Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-031/2020 Družba za upravljanje terjatev bank, d.d.

    Številka: 018-031/2020-6
    Datum sprejema: 3. 4. 2020

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje nepremičnin v lasti DUTB«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SPL d.d., Frankopanska 18 a, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 4. 2020

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Nova odločitev o oddaji naročila« z dne 16. 1. 2020.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 8.225,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 13. 9. 2019 na portalu javnih naročil pod številko JN006412/2019 objavil obvestilo o javnem naročilu »Vzdrževanje nepremičnin v lasti DUTB«, ki ga je dne 16. 9. 2019 pod številko 2019/S 178-433895 objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije. Omenjeno javno naročilo naročnik oddaja po odprtem postopku.

    Naročnik je dne 4. 12. 2019 na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila« z dne 3. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku Iskra, elektro in sistemske rešitve, d.o.o., Stegne 21, Ljubljana. Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 13. 12. 2019, ki je bil istega dne objavljen na portalu javnih naročil, je naročnik navedeno odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil ter dne 16. 1. 2020 izdal dokument »Nova odločitev o oddaji naročila«, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku Iskra, elektro in sistemske rešitve, d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), čigar ponudbo je med tremi prejetimi z vidika dopustnosti ponudb tudi edino pregledal.

    Vlagatelj, drugouvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 16. 1. 2020, ki je bila na portalu javnih naročil objavljena dne 17. 1. 2020, vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 1. 2020. Zatrjuje, da:
    - izbrani ponudnik ni izkazal tehnične sposobnosti, saj priglašene reference še niso vse zaključene in ne pokrivajo zahtevanega referenčnega obdobja, poleg tega zahtevam naročnika ne ustrezajo po vrednosti in se tudi ne nanašajo zgolj na vzdrževanje nepremičnin, temveč na vzdrževanje in upravljanje nepremičnin skupaj, posledično pa izbrani ponudnik ne izkazuje vsaj 5 referenc za storitve vzdrževanja nepremičnin v skupni vrednosti 1.300.000,00 EUR, kot je to zahteval naročnik;
    - izbrani ponudnik niti v dopolnitvi ponudbe ni podal zahtevane izjave oziroma ni izkazal, da bo izvajal vzdrževanje nepremičnin na celotnem ozemlju RS in da se bo odzval na obvestilo, v kolikor bo šlo za nujni primer, v času maksimalno 2 ur, sicer pa dopolnitev ponudbe v tem delu, ki sodi med tehnične specifikacije, po mnenju vlagatelja ni dopustna;
    - izbrani ponudnik za subjekte, za katere to zahteva Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ni izkazal nekaznovanosti na dan poteka roka za oddajo ponudb (29. 10. 2019), saj je v ponudbi zanje predložil zgolj pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, ki pa omogočajo le ugotovitev stanja po poteku tega roka;
    - je izbrani ponudnik v povezavi z merilom »C2 – certifikat kakovosti« predložil certifikat za dejavnosti (to so razvoj, proizvodnja in prodaja izdelkov, storitev ter inovativnih sistemskih rešitev) in za izdelke (to so kondenzatorji, nizkonapetostna stikala, baterije ipd.), ki niso povezani z naravo izvajanja predmeta tega javnega naročila (tj. vzdrževanje nepremičnin), po pozivu naročnika na pojasnilo pa je v nasprotju z zakonom predložil nov certifikat, ki pa tudi ni ustrezen;
    - izbrani ponudnik ni pojasnil ponudbe v delu, ki se nanaša na celotni ponudbeni predračun, kot ga je k temu z dopisom z dne 13. 11. 2019 pozval naročnik.
    Upoštevaje navedeno ponudba izbranega ponudnika po mnenju vlagatelja ni dopustna, zato predlaga, naj Državna revizijska komisija odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, ter zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 2. 2020 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Navaja, da:
    - je na podlagi poziva naročnika pojasnil, da se zneski, navedeni na referenčnih potrdilih, v celoti nanašajo zgolj na vzdrževalna dela, k pojasnilu pa je priložil tudi referenčna potrdila, ki jasneje izražajo dejansko stanje; v nadaljevanju navaja razloge, ob upoštevanju katerih se po njegovem prepričanju za neutemeljene izkažejo tudi preostale navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno neustreznost predloženih referenc;
    - je že v ESPD v delu »IV: Pogoji za sodelovanje« izjavil, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, na podlagi poziva naročnika pa je ponovno potrdil, da bo v skladu z zahtevami konkretnega javnega naročila v nujnih primerih odziven v maksimalno 2 urah, odzivne čase in območje opravljanja storitev pa je potrdil tudi s parafiranjem vzorca pogodbe;
    - je izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti pred potekom roka za oddajo ponudb izkazal z izpolnjenim ESPD, ki mu je priložil pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, kar vse je bilo skladno z zahtevami naročnika in je slednjemu omogočalo, da pri izbranem ponudniku ustrezno preveri izpolnjevanje navedenega pogoja, kar je tudi storil;
    - je na podlagi poziva naročnika v delu meril res predložil certifikat, ki pa zgolj pojasnjuje v ponudbi že predložen certifikat, zato v tem delu ne gre za nedopustno spremembo ponudbe, pojasnila pa so v povezavi z merili dovoljena;
    - je celovito pojasnil ponudbo v delu, ki se nanaša na ponudbeni predračun, saj je med drugim navedel, da so kalkulacija posla in ponujene tržne cene interna poslovna odločitev, pri kateri se izbrani ponudnik zavezuje k izpolnjevanju vseh zakonskih in podzakonskih predpisov ter ekoloških uredb.
    Ob upoštevanju navedenega po prepričanju izbranega ponudnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi, zato predlaga njegovo zavrnitev, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

    Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 14. 2. 2020 zavrnil kot neutemeljenega, prav tako je zavrnil zahtevi za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva vlagatelja in izbranega ponudnika. Zatrjuje, da:
    - je izbrani ponudnik v ponudbi predložil 6 referenc, od katerih naročnik ene ni upošteval, saj ta še ni zaključena (pogodba je namreč še vedno v veljavi), v nadaljevanju pa navaja razloge, zaradi katerih je preostalih 5 referenc po njegovi oceni ustreznih;
    - je izbrani ponudnik podal pojasnilo oziroma izjavo, da bo v nujnih primerih odziven v maksimalno 2 urah, pri čemer so pojasnila oziroma dopolnitve ponudbe v tem delu, ki se nanaša na tehnično in kadrovsko sposobnost, dopustne, izbrani ponudnik pa je tudi sicer že v ESPD v delu »IV: Pogoji za sodelovanje« izjavil, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje;
    - je naročnik na podlagi predloženih pooblastil pridobil potrdila iz kazenske evidence tako za izbranega ponudnika kot za druge subjekte, za katere to zahteva ZJN-3, iz teh potrdil, datiranih na dan 9. 12. 2019, pa je razvidno, da nobenemu od navedenih subjektov ni bila izrečena kazenska sankcija;
    - izbrani ponudnik s certifikatom, predloženim na podlagi poziva naročnika na pojasnilo ponudbe, slednje ni dopolnjeval ali spreminjal v delu meril, temveč je zgolj pojasnil, iz kje je razvidno, da je v ponudbi predloženi certifikat povezan z naravo izvajanja predmeta javnega naročila;
    - je izbrani ponudnik na podlagi poziva naročnika podal pojasnilo, na temelju katerega se je naročnik prepričal, da je izbrani ponudnik sposoben zagotavljati izplačilo plač in prispevkov zaposlenih ter da je sposoben po ponujenih cenah kvalitetno in pravočasno zagotavljati izvedbo storitev za celotno obdobje trajanja pogodbe.
    Glede na navedeno po zatrjevanju naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

    Naročnik je dne 17. 2. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je s prvo pripravljalno vlogo z dne 21. 2. 2020 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih, ki jih še dodatno pojasnjuje.

    Naročnik je v vlogi z dne 2. 3. 2020 odgovoril na navedbe vlagatelja iz prve pripravljalne vloge, pri čemer je vztrajal pri že navedenem in to še dodatno pojasnil.

    Državna revizijska komisija je dne 13. 3. 2020 prejela drugo pripravljalno vlogo vlagatelja z dne 11. 3. 2020, v kateri je ta odgovoril na navedbe naročnika iz njegove vloge z dne 2. 3. 2020.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

    V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

    Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

    Naročnik ima v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

    V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil v dokumentu »Dokumentacija v zvezi z naročilom v postopku oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za: 'Vzdrževanje nepremičnin v lasti DUTB'« (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila), kjer je pod poglavjem »III. Razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje« v točki »Tehnična in kadrovska sposobnost« med drugim navedel:

    »Ponudnik mora razpolagati z najmanj petimi (5) ali več potrjenimi referencami (podpisane in žigosane s strani prejšnjih naročnikov), da je v času od 21.10.2016 do 21.10.2019 kvalitetno izvedel vzdrževalna dela (primerljivo predmetu javnega naročila) pri čemer mora od tega vsaj ena (1) referenca znašati minimalno 600.000,00 EUER brez DDV, dve (2) referenci minimalno 250.000,00 EUR (brez DDV) ter drugi dve referenci minimalno 100.000,00 EUR brez DDV. Vse reference skupaj morajo tako znašati najmanj 1.300.000,00 EUR brez DDV (za raznolika dela pri vzdrževanju nepremičnin). Reference morajo biti zaključene do roka za oddajo ponudb./…/«.

    Kot dokazilo o izpolnjevanju citiranega referenčnega pogoja je naročnik zahteval »Obrazec – Referenca (s podpisano in žigosano izjavo referenčnega naročnika)«, v nadaljevanju: referenčno potrdilo.

    Med strankama postopka ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, da je ta v ponudbi priglasil šest referenc, pri čemer je za vsako referenco predložil referenčno potrdilo referenčnega naročnika. Med strankama postopka dalje ni spora o tem, potrjeno pa je tudi z vpogledom v predložena referenčna potrdila, da je bilo na vseh referenčnih potrdilih kot vsebina del oziroma posla navedeno upravljanje ter vzdrževanje nepremičnin (na enem referenčnem potrdilu poleg navedenega še tehnično varovanje objekta), in ne zgolj vzdrževanje nepremičnin, kot je to zahteval naročnik. Med strankama postopka tudi ni sporno, prav tako pa izhaja iz spisovne dokumentacije, da je zato naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 17. 12. 2019 pozval, naj za vsako posamezno referenco pojasni, kolikšen delež v vrednostnem smislu odpade na vzdrževanje in kolikšen na upravljanje nepremičnin. Stranki sta si enotni, potrjeno pa je tudi s pregledom dopisa izbranega ponudnika z dne 19. 12. 2019, da je slednji z omenjenim dopisom naročniku pojasnil, da se vse priglašene reference nanašajo izključno na vzdrževalna dela oziroma na vzdrževanje nepremičnin. Ob tem je navedel še, da naj bi pri zapisu vsebine del oziroma poslov na vseh šestih referenčnih potrdilih prišlo do očitne napake, povezane predvsem z nazivi pogodb, sklenjenih s posameznimi referenčnimi naročniki. Stranki tudi soglašata, da je izbrani ponudnik skupaj z dopisom z dne 19. 12. 2019 naročniku predložil šest referenčnih potrdil, ki se nanašajo na iste, v ponudbi že priglašene reference, s tem pa na iste posle, iste pogodbe, iste referenčne naročnike in iste priglašene vrednosti referenčnih del. Kakor pa v dopisu z dne 19. 12. 2019 navaja izbrani ponudnik, naj bi se te vrednosti (identične vrednostim, kot so bile navedene na referenčnih potrdilih, predloženih v ponudbi) nanašale zgolj na vzdrževanje nepremičnin (ne pa tudi na njihovo upravljanje, kot je to izhajalo iz referenčnih potrdil, predloženih v ponudbi).

    Vlagatelj navedenemu v zahtevku za revizijo nasprotuje. Zatrjuje, da se priglašene reference ne nanašajo le na vzdrževanje nepremičnin, temveč tudi na njihovo upravljanje, posledično pa zahtevam naročnika ne ustrezajo v vrednostnem smislu, poleg tega pa tudi ne pokrivajo referenčnega obdobja in nekatere od njih (referenca referenčnega naročnika DUTB, d.d.) še niso zaključene. V nadaljevanju vlagatelj podrobneje pojasnjuje razloge, zaradi katerih je mnenja, da zahtevam naročnika ne ustreza referenca referenčnega naročnika DUTB, d.d., ki se nanaša na upravljanje in vzdrževanje nepremičnin (gl. različico referenčnega potrdila z dne 10. 10. 2019) oziroma (zgolj na) vzdrževanje nepremičnin (gl. različico referenčnega potrdila z dne 16. 12. 2019) v skupni vrednosti 499.283,32 EUR (gl. obe navedeni različici referenčnega potrdila). Referenčni naročnik v primeru navedene sporne reference je naročnik tudi v primeru konkretnega javnega naročila (tj. družba DUTB, d.d.).

    Državna revizijska komisija v zvezi s sporno referenco v vrednosti 499.283,32 EUR na podlagi vpogleda v obe različici referenčnega potrdila (gl. razdelek »Opis posla, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev« in nanj nanašajočo se navedbo »Javno naročilo – JN/15-NEP/2017«) v povezavi z vpogledom v »Pogodbo o upravljanju nepremičnin v lasti DUTB št. JN/15-NEP/2017« z dne 27. 11. 2017 (v nadaljevanju tudi: pogodba z dne 27. 11. 2017) najprej ugotavlja, da se sporna referenca nanaša na dela, izvedena na podlagi te pogodbe. Tega ne zanika niti naročnik, ki je, kakor že omenjeno, v primeru konkretnega referenčnega posla hkrati tudi referenčni naročnik. Kot pravilno navaja vlagatelj, iz 27. člena pogodbe z dne 27. 11. 2017 izhaja, da začne ta pogodba veljati, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki (tj. dne 27. 11. 2017) in ko naročnik od izvajalca prejme bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pri čemer se pogodba uporablja od 1. 1. 2018 dalje ter je sklenjena za obdobje dveh let (z možnostjo podaljšanja za eno leto).

    Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, kdaj natanko naj bi se torej pričela opravljati dela, bistvena za presojo ustreznosti vsebine reference, pa je – glede na dejstvo, da je navedena pogodba lahko najprej začela veljati šele dne 27. 11. 2017 in se uporabljati dne 1. 1. 2018, sklenjena pa je bila za obdobje (najmanj) dveh let – mogoče pritrditi vlagatelju, da je bila ta pogodba dne 29. 10. 2019, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb, še vedno v veljavi. Da je bila navedena pogodba dne 29. 10. 2019 še vedno v veljavi, izhaja tudi iz naročnikove navedbe v drugem odstavku točke »1.3. Predmet javnega naročila« dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, obvestila o javnem naročilu za upravljanje nepremičnin v lasti DUTB (tj. referenčni posel, št. objave na portalu javnih naročil JN007392/2017) ter »Obvestila o menjavi upravnika stavbe EDA Center« (referenčnega) naročnika, kar vse je k zahtevku za revizijo priložil vlagatelj. Dejstvo, da se veljavnost pogodbe z dne 27. 11. 2017 vse do roka za oddajo ponudb (29. 10. 2019) še ni iztekla, pa nenazadnje potrjuje celo naročnik sam, ko na str. 8 odločitve o zahtevku za revizijo z dne 14. 2. 2020 »pojasnjuje, da se je pogodba v zvezi z zadevno referenco res iztekla šele 1. 1. 2020«.

    Iz navedenega tako sledi, da je bila pogodba v zvezi z zadevno referenco na dan 29. 10. 2019, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb, še vedno v veljavi. Ker pa je bila pogodba v zvezi z zadevno referenco na dan izteka roka za oddajo ponudb še vedno v veljavi, ni mogoče najti razumnega razloga za to, da je naročnik, ki je v okviru referenčnega pogoja sam zahteval, da morajo biti reference zaključene do roka za oddajo ponudb, omenjeno referenco štel za zaključeno na dan 29. 10. 2019 in s tem za ustrezno. Treba je namreč vedeti, da je naročnik iz istega razloga (ker je bila pogodba na dan izteka roka za oddajo ponudb še vedno v veljavi) za nezaključeno in s tem za neustrezno štel neko drugo referenco izbranega ponudnika, tj. referenco v skupni vrednosti 508.719,59 EUR. Kot pravilno navaja vlagatelj, je namreč naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 16. 1. 2020 v zvezi z referenco v vrednosti 508.719,59 EUR zapisal, da je izbrani ponudnik predložil šest referenc, »/…/od katerih ena referenca še ni zaključena, saj je na referenci navedeno, da je pogodba še vedno v veljavi. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da morajo biti reference zaključene do roka za oddajo ponudb, zaradi česar naročnik te reference ni upošteval./…/«.

    Ker je torej naročnik referenco izbranega ponudnika v skupni vrednosti 508.719,59 EUR v odločitvi o oddaji javnega naročila sam štel za neustrezno prav iz razloga, ker je bila pogodba še vedno v veljavi in zato referenca po njegovi oceni še ni bila zaključena, se pri neki drugi, tj. pri sporni referenci v vrednosti 499.283,32 EUR, ob enakem dejanskem stanju (ko je bila torej pogodba na dan izteka roka za oddajo ponudb še vedno v veljavi) ne more sklicevati na drugačno razlago in trditi, da se za zaključeno referenco lahko štejejo tudi dela, ki so bila izvedena in zaključena, četudi je pogodba še vedno v veljavi. Ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali gre v konkretnem primeru za trajno pogodbeno razmerje, v katerem stranke svojo obveznost izpolnjujejo s ponavljajočimi se izpolnitvenimi ravnanji, kot to v postopku pravnega varstva v zvezi z referenco v vrednosti 499.283,32 EUR zatrjuje naročnik, Državna revizijska komisija kot bistveno za presojo njegove ocene o ustreznosti te reference izpostavlja, da je naročnik sam v odločitvi o oddaji javnega naročila neko drugo referenco, tj. referenco v vrednosti 508.719,59 EUR, že označil za neustrezno prav na podlagi ugotovitve, da je pogodba še vedno v veljavi in referenca zato še ni zaključena. Iz spisovne dokumentacije tudi ni razvidno, da bi naročnik v zvezi z referenco v vrednosti 508.719,59 EUR presojal, ali gre v primeru slednje za trajno pogodbeno razmerje, v katerem stranke svojo obveznost izpolnjujejo s ponavljajočimi se izpolnitvenimi ravnanji.

    Tudi v primeru, ko bi bilo sporno referenco v vrednosti 499.283,32 EUR (kljub navedenemu) vendarle mogoče šteti za zaključeno, pa v povezavi s slednjo vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja določena nasprotja v zvezi z dejstvi, relevantnimi (med drugim) za presojo izpolnjenosti zahteve glede referenčnega obdobja, ki jih naročnik, čeprav je sam obenem tudi referenčni naročnik, v postopku pravnega varstva ni razjasnil.

    Kot je že bilo pojasnjeno, je izbrani ponudnik v obravnavanem postopku javnega naročanja za isti referenčni posel (tj. javno naročilo »Upravljanje nepremičnin v lasti DUTB«, objava na portalu javnih naročil pod št. JN007392/2017) predložil dve različici referenčnega potrdila (referenčnega) naročnika, in sicer prvo z dne 10. 10. 2019 za upravljanje ter vzdrževanje nepremičnin v skupni vrednosti 499.283,32 EUR in drugo z dne 16. 12. 2019 za vzdrževanje nepremičnin v skupni vrednosti 499.283,32 EUR. Tudi če bi bilo mogoče šteti, da je prišlo pri zapisu vsebine del na prvi različici referenčnega potrdila do očitne napake (Državna revizijska komisija tega ni presojala), kot to navaja izbrani ponudnik, pa vendarle ne gre spregledati, da je na obeh različicah referenčnega potrdila pod rubriko »Datum začetka in končanja posla« navedeno »25.10.2016 – 10.10.2019«. Kot je že bilo ugotovljeno, je pričela »Pogodba o upravljanju nepremičnin v lasti DUTB št. JN/15-NEP/2017«, po kateri so se referenčna dela izvajala, veljati s podpisom obeh pogodbenih strank in s prejemom bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (tj. lahko najprej šele 27. 11. 2017, ko je bila pogodba podpisana), uporabljati se je začela dne 1. 1. 2018, sklenjena pa je bila za obdobje dveh let (z možnostjo podaljšanja). Glede na to, da je bila navedena pogodba lahko veljavna šele od 27. 11. 2017 dalje in se je uporabljala šele od 1. 1. 2018 dalje, se gre strinjati z vlagateljem, da ni jasno, kako so se lahko dela po tej pogodbi izvajala že približno eno leto pred tem, tj. od dne 25. 10. 2016 dalje, kot to izhaja iz obeh različic referenčnega potrdila, ki ju je predložil izbrani ponudnik. In, po drugi strani, če (referenčni) naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 14. 2. 2020 sam priznava, da je bila omenjena pogodba še vedno v veljavi na dan izteka roka za oddajo ponudb (tj. dne 29. 10. 2019), potem ni jasno, zakaj je ta isti (referenčni) naročnik na referenčnem potrdilu kot datum končanja posla navedel 10. 10. 2019, kot to utemeljeno izpostavlja vlagatelj.

    Ker pa naročnik navedenih dejstev v izpostavljenih delih, ki si medsebojno nasprotujejo, ni uspel pojasniti, navedena dejstva pa so bistvena za presojo izpolnjevanja zahtev glede zaključenosti reference oziroma glede referenčnega obdobja, se Državna revizijska komisija ne more strinjati z naročnikom, da referenca izbranega ponudnika v vrednosti 499.283,32 EUR izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Upoštevaje navedeno je treba posledično pritrditi vlagatelju, da je naročnik preuranjeno sprejel zaključek o izpolnjevanju referenčnega pogoja oziroma o izkazanosti tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika. Kot namreč pravilno ugotavlja vlagatelj, izbrani ponudnik brez navedene reference DUTB, d.d., ne izkazuje petih referenc v skupni vrednosti 1.300.000,00 EUR, kot je to zahteval naročnik (od šestih priglašenih referenc v skupni vrednosti 2.208.002,91 EUR je eno, tj. referenco v vrednosti 508.719,59 EUR, kot neustrezno označil že naročnik sam, za drugo, tj. referenco v vrednosti 499.283,32 EUR, pa je bilo v tem revizijskem postopku ugotovljeno, da je – v mejah navedb in dokazov, kot sta jih podala vlagatelj in naročnik – ni bilo mogoče označiti za ustrezno).

    Ker je že na podlagi obravnavanih navedb mogoče ugotoviti, da je naročnik preuranjeno sprejel zaključek o izkazanosti tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija preostalih navedb vlagatelja, usmerjenih v utemeljevanje neustreznosti referenc in s tem istega zatrjevanega dejstva (tj. neizkazanosti tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika) ni obravnavala (zlasti tudi zaradi ugotovitev, predstavljenih v nadaljevanju).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik niti v dopolnitvi ponudbe ni podal zahtevane izjave oziroma dokazila in tako ni izkazal, da bo izvajal vzdrževanje nepremičnin na celotnem ozemlju RS in da se bo na obvestilo odzval, v kolikor bo šlo za nujni primer, v času maksimalno 2 ur, sicer pa dopolnitev ponudbe v tem delu, ki po zatrjevanju vlagatelja sodi med tehnične specifikacije, po njegovem mnenju tudi ni bila dopustna.

    Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki »Tehnična in kadrovska sposobnost« med drugim določil:

    1. /…/Prav tako je ponudnik dolžan izvajati vzdrževanje na celotnem ozemlju RS ter razpolagati z odzivnim časom na obvestilo, v kolikor gre za nujni primer, v maksimalno 2 urah.«

    Kot dokazilo o izpolnjevanju citirane zahteve je naročnik predpisal lastno izjavo ponudnika, »da bo izvajal vzdrževanje na celotnem ozemlju RS ter, da razpolaga z odzivnim časom na obvestilo, v kolikor gre za nujni primer, v maksimalno 2 urah«. Ker je torej naročnik za dokazovanje izpolnjevanja navedenih zahtev jasno in nedvoumno predpisal lastno izjavo z natančno in konkretno določeno vsebino (kar med strankama postopka ni sporno), so za odločitev v dani zadevi irelevantne njegove navedbe o tem, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje citiranih zahtev izpolnil že s parafiranjem vzorca pogodbe in s predložitvijo ESPD. S slednjim je namreč izbrani ponudnik zgolj splošno potrdil, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, nikjer pa ni podal konkretne izjave v zahtevani vsebini (tj. »da bo izvajal vzdrževanje na celotnem ozemlju RS ter, da razpolaga z odzivnim časom na obvestilo, v kolikor gre za nujni primer, v maksimalno 2 urah«).

    Tako je tudi naročnik, o čemer med strankama ni spora, potrjeno pa je tudi z vpogledom v spisovno dokumentacijo, izbranega ponudnika z dopisom »Zahteva za pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe« z dne 13. 11. 2019 pozval, naj obrazloži oziroma pojasni, iz kje izhaja, da bo izvajal vzdrževanje na celotnem ozemlju RS ter da bo razpolagal z odzivnim časom na obvestilo, v kolikor bo šlo za nujni primer, v maksimalno 2 urah.

    Stranki sta si enotni, razvidno pa je tudi iz spisovne dokumentacije, da je izbrani ponudnik na podlagi dopisa z dne 13. 11. 2019 naročniku posredoval dopis, št. MP-9/2019 z dne 19. 11. 2019, z naslednjo vsebino:

    »/…/Izjavljamo, da je naše podjetje zanesljivo, sposobno upravljanja in vzdrževanja, ima izkušnje in ugled, ter ima organizirano zadostno število kadrovskih kapacitet: tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev z ustrezno izobrazbo in strokovnimi kvalifikacijami, ki so pravočasno in kvalitetno sposobni izvesti predmetno javno naročilo.

    Izrecno izjavljamo, da bomo, v skladu z zahtevami javnega naročila »Vzdrževanje nepremičnin v lasti DUTB« št. objave JN006412/2019 odzivni v nujnih primerih, v maksimalno dveh urah./…/«.

    Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, kakšna je narava izpostavljenih zahtev o vzdrževanju nepremičnin na celotnem ozemlju RS in odzivnem času v nujnih primerih (ali gre za tehnične specifikacije, kot to zatrjuje vlagatelj, ali za pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično ter strokovno sposobnost, kot to zatrjuje naročnik), in ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali je dopolnjevanje ponudbe v izpostavljenem delu sploh dopustno, kot bistveno ugotavlja naslednje:
    - da je naročnik za dokazovanje izpolnjevanja zahteve o tem, da bo ponudnik izvajal vzdrževanje nepremičnin na celotnem ozemlju RS, in zahteve o tem, da se bo v nujnih primerih na obvestilo odzval v času maksimalno 2 ur, zahteval lastno izjavo z natančno in konkretno določeno vsebino,
    - da se je na podlagi pregleda ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika treba strinjati z vlagateljevo navedbo o tem, da izbrani ponudnik takšne izjave (v predpisani vsebini) v ponudbi ni predložil,
    - da je utemeljena vlagateljeva navedba (ki je naročnik ne zanika), da je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj pojasni, iz kje izhaja, da bo izvajal vzdrževanje na celotnem ozemlju RS ter da bo razpolagal z odzivnim časom na obvestilo, v kolikor bo šlo za nujni primer, v maksimalno 2 urah (gl. dopis naročnika »Zahteva za pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe« z dne 13. 11. 2019),
    - da je utemeljena vlagateljeva navedba o tem, da izbrani ponudnik tudi na podlagi poziva naročnika s konkretno in jasno zahtevo za pojasnilo ni uspel pojasniti, kje iz ponudbene dokumentacije naj bi izhajalo izkazovanje navedenih zahtev, pač pa je naročniku posredoval dopis oziroma izjavo, št. MP-9/2019 z dne 19. 11. 2019, iz katere pa še vedno ne izhaja konkretno, da bo izbrani ponudnik izvajal vzdrževanje nepremičnin na celotnem ozemlju RS, kot je to zahteval naročnik.

    Na podlagi predstavljenih ugotovitev se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da ponudba izbranega ponudnika (niti po posredovanju dopisa, št. MP-9/2019 z dne 19. 11. 2019) ne vsebuje izjave o tem, da bo izbrani ponudnik izvajal vzdrževanje nepremičnin na celotnem ozemlju RS, posledično pa ni skladna z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ni dopustna (prim. 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

    Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi izpostavljenih navedb ugotovila, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb o tem, da izbrani ponudnik niti v (nedopustni) dopolnitvi ponudbe ni podal zahtevane izjave oziroma ni izkazal, da razpolaga z odzivnim časom na obvestilo, v kolikor gre za nujni primer, v maksimalno 2 urah, saj omenjene navedbe, ki so usmerjene v utemeljevanje enake kršitve naročnika (tj. oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku kljub nedopustni ponudbi) ne bi več mogle vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

    Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Nova odločitev o oddaji naročila« z dne 16. 1. 2020.

    Ker je torej Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih navedb, se v nadaljevanju ni opredeljevala do preostalih trditev strank (tj. trditev v zvezi z (ne)izkazanostjo obstoja nekaznovanosti, v zvezi z merilom »C2 – certifikat kakovosti« ter v zvezi s pojasnili izbranega ponudnika, ki se nanašajo na ponudbeni predračun), saj te ne bi več mogle vplivati na odločitev v dani zadevi. Treba je namreč vedeti, da bi ponudba izbranega ponudnika (med drugim) potrebovala odpravo pomanjkljivosti v delu zahtevanega dokazila za izpolnjevanje zahteve glede vzdrževanja nepremičnin na celotnem ozemlju RS, v katerem pa je izbrani ponudnik (ne glede na to, kakšna je narava te zahteve in ali je torej dopolnjevanje ponudbe v tem delu sploh dopustno) enkrat že dopolnil svojo ponudbo.

    Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v pripravljalnih vlogah, s katerima se je opredelil do navedb naročnika, zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika. Ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, temveč na naročnikovo odločitev o izbiri ponudnika, s katerim bo v okviru konkretnega postopka javnega naročanja sklenil okvirni sporazum, je potrebno višino takse določiti v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN. Ta med drugim določa, da znaša taksa 2.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja.

    Ker se v konkretnem primeru zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, sprejeto v odprtem postopku, in je vlagatelj takso namesto v višini 6.000,00 EUR, kakor jo zakon določa za primer, kot je konkretni, plačal v višini 25.000,00 EUR, bo Državna revizijska komisija o vračilu preplačanega dela takse vlagatelju v znesku 19.000,00 EUR odločila v skladu z določbo 72. člena ZPVPJN.

    Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške (kot vrednost spora je štela ocenjeno vrednost v višini 2.000.000,00 EUR brez DDV):
    - strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 2.196,00 EUR,
    - izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR, ter
    - strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 6.000,00 EUR.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 8.225,28 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo dveh pripravljalnih vlog, in sicer vloge z dne 21. 2. 2020 in vloge z dne 11. 3. 2020, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za ti vlogi. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

    Skladno z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora naročnik vlagatelju stroške v višini 8.225,28 EUR povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, dne 3. 4. 2020



    Predsednica senata:
    Dr. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
    - Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana,
    - Iskra, elektro in sistemske rešitve, d.o.o., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.



    Vložiti:
    - v spis zadeve.


    V vednost:
    - finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.

    Natisni stran