za gospodarski subjekt Strabag, d. o. o., Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: Strabag Slovenija), pri čemer je v delu II, oddelek A, točka a navedeno, da gospodarski subjekt Strabag Slovenija nastopa kot vodilni partner, v točki b pa je navedeno, da gospodarski subjekt Strabag Avstrija nastopa kot partner. Iz dela II, oddelek A, točka c (Kadar je primerno, navedite ime sodelujoče skupine) je razvidno, da skupino gospodarskih subjektov sestavljata gospodarski subjekt Strabag Slovenija in prvi vlagatelj. Gospodarski subjekt Strabag Ljubljana je v delu II, oddelek B navedel podatke za šest fizičnih oseb. V prijavi drugega vlagatelja je predložen tudi obrazec ESPD za gospodarski subjekt Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: Strabag podružnica), pri čemer so v delu II, oddelek B navedeni podatki za dve fizični osebi. Prijavi drugega vlagatelja je predložen tudi obrazec ESPD za gospodarski subjekt Strabag Avstrija, pri čemer je v delu II, oddelek B opomba, da so predstavniki gospodarskega subjekta Strabag Avstrija navedeni v prilogi. Priloga vključuje seznam 166 fizičnih oseb. Iz vseh obrazcev ESPD, predloženih v prijavi drugega vlagatelja, je razvidno, da so se gospodarski subjekti izjavili o neobstoju razlogov za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. K prijavi drugega vlagatelja so predložena še posamezna potrdila o nekaznovanosti za fizične osebe in gospodarske subjekte, pri čemer Državna revizijska komisija ni uspela najti potrdila za gospodarski subjekt Strabag Avstrija.

Naročnik je z dopisom št. 313/2019-151/19-Strabag AG z dne 7. 10. 2019 matično družbo, tj. gospodarski subjekt Strabag Avstrija, z dopisom št. 313/2019-151/19-Strabag doo z dne 7. 10. 2019 pa gospodarski subjekt Strabag Slovenija, »skladno s prvim odstavkom 77. člena in šestim odstavkom 79. člena ZJN-3« med drugim pozval, da posredujeta »za vse gospodarske subjekte, ki so navedeni v ponudbi sledeča dokazila:
o v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 oziroma točko 3.1 a) Navodil ponudnikom za oddajo prijave za sodelovanje (v nadaljevanju: Navodila) izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev«,
pri tem pa je še navedel:
»Če organi v državi, kjer je sedež firme, potrdil iz prejšnjega odstavka ne izdajajo, ali če potrdila ne izkazujejo na dan oddaje prijave za sodelovanje ali na dan ko poteče rok za oddajo prijav za sodelovanje ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz 1. in 2. odstavka, točke b. 4. odstavka in točke b. šestega odstavka 75. člena ZJN-3, jih lahko nadomestite z zapriseženo izjavo, če ta v državi, kjer je sedež firme, ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v državi, kjer je sedež firme. V ta namen v prilogi pošiljamo vzorce izjav, ki jih lahko po potrebi uporabite.«

Gospodarska subjekta Strabag Slovenija in Strabag podružnica sta vsak s svojim dopisom z dne 11. 12. 2019 naročnika s sklicevanjem na zadevo št. 018-129/2019 obvestila, da sta dopisa št. 313/2019-151/19-Strabag AG z dne 7. 10. 2019 oziroma 313/2019-151/19-Strabag doo z dne 7. 10. 2019 nezakonita, zato naj ju nadomesti z novima, pri čemer sta naročniku sporočila, da bosta ravnala na način, kot izhaja iz zadeve št. 018-129/2019. Gospodarska subjekta Strabag Slovenija in Strabag podružnica sta naročnika zaprosila še za podaljšanje roka za predložitev dokazil. Naročnik je na prejeta dopisa odgovoril z dopisom št. 313/2019-151/19-Strabag AG z dne 18. 10. 2019 in sporočil, da dopisov št. 313/2019-151/19-Strabag AG z dne 7. 10. 2019 in 313/2019-151/19-Strabag doo z dne 7. 10. 2019 ne bo nadomestil z novima, hkrati pa je podaljšal rok za predložitev dokazil.

Gospodarska subjekta Strabag Slovenija in Strabag podružnica sta vsak s svojim dopisom z dne 14. 11. 2019 naročniku sporočila, da prilagata dokazila o nekaznovanosti na način, kot izhaja iz odločitve v zadevi št. 018-129/2019. Državna revizijska komisija je vpogledala v priloge k dopisoma z dne 14. 11. 2019, pri čemer je ugotovila, da sta gospodarskega subjekta Strabag Slovenija in Strabag podružnica predložila posamezna potrdila o nekaznovanosti. K dopisoma z dne 14. 11. 2019 sta bili predloženi tudi potrdili o nekaznovanosti z dne 5. 6. 2019 in 2. 10. 2019, ki sta bili izdani za gospodarski subjekt Strabag Avstrija.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so v zvezi z razlogom za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3) prvi in drugi vlagatelj že v prijavi in torej pred potekom roka za prejem prijave predložila obrazce ESPD in posamezna potrdila o nekaznovanosti (kar že po naravi stvari pomeni, da so bila ta potrdila izdana še pred potekom roka za prejem prijav), nato pa sta na naročnikov poziv in torej po poteku roka za prejem prijav znova predložila potrdila o nekaznovanosti, pri čemer je iz posameznih potrdil o nekaznovanosti razvidno, da so bila izdana po poteku roka za prejem prijav. Ne prvi ne drugi vlagatelj torej ne v prijavi ne na poziv nista predložila dokazil o nekaznovanosti, ki bi bila izdana oziroma podana na 26. 9. 2019 in torej na dan, ko je potekel rok za prejem prijav.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, ki je v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 navedel, da je v dopisih št. 313/2019-151/19-Strabag AG z dne 7. 10. 2019 in 313/2019-151/19-Strabag doo z dne 7. 10. 2019 zahteval dokazovanje nekaznovanosti na 26. 9. 2019, zgolj dejstvo, da sta prvi in drugi vlagatelj predložila dokazila, ki se neposredno ne sklicujejo na datum 26. 9. 2019, še ne pomeni, da z njimi ne moreta dokazati, da pri njiju niso podani razlogi za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3). Naročnik je namreč v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 navedel, da sta prvi in drugi vlagatelj »v postavljenem roku za domače in tuje pravne in fizične osebe predložil[a] eno potrdilo iz kazenske evidence, ki je bilo izdano pred rokom za oddajo prijav in drugo potrdilo, ki je bilo izdano po roku za oddajo prijav«. Državna revizijska komisija ni preverjala resničnosti te naročnikove navedbe, saj je niti prvi niti drugi vlagatelj nista izpodbijala, temveč sta celo izrecno uveljavljala enako dejansko stanje (zahtevka za revizijo obeh vlagateljev, str. 7, zadnji odstavek, odebeljeno besedilo). Državna revizijska komisija je že v zadevi št. 018-129/2019, ki je – kljub dejstvu, da je naročnik iz zadeve št. 018-129/2019 od gospodarskih subjektov zahteval predložitev nekaterih dokumentov (tj. pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence) že v prijavi, obenem pa so gospodarski subjekti opcijsko lahko v prijavi predložili aktualna potrdila iz kazenske evidence, – v bistvenem primerljiva obravnavani zadevi, opozorila, da ne more biti bistveno, ali je ustrezno dokazilo vsebovano v enem dokumentu ali več dokumentih, pač pa je pomembna vsebina, ki izhaja iz tako predloženih dokazil.

Državna revizijska komisija opozarja, da so v točki a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 določena dokazila, ki jih naročnik sprejme kot zadostna za dokazovanje, da pri gospodarskem subjektu niso podani razlogi za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, potrdila iz kazenske evidence pa so ravno dokazila iz točke a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3. Prvi in drugi vlagatelj, ki sta k dopisoma z dne 14. 11. 2019 predložila potrdila o nekaznovanosti, sta torej neobstoj razloga za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3) dokazovala z dokazili, ki jih določa točka a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 in jih je naročnik zahteval v dopisih št. 313/2019-151/19-Strabag AG z dne 7. 10. 2019 in 313/2019-151/19-Strabag doo z dne 7. 10. 2019. Samo zaradi načina predložitve dokazil o neobstoju razloga za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3) naročnik ne more prvemu in drugem vlagatelju uspešno očitati kršitve 77. člena ZJN-3.

Sporno tako ostaja vprašanje, ali iz vsebine predloženih dokazil morebiti ni mogoče ugotoviti neobstoja razloga za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3), kar v bistvu zatrjuje naročnik. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da iz navedb naročnika niti ni mogoče razbrati, zakaj naj iz predloženih dokazil (tj. opisane kombinacije dveh potrdil za vsak zadevni subjekt) ne bi bilo mogoče ugotoviti relevantnega stanja na dan poteka roka za prejem prijav. Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 izhajata le pavšalna zaključka, da prvi in drugi vlagatelj nista dokazala, da pri njiju ni podan razlog za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3). Naročnik za izpodbijani odločitvi v tem delu torej niti ni navedel razloga za zavrnitev prijave v smislu tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, prav tako pa utemeljenega razloga za nezmožnost ustreznih zaključkov ni navedel niti v dokumentih »Odločitev«, s katerima je zavrnil zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja. Naročnik je namreč zgolj pavšalno navedel, da so pridobljena dokazila iz različnih držav, zaradi česar naj bi bilo nesorazmerno pričakovati od naročnika (in tudi od Državne revizijske komisije) poznavanje pravnih ureditev v vseh teh državah. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da preveritev neobstoja razlogov za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3) v primeru prijav z mednarodnim elementom lahko pomeni znatno breme za naročnika, vendar pa to še ne utemeljuje odstopa od pregleda in upoštevanja vsebine prejetih dokazil v primerih, kot sta obravnavana. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se obravnavana zadeva št. 018-216/2019 v ničemer bistvenem ne razlikuje od zadeve št. 018-215/2019.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj uspela utemeljiti, da naročnik (še) ni imel podlage za zaključek, da prvi in drugi vlagatelj s predloženimi dokazili nista uspela dokazati, da pri njiju ne obstaja razlog za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3). Naročnik je kršil prvi odstavek 75. člena ZJN-3 (v povezavi s točko a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3) s tem, ko kljub predloženim dokazilom brez ugotavljanja (ne)kaznovanosti prvega in drugega vlagatelja izključil oziroma jima ni priznal sposobnosti. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev, da se prvemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN pa je ugodila tudi zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in razveljavila odločitev, da se drugemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijanih odločitev se postopek javnega naročanja znova znajde v trenutku pred njunim sprejemom, naročnik pa je v zvezi s prvim in drugim vlagateljem znova zavezan sprejeti katero izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3. Naročnik mora odločitev obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri tem naj naročnik upošteva, da sta prvi in drugi vlagatelj predložila dokazila za večje število subjektov, pa tudi v različnih jezikih in izdanih na različne datume. Naročnik naj v primeru nadaljevanja postopka javnega naročanja preveri, ali je mogoče pritrditi navedbi, da sta prvi in drugi vlagatelj »v postavljenem roku za domače in tuje pravne in fizične osebe predložil[a] eno potrdilo iz kazenske evidence, ki je bilo izdano pred rokom za oddajo prijav in drugo potrdilo, ki je bilo izdano po roku za oddajo prijav«. Če bi se namreč lahko ugotovilo, da za vse relevantne subjekte v postopku javnega naročanja niso bila predložena dokazila ali da niso bila predložena dokazila z različnima datumoma, pač pa le dokazila z datumom pred potekom roka za prejem prijav, naročnik ne bi razpolagal z vsemi potrebnimi dokazili, da bi lahko ugotovil relevantno dejansko stanje v zvezi z razlogom za izključitev iz točke 3.1 a) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (tj. prvega odstavka 75. člena ZJN-3). Ker naročnik ni v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 ne za prvega ne za drugega vlagatelja navedel, da niso bila predložena dokazila ali da so bila predložena le dokazila z datumom pred potekom roka za prejem prijav, Državna revizijska komisija ni mogla ugotavljati, ali je relevantno dejansko stanje drugačno.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja.

Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 je razvidno, da naročnik skupini gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, ni priznal sposobnosti, ker je štel, da ta skupina za sklop 1 ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje:
»Ponudnik mora izkazati, da je v pogodbenem roku in brez pogodbene kazni uspešno izvedel vsak eno referenčno delo oz. projekt kot sledi:
- za sklop 1:
• kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila zgradil armiranobetonski prednapeti premostitveni objekt minimalne skupne dolžine 200 m1 (merjeno med krajnima opornikoma), na cesti ali železnicah.«,
pri čemer »[z]a dokazovanje navedenega pogoja mora ponudnik izpolniti obrazec 3.2 (d) – sklop 1 […] v poglavju 10 - Sposobnost - Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 - Sposobnost kot PRILOGA 1 […] V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v obrazcih PRILOGA 1 […] Kot datum dokončanja referenčnih del šteje datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila.
Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila (npr. kopijo pogodbe o izvedbi navedenega referenčnega dela ipd.) oz. navedbe preveri neposredno pri investitorju.
[…]«.

Naročnik je v poglavju 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje za sklop 1 pripravil:
- obrazec »Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del«, ki vsebuje tabelo s stolpci »Naziv Naročnika«, »Predmet referenčnih del« in »Datum dokončanja«, pod tabelo pa se nahaja opomba, kaj bo štel za datum dokončanja
in
- obrazec »Priloga št. 1«, ki je »Potrdilo o referenčnem delu« in vsebuje posamezne razdelke, v katere je treba vpisati zahtevane podatke, to potrdilo pa podpiše predstavnik referenčnega naročnika.

Iz obrazca ESPD, ki ga je pripravil naročnik, ni razvidno, da bi se gospodarski subjekti z obrazcem ESPD izjavili o izpolnjevanju pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje za sklop 1.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupine gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, in ugotovila, da je ta skupina za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje za sklop 1 predložila:
- obrazec »Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del«, pri čemer so v tabeli vpisani podatki za en referenčno delo,
- obrazec »Priloga št. 1«, ki je le po imenu »Potrdilo o referenčnem delu«, saj kljub temu da so posamezni razdelki izpolnjeni za referenčno delo, ta obrazec ni podpisan,
- potrdilo v jeziku, ki ni slovenski, ki ga je 22. 10. 2014 podpisal predstavnik referenčnega naročnika, v njem pa so med drugim navedeni podatki o referenčnem delu, ki je navedeno v obrazcu »Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del«,
- prevod v slovenski jezik potrdila, ki ga je 22. 10. 2014 podpisal predstavnik referenčnega naročnika,
- potrdilo v jeziku, ki ni slovenski, ki ga je 4. 12. 2017 podpisal predstavnik referenčnega naročnika, v njem pa so navedeni podatki o referenčnem delu,
- prevod v slovenski jezik potrdila, ki ga je 4. 12. 2017 podpisal predstavnik referenčnega naročnika,
in
- potrdilo v jeziku, ki ni slovenski, ki ga je 25. 9. 2019 podpisal predstavnik referenčnega naročnika, v njem pa so navedeni podatki o referenčnem.

Da bi bilo mogoče ugotavljati, ali je naročnik kršil točko 22 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (ki ureja vprašanja, povezana s predložitvijo manjkajočih dokumentov ter dopolnitvijo, popravkom in pojasnilom informacij ali dokumentacije) in peti odstavek 89. člena ZJN-3, kot je uveljavljal tretji vlagatelj, je morala Državna revizijska komisija najprej obravnavati navedbe tretjega vlagatelja, povezane s kršitvijo točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj v primeru, če bi se ugotovilo, da je skupina gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, že v prijavi predložila dokazila z vsebino, ki bi dokazovala, da je ta skupina izpolnila pogoj iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, se vprašanje uporabe točke 22 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje in peti odstavek 89. člena ZJN-3 niti ne bi odprlo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je skupina gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, predložila obrazec »Priloga št. 1« – »Potrdilo o referenčnem delu«, ki ga ni podpisal referenčni naročnik, ni odločilno, saj je že iz tretje povedi iz odstavka o dokazilih iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje razvidno, da gospodarski subjekti lahko predložijo dokazilo, ki ni pripravljeno na obrazcu »Priloga št. 1« – »Potrdilo o referenčnem delu«, morajo pa kljub temu upoštevati, da »mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v obrazcih PRILOGA 1«. Naročnik je torej zahteval vsebinsko in ne oblikovno skladnost dokazil, pri čemer podatke potrdi referenčni naročnik in ne gospodarski subjekt sam.

Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 je razvidno, da naročnik skupini gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, ni priznal izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj je štel, da iz dokazil, ki jih je podpisal predstavnik referenčnega naročnika, niso razvidni 1. datum dokončanja referenčnih del, 2. dejstvo, ali je referenčno delo dejansko izvedel gospodarski subjekt Hering, in 3. katera dela in v kakšnem obsegu je referenčna dela izvedel gospodarski subjekt Hering. Naročnik je torej v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 navedel več pomanjkljivosti dokazil. Zato že potrditev naročnikovih ugotovitev glede katerekoli pomanjkljivosti, ki jih je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, bi zadoščala za zaključek, da skupina gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, v postopku javnega naročanja ni predložila dokazila z zahtevano vsebino.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje razvidno, da mora gospodarski subjekt dokazati, da je »kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila zgradil« objekt z določenimi lastnostmi. Iz prvega odstavka potrdila z dne 22. 10. 2014 sicer izhaja, da je referenčni naročnik izjavil, da je pogodbo za odsek avtoceste sklenil gospodarski subjekt Hering kot partner v skupini gospodarskih subjektov, vendar iz te izjave ne izhaja že oziroma tudi izjava referenčnega naročnika, da je gospodarski subjekt Hering »kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila zgradil« objekt z določenimi lastnostmi. V nadaljevanju potrdila z dne 22. 10. 2014 je referenčni naročnik med drugim opisal objekt, ki ga je skupina gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, navedla v obrazcu »Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del«, vendar niti iz tega opisa ni mogoče zaključiti, da je ravno gospodarski subjekt Hering zgradil ta objekt. Drugače ni mogoče zaključiti niti na podlagi potrdila z dne 4. 12. 2017 saj tudi iz njega, in sicer iz prvega odstavka, izhaja, da je pogodbo za odsek avtoceste sklenil gospodarski subjekt Hering kot partner v skupini gospodarskih subjektov, vendar iz te izjave ne izhaja že oziroma tudi izjava referenčnega naročnika, da je gospodarski subjekt Hering »kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila zgradil« objekt z določenimi lastnostmi. V nadaljevanju potrdila z dne 4. 12. 2017 so opisana izvedena dela oziroma objekti, ni pa konkretizirano, kateri gospodarski subjekt je izvedel katera dela oziroma objekt. Državna revizijska komisija ni preverjala še potrdila z dne 25. 9. 2019, saj ga skupina gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, ni predložila v slovenskem jeziku ali prevodu v slovenski jezik, kot je naročnik zahteval v točki 10 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Državna revizijska komisija se zato strinja z naročnikom, ki je v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 ugotovil vsaj eno pomanjkljivost v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Državna revizijska komisija drugih očitanih pomanjkljivosti ni preizkušala, saj neodvisno od ugotovitve, ali so te podane, to ne bi spremenilo podanega zaključka o obstoju vsaj ene pomanjkljivosti. To pomeni, da postane relevantno vprašanje uporabe točke 22 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje in petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 22 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje in ugotovila, da je naročnik v njej enako, kot je urejen institut v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, določil možnost in ne obveznosti, da gospodarske subjekte pozove, da predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo. Sklicevanje tretjega vlagatelja le na kršitev točke 22 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje in prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 še ne more utemeljiti obstoja kršitve. Vendar je tretji vlagatelj uveljavljal, da je naročnik kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj že iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 izhaja, da je druge gospodarske subjekte pozival na predložitev manjkajočih dokumentov ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacij ali dokumentacije, čemur je naročnik pritrdil v dokumentu »Odločitev« št. 313/19-000151/19-T2 z dne 19. 12. 2019 (str. 6). Čeprav bi Državna revizijska komisija lahko potrdila, da naročnik drugih gospodarskih subjektov ni pozival v smislu prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 v zvezi s pogojem iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, ga to v ničemer ne odvezuje, da skladno s prvim odstavkom 7. člena ZJN-3 zagotovi, da na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja med gospodarskimi subjekti. Naročnik je že glede na dejansko stanje, ki ga je navedel v dokumentu »Odločitev« št. 313/19-000151/19-T2 z dne 19. 12. 2019 (str. 6), kršil temeljno načelo iz 7. člena ZJN-3 pri uporabi prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je le nekatere gospodarske subjekte pozival na predložitev manjkajočih dokumentov ali dopolnitev, popravo ali pojasnilo informacij ali dokumentacije, čeprav je bila skupina gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, v enakem položaju, kot je bil položaj teh drugih gospodarskih subjektov. Dejstvo, da se pomanjkljivosti pri drugih gospodarskih subjektih ne bi nanašale na pogoj iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, ni oziroma ne bi bilo relevantno, ker iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik morebiti že vnaprej določil, da bi gospodarske subjekte pozival na določena ravnanja le, če se pomanjkljivosti ne bi nanašale na pogoj iz točke 3.2 d) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, ali da bi morebiti že vnaprej določil omejitve, po katerih bi se ravnal, če bi uporabil prvo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je torej razloge za različno uporabo prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 oblikoval šele po tem, ko se je že seznanil z vsebino prejetih prijav.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je tretji vlagatelj uspel utemeljiti, da naročnik na podlagi razlogov, ki jih je navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, ni bil upravičen odločiti, da skupini gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, ne prizna sposobnosti. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev, da se skupini gospodarskih subjektov, katere člani so T-2, Hering in Garnol, ne prizna sposobnosti za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019. Ker je Državna revizijska komisija ugodila že na podlagi predstavljenih razlogov, ni tudi ugotavljala, ali naročnik ni v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 navedel razlogov za zavrnitev prijave skupine gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, v smislu tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev ne glede na ugotovitev kršitve ali ne.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek javnega naročanja znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je v zvezi s skupino gospodarskih subjektov, katere član je tretji vlagatelj, znova zavezan sprejeti katero izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3. Naročnik mora odločitev obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri tem naj naročnik upošteva, da mora vse gospodarske subjekte obravnavati skladno z načelom iz 7. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala zahtevek za revizijo četrtega vlagatelja.

Naročnik je že delno ugodil zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja in razveljavil odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu Cengiz za sklopa 1 in 2, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019. Četrti vlagatelj je z vlogo z dne 14. 1. 2020, ki jo je treba upoštevati tudi kot vlogo iz prve povedi iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN, ne pa le kot opredelitev iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, predlagal, naj Državna revizijska komisija razveljavi še odločitev o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema in gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem, zato je Državna revizijska komisija odločila samo še o delu zahtevka za revizijo, s katerim četrti vlagatelj ni uspel.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe četrtega vlagatelja, povezane z izpodbijanjem odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema.

Četrti vlagatelj je navedel, da je naročnik z dopisom št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019 pozval gospodarski subjekt I.CO.P. s partnerjema na predložitev dokazil, pri čemer je določil rok do 5. 11. 2019, ki ga gospodarski subjekt I.CO.P. s partnerjema ni spoštoval, saj je zahtevana dokazila posredoval naročniku šele 6. 11. 2019 ob 8.21 in torej prepozno, naročnik pa bi moral skladno z načelom iz 7. člena ZJN-3 upoštevati svoje zahteve in gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema ne bi smel priznati sposobnosti.

Naročnik je z dopisom št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019, ki ga je poslal po elektronski pošti 9. 10. 2019 ob 9.19, »skladno s prvim odstavkom 77. člena in šestim odstavkom 79. člena ZJN-3« pozval gospodarski subjekt CVP, da do 5. 11. 2019 na elektronski naslov zaposlene osebe pri naročniku posreduje določena dokazila. Državna revizijska komisija je na podlagi posredovane dokumentacije (druga poved iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN) tudi ugotovila, da je naročnik z dopisom št. 313/2019-151/19-CVP z dne 28. 10. 2019, ki ga je poslal po elektronski pošti 28. 10. 2019 ob 8.18, »v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3« pozval gospodarski subjekt CVP, da do 5. 11. 2019 na elektronski naslov zaposlene osebe pri naročniku posreduje še določena druga dokazila. Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da je naročnik na elektronskem naslovu zaposlene prejel elektronska sporočila gospodarskega subjekta CVP, in sicer nekatera 5. 11. 2019, nekatera pa 6. 11. 2019. Gospodarski subjekt CVP je z elektronskim sporočilom, poslanim 6. 11. 2019 ob 8.07, zaposleni pri naročniku sporočil, da je gospodarski subjekt CVP »dobil[…] sporočilo, da vam strežnik ni mogel dostaviti sporočila«, z elektronskim sporočilom, poslanim 6. 11. 2019 ob 8.21, pa je zaposleni pri naročniku sporočil, da se manjkajoči del dopolnitve nahaja na zunanjem strežniku WeTransfer, naročnik pa lahko do dokazil dostopa prek internetne povezave.

Iz posredovane dokumentacije je tudi razvidno, da je gospodarski subjekt CVP 5. 11. 2019 ob 15.56 in 5. 11. 2019 ob 18.56 prejel elektronski sporočili, ki sta prispeli z elektronskega naslova postmaster@dars.si, v njiju pa je med drugim navedeno:
- »To sporočilo še ni bilo dostavljeno. Sistem bo še naprej poskušal dostaviti sporočilo.«
in
- »Strežnik bo poskušal dostaviti to sporočilo še nadaljnjih 1 dni, 19 ur in […] minut. Če v tem času sporočila ne bo mogoče dostaviti, vas bo o tem obvestil«,
na dnu pa se nahajajo »Diagnostični podatki za skrbnike«.
Gospodarski subjekt CVP je ti elektronski sporočili posredoval naročniku 6. 11. 2019 ob 10.05, potem ko ga je na to pozvala zaposlena pri naročniku z elektronskim sporočilom, poslanim z dne 6. 11. 2019 ob 9.51.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi elektronsko sporočilo, s katerim je zaposleni v Službi za informatiko pri naročniku na poziv zaposlene pri naročniku, na katere elektronski naslov je gospodarski subjekt CVP pošiljal elektronska sporočila, odgovoril, da »sporočilo ni prispelo, ker je bilo preveliko(33mb). Maksimalna velikost sporočila od zunanjih pošiljateljev je lahko 25mb.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vsaj eno izmed dokazil, na katera je bil z dopisom št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019 pozvan gospodarski subjekt CVP (tj. dokazilo o neobstoju razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3), našteto med dokazili, ki jih je gospodarski subjekt CVP naložil na strežnik WeTransfer, zato je tudi pomembno elektronsko sporočilo, ki ga je zaposlena pri naročniku prejela 6. 11. 2019 ob 8.21.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v dopisu št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019 v zvezi s posredovanjem dokazil zapisano le navodilo »potrdila in/ali izjave nam posredujte do 5.11.2019 na elektronski naslov: [fizična.oseba]@dars.si«, ne da bi bili razvidni kakšno opozorilo ali omejitev pri uporabi elektronske pošte pri naročniku (prim. z elektronskim sporočilom, ki ga je zaposleni v Službi za informatiko pri naročniku na poziv za pojasnilo poslal zaposleni pri naročniku). Niti iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje niso razvidni kakšno opozorilo ali omejitev pri uporabi elektronske pošte pri naročniku.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja s četrtim vlagateljem, da je imel gospodarski subjekt CVP skoraj mesec dni časa za posredovanje dokazil na podlagi dopisa št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019, ni mogoče spregledati, da lahko gospodarski subjekt čas, ki mu je namenjen, izkoristi v polnosti. Pri tem je naročnik v dopisu št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019 določil le datum in ne tudi ure, poleg tega pa je uporabil pojem »posredujte«. To bi lahko odprlo vprašanje, ali je naročnik določil prejemno ali oddajno teorijo. Čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja s četrtim vlagateljem, ki je v vlogi z dne 14. 1. 2019 opozoril (str. 5) na tolmačenje posameznih pojmov z vidika ZJN-3, pa je treba upoštevati, da v tem primeru sporno navodilo ni zakonsko besedilo, temveč pravilo, ki ga je določil naročnik. V primeru več možnih tolmačenj je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da je mogoče zahtevo, katere avtor je naročnik, tolmačiti na način, ki je manj omejujoč za gospodarski subjekt, ki ga zadeva. Državna revizijska komisija ne more šteti, da to navodilo ne omogoča tolmačenja pravila v smeri oddajne teorije. Gospodarski subjekt CVP bi torej po tem tolmačenju ravnal skladno z navodilom iz dopisa št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019 že, če bi naročniku 5. 11. 2019 po elektronski pošti poslal zahtevana dokazila. Državna revizijska komisija je iz posredovane dokumentacije lahko ugotovila, da je gospodarski subjekt CVP naročniku poslal elektronska sporočila, h katerim je predložil priponke z dokazili, vendar je iz elektronskih sporočil, ki jih je gospodarski subjekt CVP prejel 5. 11. 2019 ob 15.56 in 5. 11. 2019 ob 18.56, razvidno, da naročniku 5. 11. 2019 ni uspel dostaviti dveh elektronskih sporočil in torej vseh dokazil. Iz elektronskih sporočil, ki jih je naročnikov strežnik poslal gospodarskemu subjektu CVP, ni razvidno, zakaj se dostava ni uresničila. Iz te elektronske komunikacije je sicer mogoče ugotoviti še vsaj to, da gospodarski subjekt CVP ni imel težav s svojim strežnikom. Iz posredovane dokumentacije ni razvidno, da bi elektronska sporočila zavračal že strežnik gospodarskega subjekta CVP, temveč se je omejitev pojavila pri naročniku. Pri tem gospodarski subjekt CVP niti po seznanitvi z elektronskima sporočiloma, poslanima 5. 11. 2019 ob 15.56 in 5. 11. 2019 ob 18.56, ni bil seznanjen, kaj je razlog za nastali položaj.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju tega, da je dopis št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019 mogoče tolmačiti tako, da sporno navodilo podpira oddajno teorijo in da iz tega dopisa tudi ne izhajajo opozorila ali omejitve pri uporabi elektronske pošte pri naročniku, niti opozorilo ali omejitev ne izhaja iz elektronskih sporočil, ki ju je prejel gospodarski subjekt CVP od naročnikovega strežnika, poleg tega pa gospodarski subjekt CVP ni zaznal težav na svojem strežniku, ne more slediti četrtemu vlagatelju, da bi bilo treba obravnavati ravnanje naročnika, ko je upošteval dokazila, ki so prispela naslednji dan po roku, ki ga je določil naročnik v dopisu št. 313/2019-151/19-CVP z dne 7. 10. 2019, tako strogo, kot si za to prizadeva četrti vlagatelj. Ob ugotovitvi, da strežnik gospodarskega subjekta CVP ni bil tisti, ki bi omejeval, oteževal ali onemogočal dostavo elektronske pošte, pač pa je to ravnanje mogoče pripisati naročnikovemu strežniku, pri čemer gospodarski subjekt CVP ni bil nikoli seznanjen z razlogi za to, Državna revizijska komisija odziva gospodarskega subjekta CVP naslednji dan zjutraj na začetku delovnega dneva, ko je obvestil naročnika, ne more šteti za nerazumen. Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja z vlagateljem, da bi gospodarski subjekt CVP lahko naročniku težave sporočil že dan prej, vendar je vprašljivo, kam naj bi to sporočil, saj je omejitev prihajala od naročnika, poleg tega pa elektronsko sporočilo, poslano 5. 11. 2019 ob 18.56, kaže na to, da se je pri naročniku izven poslovnega časa nekaj dogajalo, vendar se še ni zgodilo.

Državna revizijska komisija je upoštevajoč okoliščine primera zaključila, da ni mogoče slediti četrtemu vlagatelju, zato je zahtevek za revizijo v delu v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve, da se gospodarskemu subjektu I.CO.P. s partnerjema prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbe četrtega vlagatelja, povezane z izpodbijanjem odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem.

Četrti vlagatelj je v zvezi s prijavo gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem očital pet sklopov pomanjkljivosti, zaradi katerih naročnik tej skupini gospodarskih subjektov ne bi smel priznati sposobnosti. Že v primeru, če bi se lahko ugotovilo, da so utemeljene navedbe četrtega vlagatelja v zvezi z enim sklopom pomanjkljivosti, bi bilo treba zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja ugoditi in razveljaviti izpodbijano odločitev.

Četrti vlagatelj je najprej očital pomanjkljivosti v zvezi s »sporazumom o predložitvi skupne prijave za sodelovanje«.

Naročnik je v točki 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje med drugim določil:
»Prijava za sodelovanje, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
[…]«
b) Skupina ponudnikov mora v prijavi za sodelovanje predložiti sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje, s katerim opredeli zlasti odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila ter prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupni ponudbi do naročnika za izvedbo pogodbenih del.
Partnerji skupne prijave za sodelovanje morajo v sporazumu o predložitvi skupne prijave za sodelovanje enega od partnerjev imenovati za vodilnega partnerja.
Vodilni partner mora biti hkrati pooblaščen za prevzem in prenos navodil v imenu in za račun vsakega partnerja posebej in za vse partnerje v skupni ponudbi.
c) Prav tako se mora skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v sporazumu o predložitvi skupne prijave za sodelovanje dogovoriti in določiti:
• predstavnika partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje in
• opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del).«

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem in že na podlagi predloženih obrazcev ESPD ugotovila, da gospodarskega subjekta GD Granit in Euro Asfalt nastopata kot partnerja, pri tem pa z njima sodeluje še podizvajalec.

Gospodarska subjekta GD Granit in Euro Asfalt sta 25. 9. 2019 za vsakega izmed sklopov sklenila »Pogodbo o konzorciju«, ti pogodbi pa sta predloženi k njuni prijavi.

Naročnik je z dopisom št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 pozval gospodarski subjekt GD Granit, da »prijavo dopolni[…] na način, da predloži[…] pogodbi o konzorciju za sklop 1 in sklop 2, v katerih bo določen predstavnik partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje ter opredeljena medsebojna delitev del med partnerjema ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«. Gospodarski subjekt GD Granit je odgovoril z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 5. 11. 2019 ob 16.19 in h kateremu je pripel priponki »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«. Oba dodatka sta bila sklenjena 5. 11. 2019.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje jasno izhaja, da je v primeru sodelovanja skupine gospodarskih subjektov obvezna sestavina prijave »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje«, ki mora med drugim imeti tudi vsebino, ki je določena v točki 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Tudi iz 4. podtočke točke 11.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje je razvidno, da je v primeru sodelovanja skupine gospodarskih subjektov »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« obvezna sestavina prijave:
»Prijava za sodelovanje, ki jo predloži ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente:
[…]
4. V primeru Skupne prijave za sodelovanje, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, mora prijava za sodelovanje vsebovati tudi kopijo sporazuma ali pogodbe med partnerji skupine izvajalcev in kopije ostalih dokumentov v zvezi s takim sporazumom.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v »Pogodbi o konzorciju«, pri čemer je ugotovila, da sta v obeh 4. členih navedena deleža, ki ju prevzemata gospodarskega subjekta GD Granit in Euro Asfalt, vendar ne iz 4. člena teh pogodbe ne iz drugih členov teh pogodb ni razvidno, katere vrste del obsegata ta deleža. Vrste del so opisno razvidne iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«. Šele iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)« je tudi razvidno, katero osebo sta gospodarska subjekta GD Granit in Euro Asfalt določila za njuna predstavnika.

Ker je bila predložitev »sporazuma o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« skladno s točko 4.2 in 4. podtočko točke 11.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje obvezna (obligatorna), ne pa izbirna (fakultativna), je sporazum, ki ga predložijo gospodarski subjekti, moral izpolnjevati zahteve, ki jih je naročnik določil vnaprej. Državna revizijska komisija se glede na zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zato strinja s četrtim vlagateljem, da bi morala gospodarska subjekta GD Granit in Euro Asfalt že v prijavi predložiti sporazuma, ki bi bila tudi vsebinsko skladna z naročnikovimi zahtevami iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Iz posredovane dokumentacije je mogoče zaključiti, da teh zahtev »Pogodbi o konzorciju« nista izpolnjevali. Te naročnikove zahteve bi »Pogodbi o konzorciju« izpolnili šele po dopolnitvi, ko je gospodarski subjekt GD Granit na podlagi poziva iz dopisa št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 predložil še »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«.

Čeprav je iz prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 razvidno, da naročnik sme omogočiti gospodarskim subjektom, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, je v tretji povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 določeno, da se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. V tretji povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je kot točka, ki omogoča popravljanje pomanjkljivosti v dokumentih iz prijave, določen trenutek, ko poteče rok za prejem prijav (tj. »pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave«), kar je v obravnavanem primeru bil 26. 9. 2019 do 10. ure (točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objava 5. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-K02, in 6. 9. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 172-419039). Očitno je, da je datum 5. 11. 2019, ko sta bila sklenjena »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, nastopil kasneje, kot je bil določen rok za prejem prijav. Vsaj »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)« je po vsebini izjava volje gospodarskih subjektov, zato ta element ni objektivno preverljiv v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. To bi moral naročnik pri odločanju, katerim gospodarskim subjektom bo priznal sposobnost, upoštevati in šteti, da gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem ne more šele z »Dodatkom št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« z dne 5. 11. 2019 in »Dodatkom št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)« z dne 5. 11. 2019 dokazati, da je v celoti izpolnil zahteve iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje.

Na podane ugotovitve ne vplivajo ugovori gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem iz vloge z dne 18. 12. 2019. Državna revizijska komisija se sicer strinja, da predložitev prijave dokazuje, da je med gospodarskima subjektoma GD Granit in Euro Asfalt obstajalo soglasje volj za skupno sodelovanje, vendar to v ničemer ne vpliva na to, da bi morala gospodarska subjekta GD Granit in Euro Asfalt skladno s točko 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje s predložitvijo sporazuma »opisno po vrsti del« »opredelit[i] medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci«. Morebitno nasprotovanje prikazu tudi tega elementa bi morala gospodarska subjekta GD Granit in Euro Asfalt izraziti še pred potekom roka za prejem prijav z vložitvijo zahtevka za revizijo (gl. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) ali pa morda prek vprašanj doseči spremembo tega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Res je sicer, da je iz 2. člena vsake izmed pogodb razvidno, katera pooblastila bo imel gospodarski subjekt GD Granit, vendar to niso opisi del v smislu druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Državna revizijska komisija se ne strinja z naročnikom (dokument »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019, str. 20), da je treba le kot informativno šteti zahtevo za opredelitev delitve del opisno po vrsti del, saj informativni naravi nasprotujeta odsotnost sporočila, da je ta zahteva le informativne narave, hkrati pa iz nobene navezne okoliščine ni mogoče šteti kot prepričljivo, da bi informativno naravo utemeljevala beseda »mora«, ne pa katera druga, ki bi bila po sporočilnosti blažja. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom (dokument »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019, str. 20), da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila »sploh ni vsebovala popisa del«, vendar to dejstvo ne more biti odločilno, saj ne iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje ne iz kakšnega drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da je treba delitev del opisati upoštevaje popise del. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je v točki 1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje med drugim naveden »obseg razpisanih del« in iz ničesar ne izhaja, da gospodarski subjekti ne bi mogli ali smeli uporabiti teh podatkov.

Gospodarski subjekt CVP je tudi navedel (vloga z dne 18. 12. 2019, str. 6), da »zahteva po predložitvi akta o skupni izvedbi naročila ne predstavlja pogoja za priznanje sposobnosti, izključitvenega razloga, tehnične specifikacije (oz. načina njenega dokazovanja) ali merila; ZJN-3 tega akta ali njegove vsebine posebej ne ureja«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložitev »sporazum[a] o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« pomeni vsaj naročnikovo zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa je z dopisom št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 gospodarski subjekt GD Granit pozval na popravo pomanjkljivosti v zvezi z njo in je torej ravnal po prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. V četrti povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je določena posledica, če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, in sicer mora naročnik izključiti gospodarski subjekt. Čeprav je gospodarski subjekt GD Granit predložil sklenjena »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, njuni vsebini vsaj v delu, ki se nanašata na »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«, nista objektivno preverljivi v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, zato je treba upoštevati, da informacije oziroma dokumentacija niso bile dopolnjene na način, ki bi preprečeval uporabo pravne posledice iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tako povzema, da naročnik ni imel podlage, da zaključi, da je gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem za sklopa 1 in 2 predložil »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje«, ki bi bil v delu, ki se nanaša na »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«, skladen s točko 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila že neskladnost s to zahtevo, ni ugotavljala, ali bi bilo treba ugotoviti neskladnost tudi v zvezi z zahtevo o določitvi »predstavnika partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje«, saj neodvisno od ugotovitve to ne bi vplivalo na že podani zaključek.

Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave ene očitane kršitve ugotavlja, da je četrti vlagatelj uspel utemeljiti, da naročnik ni bil upravičen priznati sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem, zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev, da se gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek javnega naročanja znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je v zvezi s skupino gospodarskih subjektov, katere člana sta gospodarska subjekta GD Granit in Euro Asfalt, znova zavezan sprejeti katero izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3. Naročnik mora odločitev obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri tem naj naročnik upošteva, da mora vse gospodarske subjekte obravnavati skladno z načelom iz 7. člena ZJN-3. Vse gospodarske subjekte, ki so v položaju, ki ga ureja točka 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, namreč enako zavezujejo naročnikove zahteve, kar mora naročnik upoštevati pri ugotavljanju, katerim gospodarskim subjektom naj prizna sposobnost za posamezen sklop (tj. 1 in 2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je po ugoditvi zahtevku za revizijo četrtega vlagatelja v delu, ki se je nanašal na izpodbijanje odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskemu subjektu Cengiz, sprejel odločitev, da gospodarskemu subjektu Cengiz in torej petemu vlagatelju ne prizna sposobnosti, saj je ugotovil, da peti vlagatelj ni predložil finančnih zavarovanj, ki bila skladna z zahtevami iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje.

Naročnik je v točki 13 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje določil finančna zavarovanja, pri čemer je zahteval:
»13.1 Ponudnik predloži, kot sestavni del prijave za sodelovanje, garancijo za resnost ponudbe za sklop 1 v višini 500.000,00 EUR in za sklop 2 v višini 1.500.000,00 EUR.

13.2 Garancija za resnost ponudbe mora biti izdana od:
a) banke v državi naročnika
b) zavarovalnice v državi naročnika
Vsebina garancije mora biti skladna z vzorcem, kot je podan v poglavju 5 predmetne razpisne dokumentacije.
Garancija za resnost ponudbe mora biti v veljavi do vključno dne 31.3.2020.
Za garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP) revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758.«

»Garancija za resnost ponudbe (po vzorcu iz Poglavja 5)« je obvezni sestavni del prijave tudi skladno z 2. podtočko točke 11.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje.

Naročnik je v poglavju 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil vzorec bančne garancije, pri čemer se eden izmed njenih delov glasi:
»Kot garant se s to garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezujemo, da bomo upravičencu na prvi poziv v roku petih (5) delovnih dni po prejemu zahtevka za plačilo izplačali katerikoli znesek do višine zneska garancije, ko upravičenec predloži ustrezno zahtevo za plačilo v zgoraj navedeni obliki predložitve, z izjavo upravičenca, ki je bodisi vključena v samo besedilo zahteve za plačilo, bodisi na ločeni podpisani listini, ki je priložena zahtevi za plačilo ali se nanjo sklicuje, in v kateri je navedeno, v kakšnem smislu naročnik ni izpolnil svojih obveznosti iz osnovnega posla.«

Iz vzorca bančne garancije je tudi razvidno, da se morebitne spore v zvezi z bančno garancijo rešuje po slovenskem pravu.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo petega vlagatelja in ugotovila, da se v njej nahajata bančni garanciji za sklopa 1 in 2, ki sta bili izdani 24. 9. 2019.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni sporno, da je peti vlagatelj predložil bančni garanciji za sklopa 1 in 2, pač pa sta mu predloženi bančni garanciji sporni, ker naj njuni vsebini ne bi bili skladni s citiranim odstavkom iz poglavja 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ne vsebujeta besede »brezpogojno«.

Državna revizijska komisija opozarja, da peti vlagatelj v tej fazi, ko je potekel rok za prejem prijav, ne more uspeti z navedbami, ki so usmerjene zoper pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. prvi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN), poleg tega pa je treba upoštevati, da je Državna revizijska komisija odločala le v mejah zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN).

Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku točke 13.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje določil zahtevo o skladnosti garancije z vzorcem iz poglavja 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je to skladnost vezal na vsebino bančne garancije, ne pa na njeno obliko (formo). Bančna garancija zgolj zaradi odsotnosti besede »brezpogojno« ni že pogojna bančna garancija. Zahtevo o brezpogojnosti bančne garancije je treba namreč razlagati v okviru 1087. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 s sprem.; v nadaljevanju: ZOR) v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.). V prvem odstavku 1087. člena ZOR je določeno, da, če bančna garancija vsebuje klavzulo »brez ugovora«, »na prvi poziv« ali besede z enakim pomenom, banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Iz tega je razvidno, da se brezpogojnost bančne garancije nanaša na nemožnost banke, da ob naročnikovem unovčenju bančne garancije uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko gospodarski subjekt sicer uveljavljal zoper naročnika iz razmerja, ki ga ima z njim (prim. z zadevo št. 018-062/2012).

Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 ni razvidno, da bi naročnik ugotovil, da bančni garanciji vsebujeta besedilo, ki bi banki omogočilo uveljavljati ugovore, ki bi jih lahko gospodarski subjekt uveljavljal zoper naročnika iz razmerja, ki ga ima z njim. V bančnih garancijah, izdanih 24. 9. 2019, je sicer tudi ohranjena klavzula »na prvi poziv«, ki je bila določena v vzorcih iz poglavja 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Peti vlagatelj je poleg sklicevanja na ZOR navedel še nadaljnje utemeljitve (npr. pravila EPGP-758, zadeva št. 018-025/2012, izjava banke), ki vse stremijo k pojasnjevanju, zakaj bančni garanciji nista neskladni z naročnikovo zahtevo po brezpogojnosti. Državna revizijska komisija teh nadaljnjih utemeljitev petega vlagatelja ni posebej obravnavala, saj je že na podlagi upoštevanja navedb v zvezi z ZOR ugotovila, da naročnik na podlagi razloga, ki oziroma kot ga je navedel v dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020, ni bil upravičen šteti, da petemu vlagatelju ni mogoče priznati sposobnosti za sklopa 1 in 2, zato je zahtevku za revizijo petega vlagatelja na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev, da se petemu vlagatelju ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek javnega naročanja znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je v zvezi s petim vlagateljem zavezan sprejeti katero izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3. Naročnik mora odločitev obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: Sklep SVT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri« (tarifna številka 39/1 OT)« in »pregled listin in dokumentacije 2 uri« (tarifna številka 39/2 OT)«, saj to niso samostojne storitve v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (1. točka tarifne številke 40 OT).

Prvi vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 10. 1. 2020, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.225,28 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z OT in Sklepom SVT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri« (tarifna številka 39/1 OT)« in »pregled listin in dokumentacije 2 uri« (tarifna številka 39/2 OT)«, saj to niso samostojne storitve v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (1. točka tarifne številke 40 OT).

Drugi vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 10. 1. 2020, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.225,28 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tretji vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z OT in Sklepom SVT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan tretjemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »konferenco s stranko ob prevzemu zadeve« (tarifna številka 39/1 OT)« in »študij spisa« (tarifna številka 39/2 OT)«, saj to niso samostojne storitve v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (1. točka tarifne številke 40 OT). Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju ni priznala niti presežka nad priznanimi izdatki, saj je tretji vlagatelj uveljavljal povračilo izdatkov v višjem znesku, kot ga določa tretji odstavek 11. člena OT.

Tretji vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 10. 1. 2020. O tistih stroških, ki jih je tretji vlagatelj priglasil že v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija že odločila, tistih stroškov, ki jih je tretji vlagatelj priglasil le v vlogi z dne 10. 1. 2020, pa mu Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.225,28 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 8. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Četrti vlagatelj je plačal takso v višini 2.000 eurov, iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN pa je razvidno, da taksa, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti, znaša 1.000 eurov. Ker je četrti vlagatelj takso preplačal, bo Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč vplačane takse.

Četrti vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo delno že pred naročnikom, ki mu je priznal povračilo stroškov v skupnem znesku 1.408,43 eurov, pri čemer je kot osnovo vzel vplačano takso v višini 2.000 eurov in ne 1.000 eurov. Ker je četrti vlagatelj v tem delu stroškovnega zahtevka že uspel, je Državna revizijska komisija odločala le še o delu, v katerem četrti vlagatelj ni uspel.

V primeru ugoditve zahtevku za revizijo v celoti, bi bilo upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z OT in Sklepom SVT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznati stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov bi torej v primeru ugoditve zahtevku za revizijo v celoti znašal 3.225,28 eurov. Ker je četrti vlagatelj uspel doseči razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 za dva različna gospodarskega subjekta, bi bilo treba oceniti uspeh kot dvotretjinski, zato bi bil četrti vlagatelj upravičen do povrnitve potrebnih stroškov zaradi vložitve zahtevka za revizijo v tem razmerju. To pa pomeni, da dve tretjini od 3.225,28 eurov znašata 2.150,19 eurov, zato bi bil četrti vlagatelj upravičen do povrnitve še nadaljnjih 741,76 eurov (razlika med 2.150,19 eurov in 1.408,43 eurov).

Četrti vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 14. 1. 2020. V delu, v katerem je vloga z dne 14. 1. 2020 opredelitev do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija četrtemu vlagatelju ni priznala povrnitve stroškov, saj je vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. V delu, v katerem je vloga z dne 14. 1. 2020 predlog za začetek revizijskega postopka, je Državna revizijska komisija priznala vlagatelju povrnitev stroškov v višini 450 eurov (tarifna številka 40/3 OT), povečani za 22 % DDV, kar znese 549 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 5,4 eurov (9 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 6,59 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov bi torej v primeru upoštevanja vloge z dne 14. 1. 2020 kot predloga za začetek revizijskega postopka 555,59 eurov. Ker pa je vlagatelj v revizijskem postopku uspel doseči razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 le za enega izmed gospodarskih subjektov, ne pa obeh, je Državna revizijska komisija uspeh ocenila za polovičen in je v tem razmerju tudi odmerila povrnitev teh stroškov. Četrti vlagatelj bi bil torej upravičen do povrnitve še nadaljnjih 277,80 eurov.

Skupni znesek priznanih potrebnih stroškov tako znaša 1.019,56 eurov.

Naročnik je dolžan četrtemu vlagatelju povrniti še stroške v višini 1.019,56 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija je kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih še 1.019,56 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 9. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Gospodarski subjekt Cengiz je v vlogi z dne 18. 12. 2019 priglasil povrnitev stroškov, pri čemer jih je uveljavljal od naročnika. Ne glede na to, ali v 70. členu ZPVPJN obstaja pravna podlaga za priznanje stroškov gospodarskemu subjektu, kot je gospodarski subjekt Cengiz, je treba njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrniti že zato, ker gospodarski subjekt Cengiz ni navedel nobenih stroškov, stroškovnika, na katerega se je skliceval, pa med posredovano dokumentacijo ni mogoče najti. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik razveljavil odločitev o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 gospodarskem subjektu Cengiz, zato ta gospodarski subjekt niti ni bil uspešen s svojo vlogo. Poleg tega niti ni jasno, čemu bi moral naročnik povrniti stroške gospodarskemu subjektu Cengiz. Ker je Državna revizijska komisija zahtevo gospodarskega subjekta Cengiz za povrnitev stroškov zavrnila že iz drugih razlogov, ni ugotavljala, ali bi lahko to odločitev utemeljila tudi na tem tretjem razlogu.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 10. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Gospodarski subjekt CVP je v vlogi z dne 18. 12. 2019 priglasil povrnitev stroškov. Ne glede na to, ali v 70. členu ZPVPJN obstaja pravna podlaga za priznanje stroškov gospodarskemu subjektu, kot je gospodarski subjekt CVP, je treba njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrniti že zato, ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev, da se skupini gospodarskih subjektov, katere član je gospodarski subjekt CVP, prizna sposobnost za sklopa 1 in 2, zato gospodarski subjekt CVP ni bil uspešen s svojo vlogo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 11. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Peti vlagatelj je plačal takso v višini 2.000 eurov, iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN pa je razvidno, da taksa, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti, znaša 1.000 eurov. Ker je peti vlagatelj takso preplačal, bo Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč vplačane takse.

Peti vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z OT in Sklepom SVT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan petemu vlagatelju povrniti stroške v višini 3.225,28 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 12. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 2. 3. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (1.),
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (2.),
- odvetnica mag. Nataša Štelcer, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- odvetnik mag. Ivan Kranjec, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana,
- T-2, d. o. o., Verovškova ulica 64 a, 1000 Ljubljana,
- Cengiz Inşaat Sanayi ve Ticaret, A. Ş., Kisikli Cad. 37, 34662 Carigrad, TR – Turčija,
- I.CO.P., S.p.A., Via Silvio Pellico 2, 33031 Basiliano (Videm), I – Italija,
- GD Granit, AD, Skopje, Dumitrie Čupkovski 8, 1000 Skopje, MK – Severna Makedonija,
- Odvetniška družba Glušič, o. p., d. o. o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, 1218 Komenda,
- Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu (2×).

Natisni stran