018-045/2020 Dravske elektrarne Maribor d.o.o

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova transportnega komunikacijskega sistema družb HSE in DEM« v zvezi s predlogom vlagatelja SMART COM d.o.o. informacijski in komunikacijski sistemi, Ljubljana, Brnčičeva ulica 45, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja ISKRATEL, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 3. 2020

odločila:

1. Obravnavanje predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Predlogoma za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik po postopku s pogajanji s predhodnim javnim razpisom oddaja javno naročilo »Prenova transportnega komunikacijskega sistema družb HSE in DEM«, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 22. 1. 2020, pod št. objave JN000349/2020-E01, popravek pa dne 10. 2. 2020, pod št. objave JN000349/2020-K01 in na Uradnem listu Evropske unije dne 23. 1. 2020, pod št. objave 2020/S 016-034893 in popravek dne 11. 2. 2020, pod št. objave 2020/S 029-068505.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 4. 3. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Predlaga tudi izdajo sklepa za zadržanje postopka iz 19. člena ZPVPJN (v nadaljevanju: predlog prvega vlagatelja).

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 3. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se javno naročilo spremeni na način, da se razdeli na dva sklopa in da se spremeni v vseh delih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so vezani na razdelitev na sklope, podredno pa, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti. Predlaga tudi izdajo sklepa za zadržanje postopka iz 19. člena ZPVPJN (v nadaljevanju: predlog drugega vlagatelja). V utemeljitev slednjega navaja, da je za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva v postopkih javnega naročanja bistveno, da imajo ponudniki možnost zaustaviti nezakonita ravnanja naročnika in preprečiti izvršitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe, če se ugotovi, da je bila sprejeta nezakonito.

Naročnik je Državni revizijski komisiji, dne 11. 3. 2020, odstopil dokumenta z dne 9. 3. 2020 s katerima predlaga odločitev o predlogih prvega in drugega vlagatelja za zadržanje postopka javnega naročila. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 13. 3. 2020, skladno s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 13. 3. 2020.

Državna revizijska komisija na tem mestu dodaja, da je dne 17. 3. 2020 s strani prvega vlagatelja prejela dopis »Pritožba in opozorila na kršitve«, v katerem zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil temeljna načela ZPVPJN, in sicer načeli zakonitosti in kontradiktornosti. Navaja, da iz spletne strani Državne revizijske komisije izhaja, da je naročnik dne 11.3.2020 odstopil dokumentacijo v zvezi z zahtevkom za revizijo v reševanje Državni revizijski komisiji in zatrjuje, da sam do dne 17.3.2020 ni prejel nobene odločitve, informacije ali odgovora glede vloženega zahtevka za revizijo, da bi se do le-te lahko opredelil. Skladno s četrtim odstavkom 28. člena ZPVPJN pa lahko naročnik Državni revizijski komisiji odstopi zadevo ne da bi o tem obvestil vlagatelja le v primeru molka, za molk pa se šteje šele obdobje po 20 dneh od prejema zahtevka in ne 5 dni.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik dne 11.3.2020 ni odstopil v reševanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, prav tako naročnik Državni revizijski komisiji ni odstopil dokumentacije predrevizijskega postopka kot napačno sklepa prvi vlagatelj v navedenem dopisu, pač pa le predlog za odločitev o vlagateljevem predlogu za zadržanje postopka javnega naročila. Tudi iz portala E-revizija ni razvidno, da bi Državna revizijska komisija v reševanje prejela zahtevek za revizijo, temveč kot navedeno le predlog za odločitev o predlogu prvega vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka skladno z 19. členom ZPVPJN. Ker dopisa z dne 17.3.2020 glede na dejstvo, da odločitev o zavrženju zahteva za revizijo in stroških postopka pravnega varstva, zoper katere je skladno s 50. členom ZPVPJN možno vložiti pritožbo, ni, tudi predmetnega dopisa ni mogoče obravnavati kot pritožbo. Državna revizijska komisija še pripominja, da bo imel prvi vlagatelj, skladno z določbami ZPVPJN, možnost opredelitve do navedb iz naročnikove odločitve, ko bo ta sprejeta oziroma odstopljena Državni revizijski komisiji.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja vložila predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje predlogov za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila združila v en postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima pravico, da skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN).

V primeru, ko vlagatelj vloži predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila pri naročniku, mora le-ta, skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN, v treh delovnih dneh od prejema tega predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. V obravnavanem primeru se je naročnik o predlogih vlagateljev izrekel v dopisih z dne 9. 3. 2020. Navedel je, da predloga vlagateljev nista utemeljena, saj vlagatelja nista utemeljila vpliva in izkazala okoliščin, ki bi izkazovale, da lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Navaja, da po vloženem zahtevku za revizijo ne more priti do sklenitve pogodbe in da so lahko vsa naročnikova ravnanja za katere se izkaže nezakonitost razveljavljena, izrecno pa ZPVPJN prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. V primeru, da vlagatelja uspeta z zahtevkom za revizijo, bo moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi, učinkovitost pravnega varstva vlagateljema, ne glede na nadaljevanje postopka javnega naročila, tako ne bo zmanjšana ali otežena. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega in odstopljene dokumentacije ugotavlja, da naročnik ni sprejel sklepa s katerim bi zadržal nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je predloga vlagateljev odstopil Državni revizijski komisiji (ravnanje po drugi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Na tem mestu Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik na portalu E-revizija pri zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, dne 11. 3. 2020, označil, da je zadržal nadaljnje aktivnosti v postopku javnega naročanja. Vendar glede na odstopljena dopisa za odločitev o predlogih prvega in drugega vlagatelja z dne 9. 3. 2020, v katerih naročnik Državni revizijski komisiji v mnenju predlaga, da predlogoma obeh vlagateljev ne ugodi ter upoštevajoč klic kontaktne osebe naročnika, ki je v telefonskem pogovoru, dne 11. 3. 2020, navedla, da je na portalu E-revizija storila napako in pomotoma označila zadržanje postopka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je oznaka zadržanja postopka na portalu E-revizija očitna napaka in naročnik postopka ni zadržal temveč je ravnal kot zgoraj navedeno po drugi alineji drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

ZPVPJN v četrtem odstavku 19. člena določa, da Državna revizijska komisija v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru prvi vlagatelj in drugi vlagatelj predloga za zadržanje postopka javnega naročanja z ničemer nista utemeljila in nista navedla nobenih okoliščin, ki bi predstavljale tehtne razloge za zadržanje postopka. V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, da je zadržanje potrebno zaradi zaustavitve nezakonitega ravnanja naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre slediti naročniku, da v primeru ugotovitve nezakonitosti, naročnik svoja ravnanja uskladi že v razpisni fazi, zaradi česar nadaljevanje postopka ne vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Ker tudi Državna revizijska komisija ni ugotovila posebnih oziroma izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, je na podlagi 19. člena ZPVPJN odločila, da predlogu prvega vlagatelja in drugega vlagatelja ne ugodi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 18. 3. 2020


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor,
- SMART COM d.o.o. informacijski in komunikacijski sistemi, Ljubljana, Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče,
- ISKRATEL, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran