018-044/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »čiščenje poslovnih prostorov, okoljsko manj obremenjujoča storitev« ter v zvezi z zahtevkom za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Aktiva čiščenje, d. o. o., Ljubljanska cesta 12 f, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, in pritožbo, ki jo je vložil pritožnik Celovite storitve, d. o. o., Kardeljeva cesta 85, Maribor (v nadaljevanju: pritožnik), ki ga zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 3. 2020

odločila:

1. Revizijski postopek postopka oddaje javnega naročila za »čiščenje poslovnih prostorov, okoljsko manj obremenjujoča storitev« (objava 30. 10. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007647/2019-B01, in 31. 10. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 211-516818), sklopi I, II in IV, se ustavi.

2. Pritožba pritožnika zoper odločitev o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrne.

3. Zahteva pritožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 30. 10. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007647/2019-B01, in 31. 10. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 211-516818) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-168/2019-66 z dne 30. 1. 2020 ponudnike med drugim obvestil, da je za sklope I, II in IV izbral pritožnikovo ponudbo.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 2. 2020 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za te sklope.

Pritožnik se je z vlogo z dne 17. 2. 2020, vloženo po pooblaščencu, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo. Pritožnik je navedel stroškovnik.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV. Naročnik je pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-97/2020-17 z dne 6. 3. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Pritožnik je vložil pritožbo z dne 6. 3. 2020 in predlagal, da se ugodi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, podredno pa razveljavitev odločitve o zavrnitvi stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in vrnitev naročniku v ponovno odločanje. Pritožnik je zahteval povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritožnik je ob citiranju, kaj je navedel v vlogi z dne 17. 2. 2020 in katera dokazila je predložil, navedel, da:
- je v zahtevku za revizijo upošteval 70. člen ZPVPJN, saj je stroške opredeljeno priglasil že v izjasnitvi o navedbah v zahtevku za revizijo,
- je bil njegov prispevek k rešitvi zadeve bistven, saj državni organi niso aktualizirali dejanskega stanja in so ga šele na podlagi obrazložitve in dokazil, ki jih je predložil, ko je opozoril na nepravilno dejansko stanje,
- so državni organi na Ministrstvu za javno upravo na njegov poziv, ki ga je naročnik omenil tudi na str. 11 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020, »za namen vodenja pravilnega e-dosje« posredovali točne podatke, s katerimi niso pred tem razpolagali oziroma jih aktualizirali,
- je pritožnik s svojo izjasnitvijo razblinil dilemo, ali obstaja razlog za izključitev glede na nasprotujoče podatke v informacijskem sistemu e-Dosje in evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije,
- med izrekom in obrazložitvijo obstaja nasprotje, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je v izreku navedeno, da je naročnik zavrnil stroške, »nastale z revizijo (ki jo izbrani ponudnik ni niti vložil«, v obrazložitvi pa je zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-97/2020-22 z dne 11. 3. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 3. 2020 umaknil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV.

Državna revizijska komisija je pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo v zvezi z izpodbijanjem odločitve o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV prejela umik zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV, zato je skladno s tretjim odstavkom 18. člena ZPVPJN revizijski postopek postopka oddaje javnega naročila za »čiščenje poslovnih prostorov, okoljsko manj obremenjujoča storitev«, sklopi I, II in IV, ustavila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pritožnik je v izjasnitvi o navedbah iz zahtevka za revizijo (tj. vlogi z dne 17. 2. 2020) navedel stroškovnik. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020 zavrnil pritožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, saj je ocenil, da v konkretnem primeru pritožnikov prispevek k rešitvi ni bistven in zato njegovi stroški niso potrebni. Pritožnik se s to naročnikovo odločitvijo ni strinjal, zato je vložil pritožbo v smislu prve povedi iz 50. člena ZPVPJN.

Naročnik je izbral pritožnikovo ponudbo za sklope I, II in IV, zato je bil pritožnik po vložitvi zahtevka za revizijo in njegovem prejemu pri naročniku z dopisom št. 430-97/2020-3 z dne 13. 2. 2020 upoštevajoč drugi odstavek 27. člena ZPVPJN upravičeno obveščen, da se lahko izjasni o navedbah iz zahtevka za revizijo. Pritožnik se je z vlogo z dne 17. 2. 2020 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, pri čemer je upoštevajoč šesti odstavek 70. člena ZPVPJN v vlogi z dne 17. 2. 2020 tudi opredeljeno navedel stroške, za katere je zahteval povrnitev. Vendar je pritožnik v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo upravičen do povrnitve stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, le, če bi bili ti stroški potrebni (prva poved iz četrtega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da je vlagatelj v zvezi z izbiro pritožnikove ponudbe za sklope I, II in IV naročniku očital, da ne zadostuje, če je preveril neobstoj razloga za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki ga je vključil v točko III.1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, le v informacijskem sistemu e-Dosje, temveč bi moral od pristojnega organa (tj. Finančne uprave Republike Slovenije; v nadaljevanju: FURS) pridobiti izpis iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, poleg tega pa je iz evidence delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ), razvidno, da je FURS izdal več odločitev zaradi kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črtno (Uradni list RS, št. 32/2014 s sprem.), ki so že pravnomočne, zato bi moral ugotoviti, da je pri pritožniku podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj je torej uveljavljal dve kršitvi, ki naj bi utemeljevali, da je naročnik kršil ZJN-3, ko je za sklope I, II in IV sprejel izpodbijano odločitev. Vlagatelj je tako navedel, da je naročnik, prvič, kršil drugi odstavek 89. člena ZJN-3, ker ni ustrezno preveril obstoja in vsebine podatkov iz pritožnikove ponudbe, in, drugič, ker ne bi smel zaključiti, da pri pritožniku ni podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je vlagatelj pravilno pravno utemeljeval prvo kršitev, ko se je skliceval na drugi odstavek 89. člena ZJN-3, saj neodvisno od tega, ali bi bilo treba potrditi, da očitek o pridobivanju podatkov iz informacijskega sistema e-Dosje pomeni vprašanje kršitve drugega odstavka 89. člena ZJN-3, ali pa bi bilo treba to obravnavati kot očitek o kršitvi pravil o dokazilih iz devetega odstavka 77. člena ZJN-3, odgovor za pritožnikov položaj ni bistven. Iz vloge z dne 17. 2. 2020 je namreč razvidno, da se pritožnik ni izjasnil o neustreznosti preveritve obstoja in vsebine podatkov iz svoje ponudbe oziroma pridobivanju dokazil, saj iz nobene navedbe ne izhaja, da bi se karkoli izjasnil o namenu, pomenu, statusu ipd. informacijskega sistema e-Dosje in naročnikovi preveritvi podatkov v njem. Se pa je pritožnik izjasnil o drugem razlogu, in sicer je pojasnil, zakaj pri njem ne obstaja razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. Pritožnik je pojasnil, da so podatki v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami pri ZRSZ napačni, ker odločitev FURS o storitvi prekrškov ni pravnomočna, poleg tega pa domnevni prekrški niso bili storjeni v zadnjih treh letih pred potekom roka za prejem ponudb. Pritožnik je tudi navedel, da mu Inšpektorat za delo Republike Slovenije ni nikoli izrekel globe zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje. Pritožnik je opozoril tudi na sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-180/19-17 z dne 7. 11. 2019, s katerim je bilo zadržano izvrševanje točke c drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3 in točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020 navedel, da je 23. 12. 2019 skladno z devetim odstavkom 77. člena ZJN-3 preveril obstoj razloga za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 v informacijskem sistemu e-Dosje, in sicer pri pritožniku na 9. 12. 2019 (dan, na katerega je potekel rok za prejem ponudb; točka IV.2.2 objav), pri čemer iz njega izhaja, da pri pritožniku ni podan ta razlog za izključitev. Naročnik je v nadaljevanju pojasnil, kaj je namen informacijskega sistema e-Dosje in kako ta deluje, pri čemer se je opiral na prejeto pojasnilo Ministrstva za javno upravo št. 430-42/20220/2 z dne 19. 2. 2020. Naročnik je tudi navedel, da je bila v izogib kakršnikoli dilemi na FURS in Inšpektorat za delo Republike Slovenije poslana zahteva za potrditev rezultatov v informacijskem sistemu e-Dosje glede razloga za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, pri čemer je iz prejetih odgovorov razvidno, da informacija za pritožnika v informacijskem sistemu e-Dosje izkazuje dejansko in pravilno stanje.

Državna revizijska komisija je vpogledala v posredovano dokumentacijo in ugotovila, da se v njej za pritožnika nahaja izpis iz informacijskega sistema e-Dosje, iz katerega je razvidno, da je naročnik 23. 12. 2019 (kar je tako pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-168/2019-66 z dne 30. 1. 2020, kot pred prejemom zahtevka za revizijo) preveril podatke v informacijskem sistemu e-Dosje za pritožnika, pri čemer je v zvezi z razlogom za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 razvidno, da pri pritožniku ta na 9. 12. 2019 ni podan. Državna revizijska komisija je v posredovani dokumentaciji vpogledala tudi v poziv št. 430-97/2020-13 z dne 24. 2. 2020, s katerim je naročnik pozval FURS in Inšpektorat za delo Republike Slovenije za dokazila, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je pri pritožniku podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je v posredovani dokumentaciji vpogledala tudi v pojasnilo Ministrstva za javno upravo št. 430-42/20220/2 z dne 19. 2. 2020, pa tudi pojasnilo FURS št. DT 0211-18985/2020-2 z dne 26. 2. 2020, da odločba o prekršku ni pravnomočna. Med posredovano dokumentacijo se nahaja tudi dopis Inšpektorata za delo Republike Slovenije št. 439-1/2020-23 z dne 26. 2. 2020, da pri pritožniku v določenem triletnem obdobju nista bili ugotovljeni dve relevantni kršitvi, za kateri bi bila pravnomočno izrečena globa.

Državna revizijska komisija najprej pritrjuje pritožniku, da je naročnik v 3. točki izreka dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020 navedel, da zavrača stroške, nastale z revizijo, v obrazložitvi pa je navedel, da zavrača stroške, nastale v predrevizijskem postopku, vendar neodvisno od tega, ali dejansko obstaja neskladje v označitvi stroškov, je očitno, da naročnik ne v 3. točki izreka dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020 ne v obrazložitvi ni odločil, da pritožniku prizna povrnitev kakršnihkoli stroškov. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja s pritožnikom, da ni vložil zahtevka za revizijo, je sporno besedno zvezo »stroškov, nastalih z revizijo« mogoče povsem jasno in nedvoumno razumeti, da je naročnik s tem označil stroške, ki jih je pritožnik navedel v stroškovniku v zvezi z izjasnitvijo o navedbah iz zahtevka za revizijo, in je torej zavrnil povrnitev stroškov, ki jih je pritožnik navedel v stroškovniku in naj bi jih imel, ker je vlagatelj uveljavljal pravno varstvo (»revizijo«) v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila (glede odločitve o oddaji javnega naročila za sklope I, II in IV). Stroški, nastali z izjasnitvijo o navedbah iz zahtevka za revizijo, so stroški, nastali v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da odločitev o zahtevku za revizijo v zvezi z očitkom o pomanjkljivi preveritvi obstoja in vsebine podatkov iz pritožnikove ponudbe zaradi razloga za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 v ničemer ne temelji na vlogi z dne 17. 2. 2020. Že zaradi tega se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020), da v zvezi s tem očitkom pritožnikov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven. Pritožnikovega prispevka v zvezi s tem očitkom namreč niti ni bilo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik že s preveritvijo v informacijskem sistemu e-Dosje 23. 12. 2019 lahko ugotovil, ali je bil pri pritožniku na 9. 12. 2019 podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, čemur pritrjujeta pojasnili Ministrstva za javno upravo št. 430-42/20220/2 z dne 19. 2. 2020 in FURS št. DT 0211-18985/2020-2 z dne 26. 2. 2020. FURS je v svojem pojasnilu opozoril, da odločba o prekršku ni pravnomočna. Dejstvo, da je v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, ki je objavljena na spletni strani ZRSZ, navedeno drugače, ne dokazuje, da je tudi FURS to odločbo štel kot pravnomočno. Iz pojasnila FURS št. DT 0211-18985/2020-2 z dne 26. 2. 2020 je razvidno, da je FURS seznanjen s sodnimi odločbami, zaradi katerih ni mogoče zaključiti, da je odločba o prekršku pravnomočna. Niti Inšpektorat za delo Republike Slovenije ne šteje, da je bila pritožniku pravnomočno izrečena kakšna globa (gl. dopis št. 439-1/2020-23 z dne 26. 2. 2020). Inšpektorat za delo Republike Slovenije se je oprl na svojo evidenco, ne pa na evidenco, ki je objavljena na spletni strani ZRSZ (oziroma evidenco ZRSZ). Iz pojasnila Ministrstva za javno upravo št. 430-42/20220/2 z dne 19. 2. 2020 je tudi razvidno, da evidenca delodajalcev z negativnimi referencami, ki je objavljena na spletni strani ZRSZ, ni našteta med evidencami iz prve povedi iz desetega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma prvega odstavka 3. člena Pravilnika o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja (Uradni list RS, št. 37/2018), v katerih informacijski sistem e-Dosje zbira podatke. Pritožnik sicer nikoli ni niti navedel, da evidenca delodajalcev z negativnimi referencami, ki je objavljena na spletni strani ZRSZ, predstavlja evidenco iz prve povedi iz desetega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma prvega odstavka 3. člena Pravilnika o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja. Pritožnik je sicer navedel, da »državni organi niso aktualizirali stanja in so ga šele na podlagi obrazložitve in dokazil, ki jih je predložil [pritožnik], potem, ko je vlagatelj zahtevka za revizijo opozoril na nepravilno stanje, ter so ti državni organi MJU na njihov ponovni poziv, ki ga omenja naročnik na str. 11 obrazložitve, za namen vodenja pravilnega e-dosje tudi posredovali točne podatke, s katerimi predhodno niso razpolagali oz. jih aktualizirali«, vendar te pritožnikove navedbe, ki je splošna in dokazno nepodprta, pri čemer ZRSZ ni državni organ, temveč je javni zavod (prvi odstavek 73. člena Zakona o urejanju trga dela, Uradni list RS, št. 80/2010 s sprem.), ne podpira že dejstvo, da je naročnik že pri vpogledu v informacijski sistem e-Dosje 23. 12. 2019 ugotovil, da razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 pri pritožniku na 9. 12. 2019 ni podan. Čeprav je res, da je v prvi povedi iz osmega odstavka 75. člena ZJN-3 določeno, da naročnik iz postopka javnega naročanja kadar koli v postopku izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz – med drugim – četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, datum o pravnomočnosti odločb s spletne strani ZRSZ, na katerega se je skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo (str. 13), se ne nanaša na čas po 9. 12. 2019, saj je vlagatelj navedel datum 5. 4. 2019. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je naročnik lahko ugotovil, da pri pritožniku ni podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, že na podlagi svojih ravnanj iz postopka javnega naročanja in svojih poizvedb pri Ministrstvu za javno upravo, FURS in Inšpektoratu za delo Republike Slovenije. Državna revizijska komisija se zato strinja z naročnikom (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020), da v zvezi s tem očitkom pritožnikov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven. Na podani zaključek ne more vplivati, da je pritožnik v vlogi z dne 17. 2. 2020 navedel še, da domnevni prekrški niso bili storjeni v zadnjih treh letih pred potekom roka za prejem ponudb in da Inšpektorat za delo Republike Slovenije ni izrekel nobene globe, saj je za zavrnitev očitka, da pri pritožniku ni podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, naročniku zadostovalo, da ugotovi, da ni podan element pravnomočnosti odločb o prekršku.

Pritožnik je opozoril tudi na sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-180/19-17 z dne 7. 11. 2019, ki pa za rešitev zadeve ni bil relevanten. Pritožnik namreč ni bil v položaju, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila (za sklope I, II ali IV) ugotovil, da je pri njem podan razlog za izključitev iz točke b četrtega odstavka 75. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik upravičeno zaključil, da pritožnikov prispevek k rešitvi zadeve ni (bil) bistven in mu zato ni priznal povrnitve stroškov. Državna revizijska komisija je zato pritožbo zavrnila skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN.

Pritožnik je v pritožbi zahteval povrnitev tudi stroškov zaradi vložitve pritožbe, vendar z njo ni uspel, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-97/2020-16 z dne 3. 3. 2020 upravičeno pritožniku ni priznal povrnitve stroškov iz vloge z dne 17. 2. 2020, ni ugotavljala, ali bi bila pritožba v smislu prve povedi iz 50. člena ZPVPJN zoper odločitev o stroških mogoča (dopustna) in ali bi morala sama odločiti o povrnitvi teh stroškov kot o akcesornem zahtevku. Pritožnik glede na predhodno pojasnjeno namreč ne bi mogel niti v takem primeru uspeti z zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, saj Državna revizijska komisija ob upoštevanju stališč, zaradi katerih je zavrnila pritožbo, pritožniku ne bi priznala povrnitve teh stroškov. Rezultat zavrženja pritožbe in sprejema odločitve o zavrnitvi povrnitve stroškov bi bil glede posledice (učinka) do pritožnika enak, saj pritožniku ne bi bila priznana povrnitev stroškov. Ker pritožnik ne bi uspel doseči povrnitve stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, ne bi uspel niti s povrnitvijo stroškov iz vloge z dne 6. 3. 2020 (tj. vloge »Pritožba«).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljeni.


V Ljubljani, 23. 3. 2020

Predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska cesta 6, 3210 Slovenske Konjice,
- odvetniška pisarna Bohl, d. o. o., Dunajska cesta 156 WTC, 1000 Ljubljana,
- MIV servis, d. o. o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor,
- Valina, d. o. o., Štepanjska cesta 22 b, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran