018-063/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup materiala za interventno nevroradiološko dejavnost« ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Angiomedic, d. o. o., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Kočevar in Kvaternik, d. o. o., Ljubljana, in pritožbe, ki jo je vložil pritožnik Mark Medical, d. o. o., Partizanska cesta 109, Sežana (v nadaljevanju: pritožnik), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 13. 5. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Naročnik je dolžan pritožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 111,12 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 25. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005332/2019-B01, in 26. 7. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 143-351301) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020 obvestil ponudnike o izboru ponudb za posamezne sklope, pri čemer je za sklop 2 izločil vlagateljevo ponudbo in izbral ponudbo ponudnika Pro-Gem, d. o. o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 2), za sklop 138 pa izbral ponudbo ponudnika Oriana, d. o. o., Slomškova ulica 2, Rogatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 138).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2020 in predlagal (kot relevantno za postopek pravnega varstva po ZPVPJN), da se razveljavi odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 2, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je oddal ponudbo za več sklopov, pa tudi pozicij ali podsklopov v posameznih sklopih, med drugim za sklopa 1 in 2, ki sta medsebojno neločljivo povezana,
- je za sklop 1 ponudil aspiracijske katetre A, naročnik pa je njegovo ponudbo izbral,
- je za sklop 2 ponudil artikle za poziciji 80 in 90, ne pa tudi pozicijo 70,
- Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v 73. členu določa delitev javnega naročila na sklope, pri čemer nima določb, ki bi v primeru dveh ali več pozicij ali podsklopov v posamičnem sklopu »izločale ponudnike« posameznih pozicij ali podsklopov, zato se 73. člen ZJN-3 nanaša in uporablja tudi za obravnavo ponudb za posamično pozicijo ali posamični podsklop, kar mora naročnik spoštovati in upoštevati v obvestilu o javnem naročilu,
- v obvestilu o naročilu ni bilo navedbe, ali naj se ponudbe predložijo za en sklop ali več podsklopov ali pozicij oziroma za vse podsklope ali pozicije,
- je bilo v obvestilu o javnem naročilu navedeno le »Naročilo je razdeljeno na sklope: da; Ponudbo je treba predložiti za samo en sklop«, česar pa ni mogoče razumeti kot zahtevo, da je dopustna le ponudba, dana za vse podsklope oziroma pozicije posameznega sklopa,
- niti iz informacij, ki se nanašajo na sklop 2, ne izhaja, da bi moral ponudnik predložiti ponudbo za vse podsklope sklopa 2, tj. za podsklope 70, 80 in 90,
- je iz primerjave primerljivih javnih naročil (npr. objava 6. 8. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005606/2019-B01) razvidno, da je naročnik navedel, da ponudniki lahko predložijo ponudbo za en sklop, več sklopov ali za vse sklope in da je blago znotraj posameznega sklopa razdeljeno na več podsklopov, ponudniki pa lahko predložijo ponudbo za en podsklop, več podsklopov ali vse podsklope,
- je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklope od 148 do 193 navedeno, da mora biti ponujen material v vseh postavkah znotraj posameznega sklopa, kar pa bi bilo določeno za sklop 2,
- je naročnik ravnal negospodarno in diskriminatorno, ker je javno naročilo razdelil na sklopa 1 in 2, saj v sklop 1 ni vključil aspiracijske cevi in aspiracijske posode, ki ju je vključil v sklop 2, brez njiju pa ne more uporabljati blaga iz sklopa 1,
- naročnik bi moral tudi sklop 1 razdeliti na podsklopa, ki bi se nanašala na aspiracijsko posodo in aspiracijsko cev, ker pa tega ni naredil je vlagatelja »nezakonito izključil iz obravnavanih ponudb, ker vlagatelj aspiracijskega katetra B (Sklop 0002) nima v svojem prodajnem programu«,
- je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled, na podlagi dokumentacije, ki mu je dostopna in znana, pa »vlagatelj ne razbere gospodarnih razlogov, ki bi naročniku narekovali izbiro izbranega ponudnika. Enako velja glede tehnične ustreznosti in skladnosti posamičnih podsklopov«.

Pritožnik je vložil zahtevek za revizijo z dne 2. 4. 2020 in predlagal, da se razveljavi odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 138, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov, ki jih je navedel v stroškovniku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 9. 4. 2020 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in navedel, da sklop 2 vsebuje pozicije 70, 80 in 90, ki jih je ponudil, vlagatelj pa ne, zato ta ni ponudil celotnega sklopa.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/85 z dne 20. 4. 2020 vlagateljeva zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 1 postala pravnomočna 3. 4. 2020, saj ni bil vložen zahtevek za revizijo zoper njo, zato se ne bo opredeljeval do kršitev v zvezi s sklopom 1,
- oddaja 193 sklopov in vlagatelj je predložil ponudbo za več sklopov, pri čemer je naročnik izbral njegovo ponudbo za sklope 1, 11, 59, 85, 86, 158, 170, 172, 182, 185 in 186,
- je za objavo obvestila o javnem naročilu uporabil standardni obrazec EU 2 – SL, pri čemer oznaka, da se ponudbe lahko predložijo za en sklop, ne pomeni, da je določil, da se ponudbe ne morejo predložiti za več kot en sklop, temveč da ponudniki lahko predložijo ponudbe »najmanj za en (celotni) sklop«,
- je na str. 8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da mora biti ponudba podana po posameznih sklopih, kar jasno, nedvoumno in enoznačno sporoča to, kar je že navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020,
- je oblikovanje sklopov naročnikova suverena odločitev, pri čemer ponudniki lahko vplivajo na oblikovanje sklopov le do poteka roka za prejem ponudb s postavljanjem vprašanj ali vložitvijo zahtevka za revizijo,
- 73. člen ZJN-3 ne obravnava pozicij ali podsklopov, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pa je določil, da sklop 2 sestavljajo pozicije 70, 80 in 90,
- po ZJN-3 ni zavezan oblikovati podsklopov,
- je sklope sicer oblikoval skladno z ZJN-3,
- je dejansko stanje iz javnega naročila, na katerega se je skliceval vlagatelj, drugačno od dejanskega stanja pri tem javnem naročilu,
- je odločitev o oddaji javnega naročila ustrezno obrazložil in je jasno, zakaj jo je sprejel.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020 pritožnikovemu zahtevku za revizijo ugodil, saj je ugotovil odstopanje v dolžini izbranega blaga za sklop 138. Naročnik je ugodil tudi zahtevi za povrnitev stroškov, pri čemer je iz obrazložitve razvidno, da je pritožniku priznal povrnitev stroškov za takso, sestanek s stranko, pregled listin in dokumentacije, izdatke in DDV.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 845080101-002-19/88 z dne 22. 4. 2020 in 845080101-002-19/90 z dne 24. 4. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Pritožnik je vložil pritožbo z dne 24. 4. 2020 in navedel, da naročnik ni odločil o priglašenih stroških za sestavo zahtevka za revizijo, zato je predlagal ugoditev pritožbi, naložitev še povrnitve stroškov za sestavo zahtevka za revizijo, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Naročnik je 30. 4. 2020 po pošti priporočeno Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji poslal dopis št. 845080101-002-19/97 z dne 7. 5. 2020, ki mu je priložil potrdili o bremenitvi podračuna z dne 28. 4. 2020 in 5. 5. 2020, in navedel, da je glede stroškov predrevizijskega postopka, ki jih je priglasil pritožnik, ravnal tako, kot je zapisal v izreku dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/85 z dne 20. 4. 2020.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika za sklop 2, pritožnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila blaga (točka II.1.3 obvestil o javnem naročilu), ki ga je razdelil na 193 sklopov (točka II.2 obvestil o javnem naročilu), po pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020 obvestil ponudnike o izboru ponudb za posamezne sklope. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in med drugim navedel, da naročnik ni bil upravičen izločiti njegove ponudbe za sklop 2, očital pa je tudi kršitev v zvezi z obrazložitvijo odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, čemur je naročnik nasprotoval. Zahtevek za revizijo je vložil tudi pritožnik, ki mu je naročnik ugodil, vendar se pritožnik ni strinjal z odločitvijo o stroških, zato je vložil pritožbo v smislu prve povedi iz 50. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo na portal javnih naročil in v Dodatek k Uradnemu listu Evropske unije 23. 7. 2019 (točka VI.5 obvestil o javnem naročilu) in da je ob upoštevanju več sprememb (zadnje obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljeno 30. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005332/2019-K03, in 1. 10. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 189-459570) določil rok za prejem ponudb 21. 10. 2019 do 10. ure. Rok med pošiljanjem obvestila o javnem naročilu in obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku tako znaša skoraj tri mesece. Naročnik je posegel v objave in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila poleg z zadnjim obvestilom o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenim 30. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005332/2019-K03, in 1. 10. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 189-459570, tudi z dodatnimi informacijami, pri čemer je bil zadnji odgovor objavljen na portalu javnih naročil 19. 9. 2019 ob 12.21. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo 1. 4. 2020 po pošti priporočeno in torej šele po prejemu odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila po posameznih sklopih, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020. Iz tega je očitno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po poteku roka deset delovnih dni od objave obvestila o javnem naročilu (prva poved iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN), pa tudi kasneje kot deset delovnih dni od objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (druga poved iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN) in tudi zadnjega odgovora, objavljenega na portal javnih naročil, in sicer neodvisno od odgovora, ali je s tem zadnjim obvestilom ali odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil, spreminjal ali dopolnjeval zahteve ali merila za izbiro. Zahtevek za revizijo, vložen zoper vsebino objave ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila šele 1. 4. 2020 (po pošti priporočeno), bi bil torej vložen prepozno (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). Rok za predložitev ponudb je bil daljši od deset delovnih dni, zato se vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo zoper vsebino objave ali dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi mogel uspešno opreti niti na drugi odstavek 25. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, katere sestavni del je (bil) tudi predračun, je bila dostopna že od objave obvestila o javnem naročilu (točka I.3), zato se je vlagatelj lahko že s 25. 7. 2019 seznanil, da je naročnik med drugim oblikoval sklopa 1 in 2 ter kaj je vanju vključil. Vlagateljevi očitki (zahtevek za revizijo, str. 4), da je naročnik ravnal negospodarno in diskriminatorno ter je kršil 73. člen ZJN-3, ker je »javno naročilo razdelil na Sklop 0001 in Sklop 0002«, »ker ni dal možnosti dvema ali več ponudnikom, da ponudijo svoj material za posamezne podsklope« in ker »Sklop 0001« ni »razdel[jen] na podsklopa, ki bi se nanašala na Aspiracijsko posodo in Aspiracijsko cev«, so prepozni (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) oziroma je v tem delu zahtevek za revizijo vložen prepozno (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotavljati, ali bi bila podana kršitev ZJN-3 zaradi tako oblikovanih sklopov 1 in 2. Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega zaključila, da ni mogoče ugotavljati, ali bi bila podana kršitev ZJN-3 zaradi tako oblikovanih sklopov 1 in 2, ni ugotavljala, ali bi lahko vlagatelj uveljavljal kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), katerega kršitev praviloma ne posega v vlagateljev položaj. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), zato ne bi mogel uspešno uveljaviti kršitev, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na položaj drugih gospodarskih subjektov, če z njimi ne bi sodeloval pri javnem naročilu, saj je treba upoštevati, da vlagatelju v takem primeru ne more oziroma ne bi mogla nastati škoda v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je kot očitke zoper vsebino objave, ki jih vlagatelj zaradi pravil iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN ne more uspešno uveljaviti z zahtevkom za revizijo, vloženim šele 1. 4. 2020 (po pošti priporočeno), treba obravnavati tudi očitke o pomanjkljivi izpolnitvi obvestil o javnem naročilu (zahtevek za revizijo, str. 3). Je pa to domnevno opustitev treba upoštevati v smislu, ali je bila objava v spornem delu jasna, ker je na podlagi te tudi odvisno, kako naročnik pregleda in oceni ponudbe, kar so ravnanja, ki lahko nastanejo samo po poteku roka za prejem ponudb, zato lahko vlagatelj z zahtevkom za revizijo, ki ga vloži po prejemu odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, izpodbija pregled in ocenjevanje ponudb.

Naročnik je sprejeto odločitev za posamezne sklope obrazložil v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020, pri čemer je v zvezi s sklopom 2 navedel, da izloči vlagateljevo ponudbo (str. 2 in 8), ker vlagatelj »ni[…] ponudil vseh pozicij v sklopu« (str. 2 in 8), ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 pa ni vključil med ponudbe, ki presegajo zagotovljena sredstva (str. 1 in 2 ter 7 in 8) ali je pri njih podan kakšen »razlog zavrnitve/nedopustnosti ponudbe« (str. 2 in 3 ter 8 in 9), temveč jo je ocenil po merilu in je dobila vse točke (str. 9), saj je za sklop 2 prejel le dve ponudbi (str. 6 in 7). Naročnik je na str. 13 dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020 navedel, da za ponudnike niso podani razlogi za izključitev, da je preveril njihov položaj v aplikaciji e-Dosje in je preveril njihove obrazce ESPD, pri čemer zanje ni ugotovil, da bi bili podani kakšni razlogi, ki bi mu onemogočali izbiro. Ker je bilo besedilo na str. 13 napisano za »zgoraj navedene ponudnike«, se torej nanaša tudi na izbranega ponudnika za sklop 2. Iz (obrazložitve) dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020 je tako jasno razvidno, da je naročnik izločil le vlagateljevo ponudbo za sklop 2, ne pa tudi ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2. Ker je naročnik opravil popoln pregled ponudb za sklop 2, vlagatelju glede na prvo poved iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 ni bil dolžan omogočiti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2, saj je za vlagateljevo ponudbo za sklop 2 ugotovil, da ni bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Naročnik odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 90. člena ZJN-3) obrazloži skladno z 90. členom ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), pri čemer se razlogi za izločitev vlagateljeve ponudbe ne nanašajo na primere iz sedmega, osmega ali devetega odstavka 68. člena ZJN-3, zato je za položaj vlagateljeve ponudbe za sklop 2 relevanten le tisti del prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki se nanaša na »razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran«. Iz zahtevka za revizijo niti ni razvidno, da bi vlagatelj uveljavljal kršitev v zvezi z opustitvijo obrazložitve odločitve o izločitvi svoje ponudbe za sklop 2 in da bi torej vsebinsko uveljavljal kršitev prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Da tudi vlagatelju sicer ni nejasno, da je naročnik z navedbo razloga, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020, kot problematično uveljavljal to, da vlagatelj ni ponudil blaga iz pozicije 70, je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo (str. 2), saj je vlagatelj izrecno navedel, da »ni ponudil artiklov za pozicijo 70 – Aspiracijski kateter za distalni dostop, distalnega lumna 0.060, dolžina konice 14 cm, 15 prehodnih con, premer distalne deformacije v obliki osmice manj od 1mm. Dolžina katetra 137 cm, zunanji premer proksimalno/disatino 6F/5.4F«. Kar se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2, pa je treba upoštevati, da obrazložitev ni neskladna z drugo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je namreč navedel podatke o ponudniku, ki mu je oddal javno naročilo za sklop 2, navedel pa je tudi »značilnosti in prednosti izbrane ponudbe«, saj ob dejstvu, da za ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 ni ugotovil razlogov za izločitev (kar po naravi stvari pomeni, da jo šteje za skladno s tehničnimi specifikacijami v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) in da je ostala edina v sklopu 2, je bila po naravi stvari najugodnejša po merilu cena (točka II.2.5 obvestila o javnem naročilu in 10. točka Dodatka k Navodilom ponudnikom, str. 8). Naročnik ji je namreč lahko dodelil maksimalno število točk, kar tudi izhaja s str. 9 dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020. Neutemeljen je zato vlagateljev očitek, da bi moral naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020 navesti še druge podatke v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2.

Kot bistvo spora med vlagateljem in naročnikom pa je treba še ugotoviti, ali je naročnik smel izločiti vlagateljevo ponudbo za sklop 2, ker vlagatelj »ni[…] ponudil vseh pozicij v sklopu«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da je naročnik razdelil javno naročilo na sklope. Državna revizijska komisija nadalje pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 3), da je naročnik v točki II.1.6 obvestil o javnem naročilu med drugim navedel, da »Ponudbe je treba predložiti za samo en sklop«, vendar mu ne more pritrditi, da je sporočilo tega besedila tako, kot si zanj prizadeva vlagatelj. Sklop predstavlja del javnega naročila, ki predstavlja zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno (npr. že določbe o metodi za določanje ocenjene vrednosti iz devetega odstavka 24. člena ZJN-3 ali možnost izločitve sklopov iz petega odstavka 73. člena ZJN-3). Da se sklop obravnava kot celota, izhaja tudi iz odgovora (ravno v zvezi s sklopom 2), ki je bil objavljen 6. 9. 2019 ob 13.18 na portalu javnih naročil in je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 3), da ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi posebej obravnavale ponudbe za podsklope ali pozicije, vendar je treba upoštevati že to, da bi izbira ponudbe za posamezen podsklop ali posamezno pozicijo po svoji naravi predstavljala oddajo javnega naročila za posamezen sklop. Podsklop ali pozicija bi bila v takem primeru v resnici sklop v smislu ZJN-3. ZJN-3 pa, kar vlagatelju ni sporno, vsebuje določbe o sklopih. Pomen besedila iz točke II.1.6 obvestil o javnem naročilu, ki ga je vlagatelj navedel, je treba iskati drugod. Iz drugega odstavka 73. člena ZJN-3 je razvidno, da naročnik med drugim v obvestilu o javnem naročilu navede, ali se lahko ponudbe predložijo za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope. Drugi odstavek 73. člena ZJN-3 naročniku določa navajanje, za koliko sklopov lahko ponudniki predložijo ponudbe. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da bi naročnik izrecno navedel, da ponudniki predložijo ponudbe le za en sklop. Je pa iz nje po drugi strani, četudi morda posredno, razvidno, da naročnik omogoča ponudnikom predložitev ponudbe za več kot en sklop in torej za več sklopov (npr. tretji odstavek 6. točke Splošnih navodil ponudnikom, str. 5, ki določa, kakšno naj bo finančno zavarovanji v primeru oddaje ponudbe za več sklopov). Iz vlagateljeve ponudbe in tudi dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020 je razvidno, da se vlagatelj ni omejil s predložitvijo ponudbe le za en sklop, temveč je ponudbo predložil za več sklopov in je naročnik njegovo ponudbo za več sklopov tudi izbral. Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/85 z dne 20. 4. 2020 naštel sklope 1, 11, 59, 85, 86, 158, 170, 172, 182, 185 in 186, kar potrjuje tudi vpogled v dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj zaradi sporne navedbe v točki II.1.6 obvestil o javnem naročilu ni bil prizadet pri sodelovanju v postopku javnega naročanja in pridobitvi več kot enega sklopa.

Četudi bi Državna revizijska komisija morala ugotoviti, da sta sklopa 1 in 2 »med seboj neločljivo povezana« (zahtevek za revizijo, str. 2), ne iz obvestila o javnem naročilu ne iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da ju bo naročnik oddal le enemu ponudniku. Naročnik torej ni določil pravila v smislu četrtega odstavka 73. člena ZJN-3. Res je sicer, da naročnik tega pravila morda ni določil zaradi določitve spornega besedila iz točke II.1.6 obvestil o javnem naročilu, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da je naročnik že v obvestilu o javnem naročilu (točka II.2) in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna od objave obvestil o javnem naročilu (gl. točko I.3), oblikoval sklopa 1 in 2 s svojimi postavkami, ne pa morebiti samostojnega sklopa, ki bi hkrati vseboval vse postavke iz sklopov 1 in 2. Ob odsotnosti naročnikove določitve pravila ravnanja, kot ga ureja pravilo v smislu četrtega odstavka 73. člena ZJN-3, izhaja, da je naročnik omogočil oddajo sklopov 1 in 2 različnim ponudnikom.

Iz vpogleda v predračun (gl. točko I.3 obvestil o javnem naročilu) je razvidno, da so v sklop 2 (oziroma z oznako »0002«) vključene pozicije 70, 80 in 90 (gl. razdelke iz stolpca »Sklop«), zaradi česar ni nejasno, da le blago iz vseh treh pozicij (70, 80 in 90) predstavlja sklop 2. Te tri pozicije sestavljajo celoto, kar potrjuje tudi odgovor (ravno v zvezi s sklopom 2), ki je bil objavljen 6. 9. 2019 ob 13.18 na portalu javnih naročil. Da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razumeti na drugačen način, kot da ponudniki za sklop 2 ponudijo vse tri pozicije (70, 80 in 90), potrjujejo tudi njeni drugi deli, npr.:
- v 2. točki Dodatka k Navodilom ponudnikom (str. 8) je določeno, da mora biti ponudba podana »po posameznih sklopih«,
- ponudbe se ocenjuje po merilu glede na »skupno ponudbeno vrednost (v EUR z DDV) iz ponudbenega predračuna za posamezni sklop« (10. točka Dodatka k Navodilom ponudnikom, str. 9)
ali
- 1. člen vzorca pogodbe, v katerem je navedeno, da je njen predmet dobava blaga »za sklop ___, kakor so bili sklopi definirani z objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil pod št. ___ z dne ___«.

Na podane ugotovitve ne vpliva vlagateljevo sklicevanje na javno naročilo drugega naročnika, za katerega je bilo 6. 8. 2019 objavljeno obvestilo o javnem naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005606/2019-B01. Čeprav je pri slednjem javnem naročilu drug naročnik navajal tako izraz sklop kot izraz podsklop (»Ponudnik lahko predloži ponudbo za eden, več ali vse razpisane sklope. Blago je znotraj sklopov razdeljeno na več podsklopov. Ponudniki lahko predložijo ponudbo za eden, več ali vse razpisane podsklope. Podsklopi so zaprti ali odprti. Pri zaprtih podsklopih mora ponudnik ponuditi vse razpisane vrste blaga, v nasprotnem primeru se ponudba izloči. Zaprti podsklopi so v razpisni datoteki: Predračun - Seznam razpisanega blaga označeni z oznako »ZAPRT«. V primeru zaprtih podsklopov gre za oddajo naročila po podsklopih. Pri odprtih podsklopih lahko gospodarski subjekt ponudi eno, več ali vse razpisane vrste blaga v podsklopu. Odprti podsklopi so v razpisni datoteki: Predračun - Seznam razpisanega blaga označeni z oznako »ODPRT«. V primeru odprtih podsklopov gre za oddajo naročila po posameznih vrstah blaga.«), je iz vsebine razvidno, da je v določenih primerih podsklop v resnici pomenil sklop v smislu ZJN-3, kar je Državna revizijska komisija že predhodno predstavila. Tako ni relevantno, kako je ta drugi naročnik poimenoval del javnega naročila, temveč kaj ta del javnega naročila predstavlja po vsebini. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 3–4), da je ta drugi naročnik navedel, da lahko ponudniki predložijo ponudbo za en sklop, več sklopov ali vse sklope, naročnik pa tega ni storil, pa ponavlja, da vlagatelj zaradi tega ni bil prizadet pri sodelovanju v postopku javnega naročanja in pridobitvi več kot enega sklopa.

Na podane ugotovitve ne vpliva niti vlagateljevo sklicevanje (zahtevek za revizijo, str. 4), da je naročnik v 7. točki Splošnih strokovnih zahtev naročnika (str. 1) določil: »Material ponujen v vseh postavkah znotraj posameznega sklopa mora biti od istega proizvajalca. Zahteva iz prejšnjega stavka se nanaša na sklope od vključno sklopa 0148 do vključno sklopa 0193«, za sklop 2 pa take zahteve ni določil. Iz tega besedila je razvidno, da je njegov namen pridobitev blaga (iz sklopov od 148 do 193) po posameznih sklopih od istega proizvajalca. Bistvo te zahteve (ne da bi Državna revizijska komisija sicer ugotavljala njeno skladnost z ZJN-3) je torej v preprečevanju položaja, da bi naročnik za kateregakoli izmed sklopov od 148 do 193 prejel ponudbe, v katerih bi bilo v katerem izmed teh sklopov ponujeno blago različnih proizvajalcev. Če bi bilo npr. v nekem sklopu (izmed sklopov od 148 do 193) pet postavk, je naročnik določil, da mora ponudnik ponuditi blago iz vseh teh petih postavk od istega proizvajalca.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da ni ponudil pozicije 70 (zahtevek za revizijo, str. 3), vpogled v njegovo ponudbo za sklop 2 pa potrjuje naročnikovo stališče iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020, da vlagatelj »ni[…] ponudil vseh pozicij v sklopu«, saj je razdelek iz stolpca »Cena na EM brez DDV« ostal prazen oziroma ni izpolnjen. Vlagatelj torej za sklop 2 sploh ni ponudil predmeta javnega naročila, kot ga je naročnik določil s tehničnimi specifikacijami v predračunu. Vlagateljeva ponudba za sklop 2 torej ni ustrezala naročnikovim zahtevam in potrebam, določenih v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ni bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in naročnik jo je bil upravičen izločiti. Naročnikovo ravnanje, ki bi spregledalo to pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi za sklop 2 in bi naročnik kljub temu štel vlagateljevo ponudbo za sklop 2 za dopustno in jo izbral, bi pomenilo kršitev načela enakopravne ponudnikov (7. člen ZJN-3), ker bi naročnik vlagatelju namenjal drugačna pravila, kot so veljala za vlagateljevega konkurenta in druge gospodarske subjekte, ki so se od objave obvestila o javnem naročilu lahko seznanili s tem, kaj so naročnikove zahteve in potrebe za sklop 2. Naročnik bi s tem tudi kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ker bi v postopku javnega naročanja upošteval pravila, ki niso bila nikoli objavljena, s tem pa bi hkrati kršil prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ker bi s takim ravnanjem (izbira ponudbe pod drugimi pogoji in zahtevami, kot so bile objavljene) po poteku roka za prejem ponudb spreminjal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni kršil ZJN-3, ko je izločil vlagateljevo ponudbo za sklop 2, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še pritožnikovo pritožbo.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se vlagatelju priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo (druga poved iz drugega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj lahko povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo (prva poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN). Vlagatelj mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (druga poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Naročnik mora o svojih in drugih potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj, odločiti med drugim v svoji odločitvi iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (prva poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo o stroških predrevizijskega postopka, lahko vloži pritožbo (prva poved iz 50. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožnik v zahtevku za revizijo zoper odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop 138 uveljavljal tudi povrnitev stroškov, zato je bila njegova zahteva za povrnitev stroškov pravočasna (prva poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN), ravno tako je pritožnik opredeljeno navedel stroške v smislu druge povedi iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN, saj je v stroškovniku navedel, za katere stroške zahteva povračilo in v kakšni višini. Pritožnik je med drugim zahteval povrnitev stroškov za »Revizijski zahtevek po tar. št. 40/1 OT« v višini »3.000 točk«. Ker je naročnik ugodil pritožnikovemu zahtevku za revizijo in je torej odločil v smislu prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, je bil pritožnik upravičen do povrnitve stroškov (prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN), o čemer se je moral naročnik izreči v odločitvi o zahtevku za revizijo (prva poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN), torej dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti pritožniku (pritožba, str. 2) ni sporno, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020 ugodil povrnitvi stroškov, vendar je pritožnik navedel, da ni odločil o stroških za sestavo zahtevka za revizijo. Čeprav je naročnik v izreku dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020 navedel, da se pritožnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ugodil, iz izreka ni razvidno, v kolikšni višini je priznal njihovo povrnitev. To je razvidno šele iz obrazložitve, iz katere je tudi razvidno, da je naročnik naštel katere stroške bo povrnil in v kateri višini, iz navedbe, da je »ugodil plačilu stroškov takse in vseh ostalih stroškov po prejšnjem in predprejšnjem odstavku navedenem stroškovniku«, pa je potrjeno, da naročnik ni odločil tudi o stroških za sestavo zahtevka za revizijo, saj teh ni naštel. Vendar bi bil pritožnik upravičen tudi do povrnitve teh stroškov [prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN v zvezi z drugo povedjo iz drugega odstavka 70. člena ZPVPJN glede na 1. točko tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) v zvezi z drugim odstavkom 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; ZOdv-C)] v obsegu potrebnih stroškov (prva poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Naročnik je Državni revizijski komisiji poslal dopis št. 845080101-002-19/97 z dne 7. 5. 2020, ki mu je priložil potrdili o bremenitvi podračuna z dne 28. 4. 2020 in 5. 5. 2020, in navedel, da je glede stroškov predrevizijskega postopka, ki jih je priglasil pritožnik, ravnal tako, kot je zapisal v izreku dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020. Iz potrdila o bremenitvi podračuna z dne 28. 4. 2020 je razvidno, da je bil nalog v višini 690,32 eurov izvršen 28. 4. 2020 v korist vlagatelja (prek pooblaščenke), nalog v višini 2.196 eurov pa je bil izvršen 5. 5. 2020 ravno tako v korist vlagatelja (prek pooblaščenke). Znesek v višini 690,32 eurov predstavlja seštevek stroškov, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020, znesek 2.196 eurov pa predstavlja znesek, ki se ga izračuna iz postavke »Revizijski zahtevek po tar. št. 40/1 OT« v višini »3.000 točk«, povečane za 22 % DDV. Naročnik je torej pritožniku že povrnil tudi stroške za sestavo zahtevka za revizijo, in sicer po tem, ko je 28. 4. 2020 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na ovojnici, v kateri je pritožnik poslal pritožbo) prejel pritožbo. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je pritožnik uveljavljal zahtevek o stroških, ki ga je naročnik izpolnil še pred odločitvijo o pritožbi, s čimer je treba šteti, da je naročnik konkludentno priznal, da je pritožba utemeljena. Državna revizijska komisija je tako štela zlasti, ker je kljub temu, da je naročnik v izreku dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 845080101-002-19/86 z dne 20. 4. 2020 navedel, da povrnitvi stroškov predrevizijskega postopka ugodi, izvršljivost takega izreka pa je vprašljiva, ker nič ne izhaja o višini stroškov. Višina stroškov je jasna šele iz obrazložitve, ki pa ne vključuje stroškov za sestavo zahtevka za revizijo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija (ne da bi se zaradi že izvršenega nakazila opredelila do povrnjene višine stroškov za sestavo zahtevka za revizijo) le ugotovila, da je pritožba utemeljena. Če Državna revizijska komisija lahko o pritožbi skladno s 55. členom ZPVPJN vsebinsko odloči, toliko bolj velja, da lahko ugotovi njeno utemeljenost.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pritožnik je v pritožbi priglasil povrnitev stroškov pritožbenega postopka, do katerih je upravičen (tretja poved iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Pritožba ni zahtevek za revizijo in zato vlagatelj povrnitve stroškov zanjo ni upravičen dobiti po 40/1 OT, temveč je Državna revizijska komisija upoštevala 40/2 OT (»Obrazložene vloge med postopkom – 50 % iz 1. točke tarifne številke 18«; enako npr. zadevi št. 018-212/2017 in 018-025/2018). Državna revizijska komisija je kot vrednost, od katere se obračuna povrnitev stroškov, upoštevala vrednost ponudbe izbranega ponudnika za sklop 138, in sicer v višini 2.989,35 eurov z DDV (gl. dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080101-002-19/64 z dne 20. 3. 2020), zaradi česar je pritožniku priznala stroške v višini 150 točk (50 % od vrednosti 300 točk po 40/2 OT v zvezi s 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 eurov (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/2019) znaša 90 eurov. Državna revizijska komisija je priznala tudi 2 % za izdatke (11. člen OT), kar znaša 1,8 odvetniške točke. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 eurov znesek stroškov za izdatke znaša 1,08 eurov. Pritožnik je upravičen do povrnitve 91,08 eurov, povečanih za 22 % DDV, kar skupaj znese 111,12 eurov.

Naročnik je dolžan pritožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 111,12 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 13. 5. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Kočevar in Kvaternik, d. o. o., Metelkova ulica 15, 1001 Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Pro-Gem, d. o. o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana,
- Oriana, d. o. o., Slomškova ulica 2, 3252 Rogatec,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran