018-041/2020 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivno izvajanje asfaltiranja in izvajanje gradbenih del za potrebe Javnega Komunalnega podjetja Vrhnika« v sklopu 1 »Asfaltiranje«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CPK, d.d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Koper, Ulica 15. maja 14, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, Vrhnika (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 3. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13. 12. 2019, pod št. objave JN008646/2019-B01, popravki pa dne 19. 12. 2019, dne 23. 12. 2019 in dne 9. 1. 2020, pod št. objav JN008646/2019-K01, JN008646/2019-K02 in JN008646/2019-K03.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4151-1/2019 z dne 3. 2. 2020, predmetno javno naročilo v sklopu 1 »Asfaltiranje« (v nadaljevanju: sklop 1) oddal v izvedbo ponudniku TRGOGRAD trgovina in gradbeništvo, d.o.o., Litija, Breg pri Litiji 56, Litija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 2. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Predlaga tudi vračilo preplačila takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s pravnim poukom v višini 25.000,00 EUR, saj se pri predmetnem javnem naročilu odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN pa v takšnem primeru taksa znaša 6.000,00 EUR. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik v sklopu 1 ni izpolnil naročnikove zahteve v zvezi s finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe. Naročnik je zahteval predložitev zavarovanja za resnost ponudbe v obliki menične izjave in bianco menice v višini najmanj 2,00% ponudbene vrednosti z DDV. Ponudbena vrednost izbranega ponudnika znaša 1.253.202,30 EUR z DDV, zato bi moral izbrani ponudnik za sklop 1 predložiti finančno zavarovanje v višini 25.064,05 EUR. Izbrani ponudnik je predložil menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčitev menice v višini največ 25.064,03 EUR, kar pomeni, da je zagotovljeno finančno zavarovanje prenizko za 0,02 EUR. Po mnenju vlagatelja bi naročnik moral izbranega ponudnika zavrniti, kot je bilo določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja, da tudi če naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi izrecno predvidel posledice neustrezne predložitve finančnega zavarovanja, ponudbe izbranega ponudnika že na podlagi 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3) ne bi bilo mogoče označiti za dopustno, saj predložitev finančnega zavarovanja, ki ne dosega zahtevane vrednosti, ni skladno z zahtevami naročnika. Navaja, da iz tretjega odstavka 88. člena ZJN-3 izhaja, da je zavarovanje za resnost ponudbe poseben del ponudbe, ki se nanaša na izkazovanje ponudnikove ustreznosti oziroma usposobljenosti za izvedbo javnega naročila in je tesno povezan s samo ponudbo ter namenjen resnosti izkazovanja ponudbene volje, pri čemer se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-149/2016, 018-196/2017, 018-087/2018. Zavarovanje za resnost ponudbe naročniku zagotavlja, da po razkritju ponudbenih cen in ostalih elementov meril na javnem odpiranju, ponudniki ne bi umaknili svoje ponudbe v korist manj ugodnega ponudnika. Skladno z namenom in vlogo zavarovanja za resnost ponudbe gre torej za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivosti ni mogoče odpravljati s spreminjanjem ali dopolnjevanjem neustreznega zavarovanja s predložitvijo manjkajočega zavarovanja. Poudarja, da predložitev finančnega zavarovanja v višini nižji od zahtevane predstavlja napako v vsebini finančnega zavarovanja, ki je ni mogoče odpraviti. Zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je ponudbo oddal izbranemu ponudniku, ki ni predložil zavarovanja za resnost ponudbe v zahtevani višini, ravnal v nasprotju z določbami lastne dokumentacije in v nasprotju z a) točko prvega odstavka 89. člena ZJN-3.

Naročnik je dne 18. 2. 2020 skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN kopijo zahtevka za revizijo posredoval izbranemu ponudniku. Iz dokumentacije naročnika izhaja, da v zakonsko določenem roku, niti kasneje, ni prejel odgovora oziroma izjasnitve s strani izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom z dne 3. 3. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Državni revizijski komisiji predlaga, da skladno s četrtim in petim odstavkom 72. člena ZPVPJN, ministrstvu pristojnemu za finance naloži povračilo preveč plačane takse vlagatelja v višini 19.000,00 EUR. Naročnik navaja, da je bilo skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevano, da mora ponudnik k ponudbi predložiti zavarovanje za resnost ponudbe v višini dveh odstotkov ponudbene vrednosti z DDV za posamezen sklop. Dodaja, da v nobenem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil ali zahteval oziroma kako drugače opredelil načina zaokroževanja izračunanega zneska dveh odstotkov od ponudbene vrednosti v EUR z DDV. Ni določil, da morajo ponudniki znesek zaokrožiti na nič decimalnih mest (znesek, izražen na 1 EUR natančno), na eno decimalno mesto (znesek, izražen na 0,1 EUR natančno) ali na dve decimalni mesti (znesek, izražen na 0,01 EUR natančno). Pojasnjuje, da je bil njegov namen, da morajo ponudniki predložiti zavarovanje, ki je enako ali višje od dveh odstotkov ponudbene vrednosti z DDV zaokroženo na nič decimalnih mest. Kot ustrezno zavarovanje v primeru ponudbene vrednosti izbranega ponudnika je torej zahtevano zavarovanje za resnost ponudbe v višini najmanj 25.064,00 EUR, kar predstavlja dva odstotka ponudbene vrednosti izbranega ponudnika zaokroženo na nič decimalnih mest. S tem, ko je izbrani ponudnik predložil zavarovanje za resnost ponudbe, ki presega minimalni zahtevani znesek, je predložil zavarovanje, ki v celoti izpolnjuje vse zahteve naročnika, zato naročnik ni imel podlage, da izbranega ponudnika izključi iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik dopušča tudi možnost, da je glede na vlagateljeve navedbe, zahteva naročnika nejasna. V primeru nejasnosti zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa opozarja na stališče Državne revizijske komisije in načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), skladno s katerim morajo biti vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno, ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika. Ob upoštevanju slednjega bi moral naročnik, ki želi, da se finančno zavarovanje za resnost ponudbe zaokrožuje na poljubno število decimalnih mest, pa tega izrecno ne navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, šteti kot ustrezno vsako zavarovanje, ki bi izpolnjevalo zahtevo zaokroženo na nič decimalnih mest (slednje utemeljuje tudi s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-079/2017). Skladno z navedenim poudarja, da tudi v kolikor bi bilo mogoče šteti, da je zahteval finančno zavarovanje za resnost ponudbe zaokroženo na dve decimalni mesti, bi moral glede na pojasnjeno stališče Državne revizijske komisije kot ustrezno šteti tudi zavarovanje, kot ga je predložil izbrani ponudnik. Vsled navedenemu naročnik zavrača očitke vlagatelja kot neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 3. 2020 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 9. 3. 2020, skladno s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 12. 3. 2020.

Vlagatelj v vlogi z dne 9. 3. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je bila zahteva dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasna in je od ponudnikov zahtevala predložitev finančnega zavarovanja v višini 2,00% od ponudbene vrednosti z DDV. Zatrjuje, da ponudnik zneska zavarovanja ni zaokroževal, ampak je menico tudi sam omejil s centi, pri čemer znesek na menični izjavi ne predstavlja 2,00% od njegove ponudbene vrednosti z DDV. Dodaja, da je naročnik na vseh mestih v dokumentaciji, kjer je poudarjal pomembnost finančnega zavarovanja, ki ga je predpisal s številko, odstotek zaokrožil na dve decimalni mesti natančno (2,00%), na podlagi česar so lahko vsi ponudniki razumeli, da mora biti tudi finančno zavarovanje zaokroženo na dve decimalni mesti natančno. V zadevi Državne revizijske komisije na katero se sklicuje naročnik (št. 018-079/2017) je situacija drugačna, saj je v navedeni zadevi naročnik opredelil višino zavarovanja za resnost ponudbe brez decimalnih mest (3%). Pri predmetnem javnem naročilu pa je naročnik zahteval predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v višini odstotka določenega z dvema decimalnima mestoma tj. 2,00%. Poudarja tudi, da naročnik sam v Sklepu s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo navaja, da je zahteval znesek zavarovanja v višini 25.064,00 EUR, kar je v nasprotju z zatrjevano razlago po zaokroževanju na nič decimalnih mesti (25.064 EUR). Da je bila v konkretnem primeru zahteva naročnika dovolj jasna, da so lahko ponudniki razumeli obveznost predložitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe zaokroženega na dve decimalni mesti natančno, je razvidno tudi iz načina opredelitve različnih vrednosti naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je vse vrednosti navedel na dve decimalni mesti natančno (zahtevane reference v višini »800.00,00 EUR« in »200.000,00 EUR«, finančna zavarovanja v višini »2,00%«, »10,00%«, »5,00%« in zavarovanje odgovornosti v višini »150.000,00 EUR«). Izpostavlja še, da naročnik niti za popis del nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, da morajo biti cene v popisu del zaokrožene na dve decimalni mesti, je pa v Odločitvi o oddaji javnega naročila, kjer je izbral ponudbo izbranega ponudnika, upošteval ponudbeno vrednost na dve decimalni mesti natančno (tj. 1.253.202,30 EUR z DDV). Tako ni jasno, na kateri pravni podlagi naročnik ustvarja različen kriterij za obravnavo ponudbene cene na dve decimalni mesti natančno, obravnavo finančnega zavarovanja za resnost ponudbe pa na nič decimalnih mest natančno. Tudi upoštevaje določbe Zakona o uvedbi evra (Uradni list RS, št. 114/06), skladno s katerim se denarni zneski zaokrožijo na najbližji cent, bi v primeru unovčenja finančnega zavarovanja, iz računa izbranega ponudnika, bil odtegnjen znesek na dve decimalni mesti natančno in ne znesek zaokrožen na nič decimalnih mest.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ocenil, da je finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je predložil izbrani ponudnik, skladno z zahtevami naročnika, in posledično izbranemu ponudniku (katerega ponudbo je ocenil za dopustno) oddal predmetno javno naročilo.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko naročnik, skladno z drugim odstavkom 93. člena ZJN-3 (ki določa, da lahko naročnik določi pogoje in načine zavarovanja resnosti ponudbe, dobre izvedbe posla ali odprave napak v garancijski dobi) zahteva predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Če naročnik zahteva zavarovanje za resnost ponudbe, morajo biti pogoji in način zavarovanja sorazmerni javnemu naročilu (druga poved drugega odstavka 93. člena ZJN-3), prav tako pa mora naročnik pri oblikovanju zahtev zavarovanja upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016).

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »Finančna zavarovanja«, med drugim določil tudi zavarovanje za resnost ponudbe, in sicer je zahteval predložitev menične izjave in bianco menice, ter višino zavarovanja za resnost ponudbe: »najmanj 2,00 % ponudbene vrednosti z DDV«.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo menično izjavo, s katero pooblastijo naročnika za izpolnitev in unovčenje (predložene bianco) menice v višini 2,00% od ponudbene vrednosti z DDV.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da znaša ponudbena vrednost izbranega ponudnika 1.253.202,30 EUR z DDV in da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil (podpisano bianco menico in) menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice, v kateri je vpisan znesek v višini 25.064,03 EUR.

Iz navedb vlagatelja izhaja, da je izbrani ponudnik, ob upoštevanju njegove ponudbene vrednosti z DDV in ob upoštevanju naročnikove zahteve, določene v poglavju »Finančna zavarovanja«, predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe v neustrezni višini (prenizko v višini 0,02 EUR). Vlagatelj zatrjuje, da je bil naročnik zaradi predložitve zavarovanja za resnost ponudbe v neustrezni višini dolžan (brez pozivanja na odpravo te pomanjkljivosti) zavrniti ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa zatrjuje, da je predloženo finančno zavarovanje za resnost ponudbe skladno z njegovimi zahtevami oziroma da je potrebno zaradi nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede na ponudbeno vrednost izbranega ponudnika šteti kot ustrezno vsako zavarovanje, ki je enako ali presega 25.064,00 EUR.

Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da mora biti skladno z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Načelo transparentnosti javnega naročanja med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (na katero se sklicuje tudi naročnik), nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-079/2017, 018-183/2018, 018-002/2019).

Kot izhaja iz zgoraj citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini »2,00% od ponudbene vrednosti z DDV«. Ugotoviti gre, da 2,00% od ponudbene vrednosti z DDV izbranega ponudnika (tj. 1.253.202,30 EUR) znaša 25.064,046 EUR. Ob upoštevanju, da je najmanjše plačilno sredstvo en cent oz. stotina evra (kar izpostavlja tudi vlagatelj), izbrani ponudnik finančnega zavarovanja v izračunani višini ne more predložiti, kar pomeni, da je izračunani znesek zahtevane minimalne višine zavarovanja potrebno zaokrožiti. Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovila, da gre slediti navedbam naročnika, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil načina zaokroževanja izračunanega zneska 2,00% od ponudbene vrednosti z DDV, saj ni določil, ali morajo ponudniki izračunani znesek minimalnega zavarovanja za resnost ponudbe zaokrožiti na nič decimalnih mest (znesek, izražen na 1 EUR natančno), na eno decimalno mesto (znesek, izražen na 0,1 EUR oz. 10 centov natančno) ali na dve decimalni mesti (znesek, izražen na 0,01 EUR oz. en cent natančno) natančno. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik način zaokroževanja oziroma mesto zaokrožitve izračunanega zneska zahtevanega finančnega zavarovanja v višini »2,00% od ponudbene vrednosti z DDV«, prepustil ponudnikom. Da bi bilo mogoče slediti navedbam vlagatelja, da so morali ponudniki (in torej tudi izbrani ponudnik) izračunani znesek »2,00% od ponudbene vrednosti z DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja, ponuditi najmanj v višini izračunani zaokroženo na dve decimalni mesti natančno, bi moral naročnik to, skladno z načelom transparentnosti, izrecno, jasno in nedvoumno zahtevati v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob umanjkanju takšne vnaprej določene zahteve pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ponudnikom prepustil odločitev, na kakšen način bodo zaokrožili izračunani znesek »2,00% od ponudbene vrednosti z DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-079/2017).

Ob upoštevanju, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot dopustno šteti vsako ponudbo, ki zahteve naročnika izpolnjuje po katerikoli od njenih možnih razlag, in ob upoštevanju, da je naročnik ponudnikom prepustil odločitev na koliko decimalnih števil (nič, ena ali dve) bodo zaokrožili izračunani znesek »2,00% od ponudbene vrednosti z DDV«, gre ugotoviti, da je kot skladno z naročnikovimi zahtevami potrebno šteti finančno zavarovanje v višini, ki predstavlja izračunan znesek »2,00% od ponudbene vrednosti z DDV«, zaokrožen na nič, eno ali dve decimalni mesti. V obravnavanem primeru je izbrani ponudnik predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini 25.064,03 EUR, to pa je znesek, ki je višji od zneska 2,00% od ponudbene vrednosti z DDV, zaokroženega na nič decimalnih mest (tj. od zneska 25.064 EUR). Glede na navedeno je zato potrebno ugotoviti, da je višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik predložil, skladna z zahtevo naročnika določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Navedene ugotovitve ne spremeni zatrjevanje vlagatelja, da je naročnik pri predmetni zadevi odstotek zahtevanega zavarovanja navedel z zapisom »2,00%« in torej na dve decimalni mesti natančno, zaradi česar dejansko stanje naj ne bi bilo primerljivo z zadevo št. 018-079/2017, kjer je bila zahtevana višina zavarovanja opredeljena z zapisom »3%«. Zgolj dejstvo, da je naročnik zapis vrednosti odstotka ali katere koli druge vrednosti (kot zatrjuje vlagatelj: zahtevano višino referenčne vrednosti, zahtevano višino zavarovanja odgovornosti, itd.), ki jo navaja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, navedel z zapisom številk na dve decimalni mesti natančno, še ne predstavlja (na transparenten način določene) izrecne, jasne in nedvoumne zahteve, da morajo ponudniki višino finančnega zavarovanja za resnosti ponudbe ponuditi v višini odstotka izračunanega na dve decimalni mesti natančno. Oblika zapisa odstotka sama zase še ne predstavlja natančnega pravila o načinu zaokroževanja posameznih izračunov zahtevanih vrednosti, ki bi bodisi v primeru oblike zapisa »2,00%« ali oblike zapisa »3%« predstavljala zahtevo o zaokroževanju, ki je jasna, natančna in nedvoumna, oziroma taka, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njen natančen obseg in jo razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovi zahtevi. V obeh situacijah je, ne glede na obliko zapisa odstotka, ob upoštevanju umanjkanja vnaprej določene jasne zahteve po številu decimalnih mest zaokrožitve izračuna zahtevanega finančnega zavarovanja, možnih več razlag, v takšnih primerih, pa je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-122/2018, št. 018-004/2019).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik kljub temu, da pri predmetni zadevi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti za popis del ni navedel, da morajo biti cene zaokrožene na dve decimalni mesti natančno, upošteval ponudbene vrednosti zaokrožene na dve decimalni mesti, zato izpostavlja različen kriterij naročnika za obravnavo ponudbene cene in finančnega zavarovanja resnosti ponudb.

Državna revizijska komisija z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v okviru ponudbenega predračuna (ki predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) z oblikovanjem stolpcev določil pravila zaokroževanja prikaza in zmnožkov postavk popisa del in nenazadnje končne ponudbene vrednosti na dve decimalni mesti natančno (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-210/2017). Ker je naročnik z oblikovanjem stolpcev v ponudbenem predračunu jasno določil pravilo zaokroževanja postavk v popisu del (vrednost v EUR brez DDV) in končne ponudbene vrednosti (ponudniki, pa v zaklenjene stolpce niso mogli posegati), ni mogoče slediti vlagatelju, da je naročnik višino ponudbene vrednost upošteval na dve decimalni mesti natančno brez podlage, pri višini izračuna finančnega zavarovanja pa (brez podlage) ravnal drugače (saj kot je bilo že zgoraj pojasnjeno v delu finančnih zavarovanj ni določil pravila oziroma načina zaokroževanja).

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da je izbrani ponudnik predložil finančno zavarovanje v neustrezni (tj. prenizki) višini, se za obravnavani spor izkažejo pravno nerelevantne navedbe vlagatelja, da vsebinskih napak v predloženem finančnem zavarovanju za resnost ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb ni dopustno odpravljati, zato se Državna revizijska komisija do njih vsebinsko ni opredeljevala.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev preveč plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je (skladno s pravnim poukom naročnika) plačal v znesku 25.000,00 EUR.

Takso za predrevizijski in revizijski postopek je naročnik v konkretnem primeru določil v napačni višini, saj ta ne znaša 25.000,00 EUR, temveč – ob upoštevanju dejstva, da se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, sprejeto v odprtem postopku – 6.000,00 EUR (drugi odstavek 71. člena ZPVPJN).

Ker je v konkretnem primeru, kot že pojasnjeno, taksa znašala 6.000,00 EUR in ne 25.000,00 EUR, kolikor je plačal vlagatelj, Državna revizijska komisija pripominja, da bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 19.000,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 26. 3. 2020




Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika,
- Odvetniška družba Zupančič o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, 1000 Ljubljana,
- TRGOGRAD trgovina in gradbeništvo, d.o.o., Litija, Breg pri Litiji 56, 1270 Litija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran