018-067/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba storitve clinical Decision Support- Point- of-care Clinical reference tool«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ROBERT'S PLUS d.o.o., Marasovića 67, Split, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 5. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28. 1. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 7. 2. 2020, pod št. objave JN000740/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000740/2020-ODL01) dne 10. 4. 2020 objavil »Odločitev o oddaji naročila«, s katero je javno naročilo oddal ponudniku EBSCO Information Services GmbH, Sachsendamm 2-7, Berlin, Zvezna republika Nemčija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je oddal po merilu najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj dne 15. 4. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katero nasprotuje odločitvi o oddaji naročila. Zatrjuje, da izbrani ponudnik razen s potrditvenimi izjavami ni dokazal naročnikove splošne zahteve št. 10; meni, da generalni podatki o CDS (Clinical decision support – point of care clinical reference tool) niso dovolj brez ocene vrednosti vsebine in učinka, ki ga CDS lahko zagotovi naročniku. Kot dokaz nujnosti prilaganja dokazov s strani izbranega ponudnika in evalvacije odkritij o neodvisnih raziskovanjih navaja nekaj primerov rezultatov raziskav o učinkovitosti CDS, ki je predmet njegove ponudbe.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 28. 4. 2020. Pojasnjuje, da je dokazovanje izboljšanja kliničnih rezultatov opravljeno z neodvisnimi raziskavami in ne od ponudnika storitev. Obstoj teh raziskovalnih člankov, ki je bil potrjen v ponudbi, je torej dokaz skladnosti ponudbe z zahtevo. Predstavitev referenc, citatov ali celotnega besedila teh raziskav ni bila zahtevana.

Naročnik je dne 11. 5. 2020 s sklepom zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Uvodoma pojasnjuje, da je vlagatelj sporno zahtevo razumel na povsem enak način, kot je to storil izbrani ponudnik. Skladno s to zahtevo je dokazovanje izboljšanja kliničnih rezultatov opravljeno z neodvisnimi raziskavami in ne od ponudnika omenjenih storitev. Že sam obstoj vseh neodvisnih člankov je neizpodbiten dokaz, da je ponudba skladna z zahtevami. Naročnik poudarja, da ni zahteval predstavitve citatov, celotnega besedila posameznih raziskav ali referenc.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11. 5. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 15. 5. 2020. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, da se izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila v celoti razveljavi, ter zahteva povrnitev priglašenih stroškov v višini plačane takse za zahtevek za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku – vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal ene od zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN 3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti, v katerem lahko skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, ne glede na drugi odstavek 89. člena tega zakona pa mu (v postopku naročila male vrednosti) ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD.

V poglavju »SPLOŠNE ZAHTEVE NAROČNIKA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je na naročnik pod 10. točko navedel:
»pri neodvisnih raziskavah (kjer je izboljšana oskrba bolnikov in bolnišnična učinkovitost) je treba dokazati, da je vir klinične odločitve glede oskrbe povezan z izboljšanimi kliničnimi rezultati (pri izboljšanju rezultatov in kakovosti zdravstvene oskrbe, krajšanju trajanja hospitalizacije, doseganju prihrankov pri delovanju bolnišnic in izboljšanju izobrazbe zdravstvenega osebja)«.

Poglavje s splošnimi zahtevami vsebuje še naslednjo določbo v zvezi z načinom izkazovanja teh zahtev:
»Ponudnik izpolnjevanje strokovnih zahtev izkaže tako, da v svojo ponudbo priloži opis ponudbe, iz katere je razvidno izpolnjevanje vseh naročnikovih zahtev.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik skladno z navodilom naročnika v ponudbo predložil opis ponujenega orodja oz. storitve (dokument z naslovom »DynaMed: Clinical Decision Support – Point-of-Care Clinical Reference Tool« – nadaljnje besedilo je sicer v slovenskem jeziku). Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v zvezi s sporno zahtevo podal določene opise oz. »potrditvene izjave«, kot to navaja vlagatelj (npr. navedbe o tem, da je bilo več neodvisnih raziskav dokazano, da je DynaMed povezan z izboljšanimi kliničnimi rezultati, s kakovostjo oskrbe pacientov, manjšimi stroški bolnišnice, izobraževanjem osebja in drugimi neposrednimi pridobitvami, ter navedbe v smislu predstavitve poteka uvrščanja na dokazih utemeljenih priporočil oz. tem v vsebino tega orodja). Vlagatelj svoj zahtevek za revizijo utemeljuje s tem, da take izjave in opisi niso dovolj, saj so najpomembnejši prav dokazi, izvidi in spoznanja v neodvisnih raziskavah. Če gre te navedbe vlagatelja razumeti na način, da zaradi nepredložitve tovrstnih dokazil ponudba naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel obravnavati kot dopustne, s tem ni mogoče soglašati, saj dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila za tako stališče ne daje podlage. Kot že pojasnjeno, naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti, pri čemer je skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 v zvezi s splošnimi zahtevami od ponudnikov zahteval (le) opis ponudbe (v smislu lastne izjave), ne pa tudi natančne navedbe vseh neodvisnih raziskav ali drugih s tem povezanih dokazil.

Iz navedenega izhaja, da na eni strani izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da ni predložil še dodatnih ali drugačnih dokazil za vse navedbe, saj dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila od njega ni zahtevala ničesar drugega razen predložitve opisa ponudbe z določeno vsebino, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Na drugi strani pa naročniku ni mogoče očitati, da ni preveril podatkov v ponudbi izbranega ponudnika, saj je to v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti tako glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot tudi glede na tretji odstavek 47. člena ZJN-3 njegova avtonomna odločitev oz. se naročnik za naknadno preverjanje navedb v ponudbi odloči le, če dvomi v resničnost podatkov, do česar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila očitno ni prišlo. Glede na to, da niti vlagatelj obstoja okoliščin, ki bi kazale na dvom o resničnosti navedb v opisu predmeta naročila izbranega ponudnika ne zatrjuje, gre torej zaključiti, da naročnik v obravnavanem primeru obstoja ter vsebine teh navedb v ponudbi izbranega ponudnika skladno z določbami ZJN-3 ni bil dolžan preverjati.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v zvezi s sprejemom odločitve o oddaji naročila ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z izpostavljenimi določbami ZJN-3, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 26. 5. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
– ROBERT'S PLUS d.o.o., Marasovića 67, 21000 Split, Republika Hrvaška,
– Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
– EBSCO Information Services GmbH, Sachsendamm 2-7, 10829 Berlin, Zvezna republika Nemčija,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran