EN

018-213/2019 SODO d.o.o.

Številka: 018-213/2019-15
Datum: 4. 3. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava merilno-komunikacijske opreme«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ELEKTRONABAVA d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 3. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 2. 2019 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 5. 2019, pod št. objave JN002802/2019-E01, dne 3. 5. 2019 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 086-207875.

Naročnik je dne 8. 11. 2019 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN002802/2019-ODL01P1) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, iz katere izhaja, da je bila izmed dveh prispelih ponudb kot ekonomsko najugodnejša izbrana ponudba ponudnika ISKRAEMECO, d.d., Savska loka 4, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 11. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna zaradi:
- obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3);
- nejasnosti ponujenega predmeta;
- predložitve neustreznega obrazca »SPECIFIKACIJE s prilogo »Tehnične Specifikacije««;
- neizpolnjevanja tehničnih zahtev za odklopnik in za podatkovni zbiralnik ter glede dnevnega obračunskega profila;
- manjkajoče dokumentacije in preuranjenosti naročnikove odločitve.
Meni, da v kolikor bi naročnik ravnal zakonito, bi moral ponudbo izbranega ponudnika označiti za nedopustno, javno naročilo pa oddati vlagatelju. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve ter povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 27. 11. 2019. V celoti nasprotuje navedbam vlagatelja in meni, da je bila odločitev naročnika pravilna in zakonita.

Naročnik je dne 16. 12. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi odločitve o zavrnitvi zahtevka pojasnjuje, da vlagatelj z navedbami o nejasnosti ponujenega predmeta in tehnični neustreznosti ne more uspeti, saj je bil v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pred strokovno komisijo pri neodvisni, nepristranski in strokovno usposobljeni pravni osebi SIQ (Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje) opravljen oz. ponovljen test ustreznost ponujenega blaga FAT (Factory Acceptance Test), o čemer je bilo izdano tudi poročilo. Vsi rezultati testiranj neodvisnega laboratorija so potrdili, da ponujeno blago v celoti izpolnjuje vse zahtevane tehnične specifikacije. Vlagatelj tem rezultatom ni nasprotoval niti teh testov ne izpodbija. Naročnik se v nadaljevanju podrobneje opredeljuje do vseh zatrjevanih očitkov vlagatelja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 20. 12. 2019 in 14. 1. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 20. 12. 2019. V zvezi z opravljenimi testi ustreznosti ponujenega blaga navaja, da mu naročnik kljub izrecnim pozivom oz. vprašanjem na vpogledu ni niti predočil teh testov niti omogočil vpogleda v njih, zaradi česar se v okviru zahtevka za revizijo do njih ni mogel opredeliti. Še bolj pereče naj bilo, da naročnik teh testov ni predlagal niti kot dokaz v konkretnem postopku ali jih priložil v okviru odločitve o zahtevku za revizijo. Glede na navedeno vlagatelj Državno revizijsko komisijo naproša, da sama zagotovi postopkovno pravilnost (pred)revizijskega postopka in skladno z načelom kontradiktornosti vlagatelju posreduje teste ustreznosti ponujenega blaga in mu določi dodaten primeren rok za izjasnitev do njihove vsebine. Za presojo konkretnih zatrjevanj iz zahtevka za revizijo naj bi bilo tudi nebistveno, ali je vsebini testov nasprotoval, saj bistvo zahtevka predstavljajo trditve, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije in več kot očitno ni ponudil opreme, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Ravno nasprotno pa naj bi naročnik priznaval, da ni dosledno upošteval vseh določil lastne razpisne dokumentacije (in veljavne zakonodaje), saj od izbranega ponudnika ni zahteval vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokazil, niti ga ni pozval na dopolnitev ponudbe v tem delu, temveč je predmetno vsebino ponudbe nedopustno enostransko in arbitrarno nadomestil z omenjenimi testi ustreznost blaga ter na tej podlagi izdal preuranjeno odločitev o oddaji naročila. Dodaja še, da pri testiranju ni bila zagotovljena absolutna neodvisnost testiranja in izključena možnost vplivanja ponudnika na potek testa, zato je vprašljiva tudi verodostojnost testov. Vlagatelj vztraja tudi pri vseh obstoječih navedbah iz zahtevka za revizijo in se podrobneje opredeljuje do preostalih navedb naročnika.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN z dopisom dne 20. 1. 2020 zaprosila Ministrstvo za finance, Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) za pojasnila o pravilnosti podatkov na presečni dan 18. 7. 2019 ob upoštevanju evidentiranih knjigovodskih dogodkov do vključno 18. 7. 2019. Pridobljeno pojasnilo FURS (dopis, št. DT 0211-5760/2020-2 z dne 28. 1. 2020) je Državna revizijska komisija poslala v opredelitev izbranemu ponudniku, vlagatelju in naročniku. Izbrani ponudnik se je o dopisu izjasnil z vlogo z dne 3. 2. 2020, naročnik z vlogo z dne 6. 2. 2020, vlagatelj pa z vlogo z dne 20. 2. 2020.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal zakonito s tem, ko je za ponudbo izbranega ugotovil, da je dopustna, temu ponudniku pa nato javno naročilo tudi oddal. Revizijske navedbe vlagatelja o (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena tega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.
Naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (drugi odstavek 89. člena ZJN-3).

Očitke o nedopustnosti ponudbe vlagatelj utemeljuje z zatrjevanjem obstoja razloga za izključitev izbranega ponudnika, nejasnosti ponujenega predmeta, nepredložitve nekaterih dokumentov (dokazil) ter neskladnosti ponujenih izdelkov z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, dodatno uveljavlja še kršitev pravice do vpogleda (35. člen ZJN-3) v teste ustreznosti ponujenega blaga ter neustreznost oz. vprašljivo verodostojnost izvedenih testov, naročniku pa očita, da je vsebino ponudbe nedopustno enostransko in arbitrarno nadomestil z omenjenimi testi. Državna revizijska komisija glede teh navedb ter z njimi povezanimi dokaznimi predlogi ugotavlja, da so prepozne, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti dokazal, zakaj teh dejstev in kršitev ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo – to navaja zgolj v zvezi s posameznimi dokaznimi predlogi glede izvedbe testiranja. Državna revizijska komisija se zato do teh navedb ne opredeljuje posebej, pripominja pa, da nobenega od dokumentov v zvezi s testiranjem ustreznosti ponujenega blaga ni upoštevala in svoje odločitve nanje ni oprla – strinjati se je namreč mogoče z vlagateljem v tem, da testi ustreznosti blaga ne morejo sanirati pomanjkljivosti v ponudbi, ki so predmet zahtevka za revizijo (npr. glede opredelitve predmeta, predložitve dokazil, ustreznosti dokazil v zvezi s tehničnimi specifikacijami itd., kar je vse vlagatelj utemeljeval na podlagi obstoječe ponudbene dokumentacije).


I.

Sklicujoč se na dokazila, ki jih je naročnik pridobil tekom postopka oddaje javnega naročila, vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da je pri izbranem ponudniku podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Pri tem potrdilo Posebnega finančnega urada z dne 7. 11. 2019, ki kot edino od pridobljenih dokazil izkazuje neobstoj izključitvenega razloga, označuje za očitno arbitrarno, saj naj ne bi vključevalo relevantnih podatkov o drugem delu izključitvenega razloga, oz. kot rezultat naknadne korekcije podatkov, kar pa naj skladno z veljavno zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije iz sklepa 018-141/2019-6 pri presoji dopustnosti ponudbe ne bi smelo biti upoštevno.

Naročnik očitkom nasprotuje in pojasnjuje vsebino pridobljenih dokazil. Zlasti navaja, da je sledil prepričljivi obrazložitvi v dopisu Posebnega finančnega urada (kot edino pristojnega za izdajo tovrstnih potrdil za izbranega ponudnika) z dne 7. 11. 2019, ki se nanaša tudi na drugi del izključitvenega razloga, vlagateljeve očitke o arbitrarnosti pa označuje za pavšalno ugibanje, ki ni podkrepljeno z nobenim dejstvom o tem, kaj naj bi ga delalo arbitrarnega oz. na kakšen način naj bi bili podatki naknadno popravljeni.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 v celoti vztraja pri predhodnih navedbah. Ponovno našteva vsa dokazila, s katerimi je naročnik razpolagal in meni, da ker potrdilo Posebnega finančnega urada z dne 7. 11. 2019 edino izkazuje drugačno stanje kot predhodna tri potrdila in ker je to potrdilo najbolj časovno oddaljeno od roka za oddajo ponudb, obstoji velika verjetnost, da je v vmesnem času prišlo do oddaje popravkov obračunov REK. Vlagatelj meni, da naročnik v trenutku izdaje izpodbijane odločitve ni razpolagal z jasno in nedvoumno informacijo o obstoju izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, zaradi česar je bila njegova odločitve preuranjena in nezakonita.

Skladno z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Naročnik je ta izključitveni razlog povzel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer pod točko B poglavja »7. PREVERJANJE SPOSOBNOSTI« dokumenta »NAVODILA PONUDNIKOM«, pri čemer je kot zahtevano dokazilo s tem v zvezi predvidel: »Gospodarski subjekt potrdi izpolnjevanje pogojev s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega obrazca ESPD.«

Vlagatelj je v ponudbi predložil obrazec ESPD, v katerem je v poglavju »Del III: Razlogi za izključitev«, v točki »B: Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost«, izjavil, da ni kršil obveznosti v zvezi s plačili davkov in v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3.

Naročnik je vsebino navedenega dela obrazca ESPD dne 28. 10. 2019, 5. 11. 2019 in 6. 11. 2019 preveril v informacijskem sistemu e-Dosje (deveti do dvanajsti odstavek 77. člena ZJN 3, v povezavi s Pravilnikom o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja – Uradni list RS, št. 37/2018). Iz tako pridobljenih izpisov iz sistema e-Dosje izhaja, da za izbranega ponudnika – ob upoštevanju stanja na dan 18. 7. 2019 – obstoji razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. S tem v zvezi je naročnik od FURS pridobil tudi potrdilo št. DT 0211-87805/2019-2 z dne 5. 11. 2019, v katerem je navedeno, da izbrani ponudnik nima izpolnjenih pogojev po ZJN-3 oz. po Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/2012 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNPOV).

Naročnik je nato od FURS (oz. Posebnega finančnega urada) prejel dopis št. DT 0211-88284/2019-6 z dne 7. 11. 2019, v katerem je pojasnjeno, da je predhodno razkritje pomotoma izdal Finančni urad Kranj, ki pa ne opravlja nalog finančnih uradov iz 5. člena Uredbe o določitvi finančnih uradov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 57/2014 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli 50 milijonov evrov; po tretjem odstavku 7. člena Uredbe naloge finančnih uradov za te gospodarske družbe opravlja Posebni finančni urad. V dopisu je nato še pojasnjeno, da je pri naknadnem preverjanju podatkov Posebni finančni urad ugotovil, da ima na dan 18. 7. 2019 zavezanec (izbrani ponudnik) izpolnjene pogoje po ZJN-3 oz. po ZJNPOV.

Upoštevaje predstavljena pojasnila FURS (oz. Posebnega finančnega urada) kot pristojnega organa v dopisu z dne 7. 11. 2019 ni mogoče slediti vlagateljevim revizijskim navedbam o tem, da naj to potrdilo ne bi vključevalo relevantnih podatkov o drugem delu izključitvenega razloga (tj. glede predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave) in bilo zaradi tega arbitrarno – v dopisu je izrecno potrjeno izpolnjevanje pogojev po ZJN-3 in ZJNPOV, brez omejitve zgolj na prvi del izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Kot že navedeno, je Državna revizijska komisija (na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN) z namenom razjasnitve dejanskega stanja z dopisom dne 20. 1. 2020 zaprosila FURS za pojasnila o pravilnosti podatkov na presečni dan 18. 7. 2019 ob upoštevanju evidentiranih knjigovodskih dogodkov do vključno 18. 7. 2019. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je prejeto pojasnilo FURS (dopis Posebnega finančnega urada, št. DT 0211-5760/2020-2, z dne 28. 1. 2020) v celoti in prepričljivo odgovorilo na zastavljeno vprašanje ter ni v nasprotju z vsebino predhodnega dopisa FURS z dne 7. 11. 2019, posledično pa predstavlja podlago za sprejem odločitve v obravnavani zadevi.

V prejetem pojasnilu z dne 28. 1. 2020 tako FURS najprej v 1. točki pojasnjuje, da je dopis z dne 5. 11. 2019 izdal Finančni urad Kranj, ki ne opravlja nalog finančnih uradov iz 5. člena Uredbe za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli 50 milijonov evrov; po tretjem odstavku 7. člena Uredbe naloge finančnih uradov za te gospodarske družbe opravlja Posebni finančnih urad, ki je z razkritjem z dne 7. 11. 2019 na podlagi naknadnega preverjanja podatkov o stanju neplačanih zapadlih davčnih obveznosti nadomestil razkritje z dne 5. 11. 2019. V zvezi s stanjem davčnih obveznosti na dan 18. 7. 2019 FURS v 2. točki prejetega dokumenta pojasnjuje, da ob upoštevanju evidentiranih knjigovodskih dogodkov do vključno 18. 7. 2019 zavezanec za davek (tj. izbrani ponudnik) ni bil davčni dolžnik – Državna revizijska komisija pristavlja, da je navedeno tudi ključno za rešitev obravnavane zadeve in (ponovno) potrjuje naročnikove ugotovitve o neobstoju izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Glede na vsebino pojasnil oz. preostalih navedb v tem dokumentu tako ni mogoče slediti vlagatelju v tem, ko v vlogi z dne 20. 2. 2020 navaja, da ta pojasnila v celoti potrjujejo njegove predhodne navedbe. Strinjati se je sicer mogoče z vlagateljem v tem, da tudi iz prejetega pojasnila FURS z dne 28. 1. 2020 izhaja, da lahko zavezanci naknadno oddajajo popravke obračunov REK (kar ima lahko različne vplive za presečne dneve v preteklosti, posledično pa tudi na izpis iz informacijskega sistema e-Dosje). Vendar pa v nasprotju z vlagateljevimi navedbami iz pojasnila FURS ne izhaja, da »je izbrani ponudnik na presečni dan oddaje ponudbe, t.j. 18. 7. 2019 brez kasneje izvedenih korekcij izkazoval davčni dolg«, kot to v vlogi z dne 20. 2. 2020 navaja vlagatelj: v pojasnilu FURS je (kot že pojasnjeno) izrecno navedeno, da zavezanec ob upoštevanju evidentiranih knjigovodskih dogodkov do vključno 18. 7. 2019 ni bil davčni dolžnik. Iz 3. točke dokumenta sicer izhaja, da je zavezanec dne 19. 7. 2019, 30. 10. 2019 in 4. 11. 2019 – torej po oddaji ponudbe – popravljal že predložen obračun davčnega odtegljaja z dne 17. 6. 2019 (pri čemer je mogoče ugotoviti, da je zaradi popravka z dne 19. 7. 2019 v smislu povečanja davčne obveznosti po obračunu z dne 17. 6. 2019 na dan oddaje ponudbe izkazoval dolg, ki ga brez upoštevanja tega popravka ni), vendar pa dogodki (v tem primeru: popravek obračuna), nastali po datumu, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je pri ponudniku podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ne morejo vplivati na ugotovitev, da izbrani ponudnik na ta presečni datum in ob upoštevanju evidentiranih knjigovodskih dogodkov do vključno tega dne ni bil davčni dolžnik in zanj torej ne obstaja obravnavani izključitveni razlog, kot to zatrjuje vlagatelj. Navedeno stališče o pomenu kasnejših dogodkov (kot je npr. poprava davčnega obračuna) za izkaz (ne)obstoja obravnavanega izključitvenega razloga je skladno tudi s stališči Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-141/2019-6, na katerega se izrecno sklicuje vlagatelj, ter v sklepu št. 018-005/2019-6 – v navedenih sklepih sta bili obravnavani situaciji, ko sta zadevna ponudnika neobstoj izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 uveljavljala šele zaradi po roku za oddajo ponudb izvedenih dejanj, kar ni vplivalo na pravilnost ugotovitve o obstoju izključitvenega razloga zaradi obstoja dolga na dan oddaje ponudbe.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izključil zaradi zatrjevanega obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, oz. s tem, ko je upošteval vsebino dopisa FURS (kot pristojnega organa) z dne 7. 11. 2019, s katerim je razpolagal.


II.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v obrazcu »SPECIFIKACIJE s prilogo »Tehnične specifikacije«« ni skladno z razpisno dokumentacijo navedel (ustreznih) oznak ponujenega blaga, saj je navedel zgolj proizvajalca in model, ne pa tudi oznake – sklicujoč se na navodila za uporabo števcev A. vlagatelj navaja, da bi oznake produktov morale vsebovati še dve numerični vrednosti, ki definirata generacijo in verzijo znotraj generacije. Vlagatelj tako meni, da iz ponudbe sploh ni razvidno, kateri produkt in s kakšnimi tehničnimi specifikacijami je dejansko ponujen.

Naročnik navedbe vlagatelja označuje za brezpredmetne in neutemeljene. Pojasnjuje, da so morali ponudniki ponujeno blago predstaviti na več načinov (v omenjenem obrazcu, z drugo tehnično dokumentacijo, s prototipom), na podlagi vsega tega pa je uspel jasno in enoznačno ugotoviti, katero blago in s kakšnimi tehničnimi lastnostmi je ponujeno – vse to je preveril tudi na vzorcih.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 meni, da naročnikove navedbe nimajo podlage v dejanski ponudbeni dokumentaciji, saj naj bi se na več mestih pojavljali različni in medsebojno neskladni podatki o ponujenem predmetu. Še dodatno: ker naročnik zatrjuje, da je predmetna oprema sestavljena iz več samostojnih produktov, ki imajo vsak svojo tehnično dokumentacijo, bi moral izbrani ponudnik glede na zahteve iz razpisne dokumentacije o opredelitvi predmeta v zadevni obrazec ločeno zapisati vse te produkte.

V zahtevku za revizijo vlagatelj v bistvu zatrjuje nezadostnost označitve ponujenega blaga glede na navodilo na obrazcu »SPECIFIKACIJE s prilogo »Tehnične specifikacije«« (v tabeli pod poglavjem »1. VRSTA, LASTNOSTI, KAKOVOST IN IZGLED PREDMETA JAVNEGA NAROČILA/PONUDBE«): »Ponudnik natančno opiše ponujeno blago (navede proizvajalca, model, oznako in lastnosti ponujenega blaga) oziroma ponujeno storitev. Posamezna postavka opredeljena s strani ponudnika mora biti najmanj take kvalitete in lastnosti, kot je določena v stolpcu ZAHTEVANO pod isto številko.«

Vlagatelj zatrjevano nejasnost utemeljuje le za postavki 1 (enofazni števec s PLC G3 komunikacijskim vmesnikom) in 2 (trofazni števec s PLC G3 komunikacijskim vmesnikom) v obrazcu »SPECIFIKACIJE s prilogo »Tehnične specifikacije««, pri čemer se sklicuje na navodila za uporabo ponujenih števcev, ki so bila ravno tako del ponudbene dokumentacije. Pri tem gre sicer pritrditi vlagatelju v tem, da navodila vsebujejo tabelo s pojasnilom (legendo) pomena oznak števcev, z navedbo, kaj določena črka oz. številka v oznaki naprave pomeni – zadnji dve predvideni oznaki skladno s tem predstavljata generacijo naprave in verzijo znotraj generacije. Vendar pa pregled teh navodil v ponudbi izbranega ponudnika pokaže, da ta tabela vsebuje tudi opombo, ki pa je vlagatelj v zahtevku za revizijo ni povzel ali omenil. Skladno s to opombo oznake števcev prve generacije ne vsebujejo teh zadnjih dveh številk (torej navedbe generacije in verzije znotraj generacije), katerih umanjkanje vlagatelj izpostavlja v prid nedoločnosti predmeta naročila. Upoštevaje navedeno je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati pomanjkljivosti spornih oznak iz razloga, kot ga navaja, saj so tudi take oznake glede na navodila za uporabo ustrezne in popolne. Vlagatelj v zahtevku za revizijo drugih razlogov za neustreznost oznak teh števcev ne navaja, prav tako ne podaja nobenih razlogov, ki bi utemeljevali morebitno neustreznost oznak ponujenih naprav pod postavkama 3 in 4. V posledici vsega navedenega tako očitkom vlagatelja o neustrezni opredeljenosti predmeta zaradi oznake ponujenih števcev v obravnavani tabeli ni mogoče slediti.

Glede navedb vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019, s katerimi uveljavlja dodatne neskladnosti oz. pomanjkljivosti glede označb ponujenih izdelkov, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prepozne, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti dokazal, zakaj teh dejstev in kršitev ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija se zato do teh navedb ne opredeljuje posebej.

III.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni upošteval s strani naročnika podanih navodil oz. popravka razpisne dokumentacije, saj je oddal staro verzijo obrazca »SPECIFIKACIJE s prilogo »Tehnične specifikacije««, s katero je potrdil tehnične lastnosti oz. prisotnost dokumentacije, ki iz preostalega dela ponudbe ne izhaja(jo). Še več, glede na splošne lastnosti opreme pod postavkama 3 in 4 nekaterih tehničnih značilnosti in dokumentacije sploh ni mogoče zagotoviti.

Naročnik meni, da predložitev stare verzije obrazca na dopustnost ponudbe ne more vplivati, saj je izbrani ponudnik je predložil vse zahtevane tehnične priloge. Zahteva je namreč bila v tem, da ponudniki predložijo tehnične priloge, ne pa da predložijo zadnji obrazec, ki takšno zahtevo opisuje. Nasprotno (formalistično) stališče, ki ga zastopa vlagatelj, označuje kot nerazumno.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 navedbe naročnika označuje za izrazito zavajajoče, neresnične in neutemeljene. Vztraja pri predhodnih navedbah in navaja, da pri vsebini spornega obrazca ni šlo zgolj za formalistični seznam prilog, saj je obrazec poleg seznama prilog vseboval tudi več tehničnih zahtev in izjavo o tem, da ponujena oprema v celoti ustreza navedenim opisom.

Očitki vlagatelja se nanašajo na vsebino obrazca »SPECIFIKACIJE s prilogo »Tehnične specifikacije««, ki med drugim obsega razpredelnico »Seznam zahtevanih tehničnih prilog, ki jih mora ponudnik priložiti temu dokumentu«, v kateri je v vsaki od 20 vrstic navedeno dokazilo, ki ga je potrebno priložiti ponudbi (npr. pod zap. št. 1: »Potrjene reference proizvajalca opreme iz točke 2 teh specifikacij – Referenca 1«), hkrati pa je za predvideno, da ponudnik v razpredelnici za vsako od štirih ponudbenih postavk (enofazni števec, trofazni števec, kombinirani števec ter podatkovni zbiralnik s komunikacijskim vmesnikom) po stolpcih z »Da« ali »Ne« navede, ali je priložil tako prilogo – v razpredelnici je sicer že sam naročnik ponekod (v polju posamezne postavke, ki se je križalo z zahtevano prilogo) navedel, da tehničnih prilog ni potrebno priložiti. Med strankama ni sporno, da je naročnik z objavo na portalu javnih naročil dne 10. 7. 2019 ob 15.19 spremenil vsebino prvotno objavljenega obrazca, in sicer tako, da je v primerjavi s prvotno objavljenim obrazcem zamenjal vsebino stolpcev 3 in 4: dokazila, ki naj bi jih bili ponudniki dolžni sprva predložiti za postavko 3 (kombinirani števec delovne in jalove energije), so bili ponudniki po popravku tako dolžni priložiti za postavko 4 (podatkovni zbiralnik s PLC G3, Ethernet in RF komunikacijskim vmesnikom) in obratno. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnik s tem popravkom vsebino zahtevanih dokazil uskladil z zahtevami po predložitvi dokumentov iz podpoglavij »3.11 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev« in »4.2 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev« dokumenta »Tehnične specifikacije«.

Ker sporna razpredelnica (ne v prvotni ne v popravljeni različici) ne vsebuje opisov opreme, ampak zgolj seznam dokazil, ni mogoče soglašati z vlagateljem, da izbrani ponudnik z izjavo na istem dokumentu (»Spodaj podpisani pooblaščeni predstavnik ponudnika izjavljam, da vsa oprema v celoti ustreza zgoraj navedenim opisom.«) potrjuje tehnične značilnosti, ki iz preostalega dela ponudbe ne izhajajo. Vlagatelj teh očitkov niti ni konkretiziral; zgolj okoliščina, da je izbrani ponudnik potrdil napačen seznam predloženih tehničnih prilog, pa še ne pomeni, da s tem potrjuje kakršnekoli tehnične lastnosti opreme.

Skladno petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Izpolnjena sporna razpredelnica po vsebini predstavlja seznam oddanih dokumentov (tehničnih prilog), zato ni utemeljeno stališče vlagatelja o nezmožnosti uporabe instituta petega odstavka 89. člena ZJN-3 zaradi omejitev iz šestega odstavka istega člena, skladno s katerim (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Naročnik je v obravnavanem primeru (lahko) dejstvo, ali je ponudba vsebovala zahtevane tehnične priloge, preveril sam. Vlagatelj niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik morebiti ni predložil teh dokumentov, saj izpostavlja zgolj predložitev napačne različice obrazca, kar pa v obravnavanem primeru iz že pojasnjenih razlogov ne more vplivati na zaključek, da naročnik ni ravnal v nasprotju z ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika zaradi tega seznama tehničnih prilog ni zavrnil kot nedopustne.


IV.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da s strani izbranega ponudnika ponujen model trifaznega števca ne izpolnjuje zahteve iz podpoglavja »2.12.2 Izvedba« dokumenta »Tehnične specifikacije«: »Pri enofaznem števcu je stikalna naprava enopolna, pri trifaznem števcu pa tripolna.« Vlagatelj trdi, da naj bi to potrdil sam izbrani ponudnik v okviru izjave, dane pri dopolnitvi ponudbe, saj je navedel, da zagotavlja, da so števci družine AM550 opremljeni z vgrajeno stikalno napravo nemškega proizvajalca G., model R. – vlagatelj zatrjuje in dokazuje, da gre pri navedeni stikalni napravi za enopolno stikalno napravo.

Naročnik v odgovor pojasnjuje, da je vlagatelj spregledal, da tripolna stikalna naprava (za katero je predpisal sporno tehnično zahtevo), ki jo ponuja izbrani ponudnik, vsebuje tri takšne releje proizvajalca G., elektronsko vezje in vdelano programsko opremo, s čimer izpolnjuje vse zahteve.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 meni, da je argumentacija naročnika v smeri drugačne (širše) opredelitve termina »stikalna naprava« v nasprotju s ponudbo izbranega ponudnika oz. njeno dopolnitvijo. Izbrani ponudnik naj bi namreč govoril o stikalni napravi proizvajalca G. in ne o stikalni napravi v smislu, kot je razviden iz navedb naročnika. Naročnik naj bi tudi povsem spregledal druge tehnične zahteve, ki jih je podal v okviru razpisne dokumentacije: v kolikor je naročnik res razumel zahteve na način, kot ga sedaj podaja, potem naj ponudba izbranega ponudnika ne bi izpolnjevala še nekaterih drugih zahtev (iz točke 12 podpoglavja 2.2 in iz podpoglavja 2.12.2 dokumenta »Tehnične specifikacije«), ugotoviti pa bi bilo tudi potrebno, da izbrani ponudnik ni ustrezno dopolnil ponudbe glede na poziv naročnika.

Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevih navedb ugotavlja, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo pri zatrjevanju neustreznosti ponujenega modela števca opira (le) na pojasnilo izbranega ponudnika, ki pa se ne nanaša izključno na trifazne števce, ampak na celotno družino števcev, ki vključuje oba ponujena modela (tj. enofazni in trifazni števec). Iz tega pojasnila izhaja zgolj to, da je v te števce vgrajen točno določen model releja, ne pa potrdilo izbranega ponudnika o (neustrezni) izvedbi stikalne naprave pri trofaznem števcu – iz pojasnila ni mogoče zanesljivo sklepati, da trifazni modeli števcev vsebujejo le po en tak rele, kar naj bi kazalo na neustrezno izvedbo stikalne naprave, kot to smiselno uveljavlja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretizirano ne predlaga nobenega drugega dokaza, ki bi utemeljeval trditev o neustrezni izvedbi stikalne naprave. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, pa mora to dejstvo tudi dokazati. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Ker vlagatelj revizijskih navedb v konkretnem primeru ni zatrjeval na takšen način, zanje pa tudi ni predložil oziroma predlagal dokazov, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj z navedenim revizijskim očitkom ni uspel izkazati morebitne neskladnosti ponujenega z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa tudi ne naročnikovih kršitev, ker ponudbe ni zavrnil kot nedopustne.

Ne glede na vprašanje pravočasnosti navedb vlagatelja v vlogi z dne 20. 12. 2019, s katerimi zatrjuje še dodatne neskladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami naročnika, pa Državna revizijska komisija enako ugotavlja tudi glede teh navedb – vlagatelj namreč zgolj pavšalno našteva točke in podpoglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, očitkov pa v ničemer ne konkretizira, oziroma ne navaja dejstev in dokazov za te kršitve. Zgolj zatrjevanje, da ponujeno ne ustreza zahtevam naročnika iz določenih podpoglavij dokumenta »Tehnične specifikacije«, pri čemer vlagatelj niti ne navaja, zakaj naj ponujeno tem zahtevam ne bi ustrezalo, s tem v zvezi pa konkretizirano ne predlaga nobenega dokaza, ne zadostuje za ugotovitev utemeljenosti navedb.

Ne glede na vprašanje pravočasnosti vlagateljevih navedb v vlogi z dne 20. 12. 2019 o kršitvi petega odstavka 89. člena ZJN-3 iz razloga, ker naj izbrani ponudnik na poziv naročnika ne bi ustrezno dopolnil ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je poziv naročnika nanašal na vprašanje skladnosti stikalne naprave z eno od lastnosti iz standarda SIST EN 62055(2)-31 za UC3, na kar se je nanašala zahteva oz. del zahteve št. 12 iz tabele v podpoglavju »2.2 Meroslovne in ostale tehnične zahteve za števce električne energije« v dokumentu »Tehnične specifikacije«. Ker pa naročnik za izkazovanje nobene od lastnosti iz tega dela tabele od ponudnikov ni zahteval predložitve dokazil (gl. vsebino podpoglavja »2.32 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev«), posledično poziva naročnika ni mogoče obravnavati kot poziva na dopolnitev (oz. popravo ali pojasnilo) ponudbe v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj ni mogoče ugotoviti, da bi bile informacije ali dokumentacija, ki jo je predložil izbrani ponudnik v ponudbi, nepopolne ali napačne, v ponudbi pa tozadevno tudi ni manjkal noben dokument. V obravnavanem primeru zato ni utemeljena navedba vlagatelja, da bi moral naročnik na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN 3 izbranega ponudnika zaradi (ne)posredovanja informacij izključiti.


V.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da v podatkovni zbiralnik A. vgrajen modul LTE ne podpira frekvenc 2100 MHz in 2600 MHz. Naročnik v odgovor navaja, da vlagatelj napačno povzema tehnične specifikacije, ponujeni moduli LTE pa so s specifikacijami (kot so bile z objavami na portalu javnih naročil spremenjene) povsem skladni. Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 temu nasprotuje in dodaja, da ponujeni izdelek ne podpira niti frekvence 700 MHz.

Naročnik je sporne zahteve navedel v tabeli 38 v podpoglavju »3.2 Osnovne tehnične zahteve«, pri čemer se je zahteva prvotno glasila: »4G podpora za frekvence 700, 800 in 1800/2600 MHz«.

Naročnik je nato na portalu javnih naročil dne 20. 5. 2019 ob 8.33 na vprašanje potencialnega ponudnika odgovoril:

»VPRAŠANJE
Spoštovani,
V TEHNIČNIH SPECIFIKACIJAH razpisne dokumentacije, Tehnične zahteve za podatkovne zbiralnike z G3 OFDM komunikacijskim vmesnikom, na strani 53, točka 3.2, številka zahteve 12, se zahteva Radijski 4G modem s podporo za frekvence 700, 800 in 1800/2600 MHz.
Kot je navedeno na uradni strani Agencije za komunikacija omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) se v tehnologiji 4G uporabljajo naslednje frekvence: 800, 900, 1800, 2100 ter 2600 MHz pri ponudnikih 4G storitev v Sloveniji (Telekom, A1, Telemach ter T-2).
Prosimo Vas za pojasnilo.
Hvala

ODGOVOR
Popravlja se specifikacija v tehničnih zahtevah v točki 3.2. postavka 12 in se po novem glasi:
Zahteve za 2G/4G modem :
[…]
 LTE podpora za frekvence 800, 900, 1800, 2100, 2600 MHz; […]«.

Navedeni odgovor šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. tretjo poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3 in drugi odstavek 67. člena ZJN-3) – na vsebino tega odgovora oz. iz njega izhajajočo tehnično specifikacijo se pri utemeljevanju neustreznosti ponujenega sklicuje tudi vlagatelj.

Vendar pa je potrebno v obravnavanem primeru ugotoviti, da je naročnik po objavi predmetnega odgovora na portalu javnih objavil popravek dokumenta »Tehnične specifikacije«, v katerem se sporna zahteva (ponovno ali še vedno) glasi: »4G podpora za frekvence 700, 800 in 1800/2600 MHz«. Tudi ta (kasnejša) objava šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija soglaša z naročnikom v tem, da podpora frekvenci 2100 MHz niti ni bila zahtevana, zahtevana pa je bila podpora bodisi frekvenci 1800 MHz bodisi frekvenci 2600 MHz. Ker med strankama ni sporno, da ponujeni izdelek izbranega ponudnika podpira frekvenco 1800 MHz, ni mogoče ugotoviti, da ponujena naprava ne bi bila skladna z naročnikovimi zahtevami.

Glede navedb vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019, s katerimi zatrjuje, da ponujeni izdelek izbranega ponudnika ne podpira niti frekvence 700 MHz, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prepozne, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Iz opombe v vlogi z dne 20. 12. 2019 sicer izhaja navedba, da naj vlagatelj brez svoje krivde ne bi mogel podati navedb v tem poglavju (kar smiselno vključuje navedbe glede frekvence 700 MHz) že v okviru zahtevka za revizijo, saj naj bi se te navedbe nanašale na argumentacijo naročnika, kot jo je podal v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo. Iz navedb vlagatelja ne izhaja, da v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ne bi bil seznanjen s tem, katere frekvence zadevna naprava podpira, pač pa zgolj to, da nove kršitve uveljavlja kot odgovor na navedbe naročnika o spremembah določil razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija okoliščine tolmačenja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogla šteti za razlog, kot ga zahteva šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, da bi vlagatelj lahko navedel novo kršitev ali dejstvo oziroma predlagal nov dokaz (prim. npr. s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-073/2016-4). Državna revizijska komisija se zato do te nove kršitve ne opredeljuje posebej.


VI.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ponujen model podatkovnega zbiralnika A. ne izpolnjuje zahtev glede certifikata RED (ki ga predpisuje Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES; v nadaljevanju: Direktiva 2014/53/EU) in družine standardov SIST EN 301 489 (elektromagnetna združljivost za radijsko opremo in storitve), saj naj to to ne bi bilo razvidno iz predložene izjave CE, kjer bi vsi ti standardi morali biti navedeni.

Naročnik v odgovor vlagatelju navaja, da je ponujeni podatkovni zbiralnik zasnovan modularno (in ne integrirano), kar pomeni, da podatkovni zbiralnik A. in komunikacijski modul obdržita svojo samostojnost in v opremi izbranega ponudnika nastopata kot samostojna produkta. Ravno ta okoliščina naj bi bila bistvena za presojo revizijskih navedb in je potrebno tehnične zahteve za vsak produkt presojati ločeno – za vsakega le tiste, ki jih za konkretni produkt določa razpisna dokumentacija. Naročnik meni, da zahteva po certifikatu RED za podatkovni zbiralnik že po naravi stvari ne more veljati, saj se direktiva nanaša na radijsko opremo, podatkovni zbiralnik pa ni radijska oprema – to bi zbiralnik postal šele v primeru, ko bi bil vanj vgrajen (integriran) tudi radijski modem. Vendar pa zaradi modularnega principa do vgradnje modula v podatkovni zbiralnik ne pride.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 meni, da podatkovni zbiralnik vsekakor predstavlja električni ali elektronski proizvod, ki z dodatno opremo (tj. anteno in ponujenim radijskim modemom) lahko oddaja oz. sprejema radijske valove, zaradi česar zapade pod določbe Direktive 2014/53/EU.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj neskladnost ponudbe z zahtevami naročnika v tem delu utemeljuje s sklicevanjem na neustreznost podane izjave o skladnosti ponujenega modela podatkovnega zbiralnika A.

Naročnik je tehnične specifikacije za podatkovne zbiralnike z G3 OFDM komunikacijskim vmesnikom navedel v 3. poglavju dokumenta »Tehnične specifikacije«, zahtevana dokazila pa v podpoglavju »3.11 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev« istega dokumenta. Upoštevajoč vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je mogoče razbrati, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij v tem delu izhajal iz predpostavke, da podatkovni zbiralnik in komunikacijski modul tvorita enovito napravo, posledično pa je zahteval, da mora taka naprava (poimenovana zgolj kot podatkovni zbiralnik) ustrezati tudi določenim predpisom in standardom, ki se nanašajo na radijsko opremo. Vendar pa po drugi strani naročnik z nobeno določbo ni izrecno določil, da lahko ponudniki ponudijo zgolj tako enovito napravo.

Državna revizijska komisija sledi naročniku v pojasnilu o zasnovi ponujenih naprav izbranega ponudnika, kjer podatkovni zbiralnik in komunikacijski modul predstavljata dva samostojna izdelka – temu sicer argumentirano ne oporeka niti vlagatelj. Zgoraj predstavljena določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po presoji Državne revizijske komisije narekujejo, da je za presojo skladnosti ponujenega z zahtevami naročnika potrebno upoštevati, da se nekatere od zahtev iz tega poglavja po vsebini nanašajo le na eno od dveh naprav, ki ju naročnik skupno pojmuje kot podatkovni zbiralnik. Vlagatelj svoje navedbe o tem, da bi moral biti podatkovni zbiralnik (celo kot samostojna naprava) certificiran kot radijska oprema, utemeljuje na tem, da lahko z dodatno opremo (tj. anteno in komunikacijskim modulom) oddaja in sprejema radijske valove, vendar pri tem spregleda, da v obravnavanem primeru komunikacijski modul ne predstavlja dodatne opreme podatkovnega zbiralnika, ampak samostojen izdelek – kot že navedeno, temu argumentirano ne oporeka. Prav tako vlagatelj ne zatrjuje tega, da izbrani ponudnik morebiti ni predložil ustreznih dokazil o skladnosti za komunikacijski modul.

Upoštevaje navedeno zato ni mogoče ugotoviti, da bi bila podana izjava o skladnost za ponujeni model podatkovnega zbiralnika neustrezna iz obravnavanih razlogov, posledično pa ni mogoče niti slediti vlagatelju v zatrjevanju, da naj bi naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni zavrnil kot nedopustne.


VII.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil vzorce števcev, katerih komunikacijski vmesniki ne vsebujejo navedbe podatkov, ki jih je naročnik izrecno zahteval.

Naročnik v odgovor pojasnjuje, da vlagatelj narobe povzema zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj naj bi ti sporni podatki morali biti izpisani šele pred prvo dobavo, po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 meni, da se naročnik zavajajoče in neutemeljeno sklicuje na napačno določbo dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v tem delu sklicuje na določbo podpoglavja »2.28.4 Vmesnik I3« dokumenta »Tehnične specifikacije«:
»[…] Na izmenljivem komunikacijskem modulu (podobno kot pri števcu na čelni plošči) morajo biti v slovenskem jeziku izpisani naslednji podatki:
 naziv ali blagovna znamka proizvajalca;
 oznaka CE;
 tip modema;
 logotip naročnikov;
 tovarniška številka in leto izdelave (podatek mora biti shranjen tudi v napravi);
 črtna koda GS1 tip 128, ki je sestavljena iz šifre tipa in tovarniške številke (kot pri števcu)« […].

Za ugotovitev vsebine naročnikove zahteve pa je glede na zapisano ključen zapis »podobno kot pri števcu na čelni plošči«, saj vzpostavlja sklicevanje na zahteve, ki se nanašajo na izpis podatkov na čelni plošči števca. Te zahteve (na katere se sklicuje tudi v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo) je naročnik opredelil v podpoglavju »2.21 Podatki na čelni plošči števca in pokrovu priključnice«. Iz teh določb pa izhaja, da morajo biti podatki, ki jih definiral naročnik, na čelni plošči števca izpisani šele pred prvo dobavo – ta zahteva se torej (v primeru števcev) ne nanaša na vzorce. Ker pa se dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila – kot že pojasnjeno – v podpoglavju 2.28.4 sklicuje na vsebino podpoglavja 2.21, v okviru tako navedenih zahtev ni mogoče nedvoumno ugotoviti, da je v primeru vmesnika I3 naročnik drugače kot za števce zahteval, da bi morali biti podatki na komunikacijskih vmesnikih izpisani že na predloženih vzorcih. Ravno nasprotno: zaradi tega zapisa je mogoče tudi za sporne komunikacijske vmesnike zahtevo mogoče razumeti na način, da morajo biti podatki izpisani šele pred prvo dobavo in ne že ob predložitvi vzorcev. Posledično tako ni mogoče slediti vlagatelju v zatrjevanju, da naj bi naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni zavrnil kot nedopustne zaradi neustreznih vzorcev.


VIII.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da s strani izbranega ponudnika ponujeni modeli števcev ne izpolnjujejo zahtev glede minimalne kapacitete dnevnega obračunskega pomnilnika 15 dni ne izpolnjujejo, saj je na voljo zgolj 12 vpisov.

Naročnik navaja, da glede izpolnjevanje te tehnične zahteve ni nobenega dvoma, v kar se je prepričal tudi s testom ustreznosti, vlagatelju pa očita, da razen pavšalnih ugibanj ni zmogel navesti nobenega konkretnega dokaza.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 navaja, da je bil izvajalec testov zaveden s strani izbranega ponudnika, zaključki testov pa naj bi bili napačni. Pojasnjuje, da se za zahtevana podatka o največji povprečni prejeti in oddani moči (iz vrstic 11 in 12 tabele 20 v dokumentu »Tehnične specifikacije«) potrebuje vrednost ter časovna značka nastanka največje povprečne prejete in oddane moči 15-minutnih intervalov za dnevni profil, posledično pa je za pravilno delovanje zapisovanja obračunskega profila potrebno zapisovati tudi te časovne značke. Vlagatelj trdi, da navedena metodologija v konkretnem primeru očitno ni bila upoštevana, saj je v ponujenih števcih glede na omejitev pomnilnika na voljo zgolj 12 vpisov in ne 15, kot navaja naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da za rešitev očitkov v tem delu relevantne določbe podpoglavja »2.20.2 Dnevni obračunski profil – dnevni LP« v dokumentu »Tehnične specifikacije«: »Kapaciteta pomnilnika za dnevni obračunski profil mora biti takšna, da so po sistemu FIFO v števcu vedno na voljo podatki iz tabele 20 za vsaj 15 vpisov. Podatki, ki se morajo shranjevati v dnevni obračunski profil (vsak dan ob 00:00 uri) so razvidni v spodnji tabeli. […]« 11. in 12. vrstica omenjene tabele vsebuje navedbi »P+ Največja povprečna prejeta moč (kW)« (11. vrstica) in »P- Največja povprečna oddana moč (kW)« (12. vrstica).

Naročnik je nato na portalu javnih naročil dne 10. 7. 2019 ob 15.23 na vprašanje potencialnega ponudnika odgovoril:

»Spoštovani,
[…]
V zadnji različici dokumenta tega javnega razpisa:
Popravek_Tehnicne_specifikacije_Popravek_junij_2019 je v točki 2.20.2. spremenjena zahteva glede kapacitete pomnilnika za dnevni obračunski profil, ki mora biti takšna, da so po sistemu FIFO vedno na voljo podatki iz tabele 20 vsaj za zadnjih 15 vpisov (v prejšnji različici 35 vpisov).
Glede na zahteve prostega trga električne energije mora biti omogočen prosti prehod med prodajalci električne energije tudi znotraj meseca. Z zmanjšanjem vnosov tega profila je ta prehod onemogočen. Smatramo, da je verjetno v zadnji različici tehnične specifikacije prišlo do pomote, kar pomni da se zahteva minimalno 35 zadnjih vnosov.
Ali razumemo pravilno, da mora dnevni obračunski pomnilnik imeti kapaciteto za minimalno 35 vnosov?
Lep pozdrav

ODGOVOR
Dnevni obračunski pomnilnik tako mora imeti minimalno kapaciteto 15 dni. Navzgor pa kapaciteta ni omejena.«

Navedeni odgovor šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. tretjo poved prvega odstavka 67. člena ZJN-3 in drugi odstavek 67. člena ZJN-3), po vsebini pa potrjuje zgoraj citirano določilo iz podpoglavja 2.20.2 o minimalni kapaciteti pomnilnika (15 vnosov dnevnega obračunskega profila, kar predstavlja kapaciteto za 15 dni, pri čemer naj vsak zapis vsebuje vse v tabeli št. 20 predvidene podatke).

Ne glede na vprašanje pravočasnosti vlagateljevih navedb iz vloge z dne 20. 12. 2019, v kateri pojasnjuje, zakaj naj ponujeni števci ne bi imeli ustrezne kapacitete pomnilnika, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nezadostno kapaciteto pomnilnika v bistvu utemeljuje s tem, da naj bi bilo poleg tistih 12 podatkov, ki jih je naročnik za zapis dnevnega obračunskega profila predvidel v tabeli št. 20, potrebno v dnevni obračunski profil zapisati še dva dodatna podatka, čemur pa glede na (predstavljeno) vsebino tabele 20 iz podpoglavja 2.20.2 ni mogoče slediti. Ker drugih razlogov v prid neustreznosti kapacitete dnevnega obračunskega pomnilnika vlagatelj ne navaja, ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj v okviru podanih navedb izkazal neustreznost ponujenih naprav, naročniku pa posledično ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni zavrnil kot nedopustne.


IX.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v več točkah ni izpolnil zahtev naročnika glede predložitve zahtevane tehnične dokumentacije. Kot problematično izpostavlja, da:
- je izbrani ponudnik predložil zgolj izjavo CE za števec brez PLC komunikacije, ne pa izjav CE za PLC;
- izbrani ponudnik ni predložil nikakršnega dokazila, ki bi izkazovalo skladnost s SIST EN 50065-1;
- iz dokumentacije izbranega ponudnika na nobenem mestu ne izhaja, da ponujeni predmet izpolnjuje zahtevo po podpori za plinske števce po specifikaciji OMS;
- se predložene izjave kot dokazilo o načinu določitve življenjske dobe ne nanašajo na produkte s tremi različnimi oznakami, pri čemer glede na nejasnost ponujenega predmeta ni mogoče z gotovostjo potrditi, da se nanašajo na ponujene števce, izjave pa tudi vsebinsko niso ustrezne, saj ne zajemajo komunikacijskega modula.

Naročnik očitke vlagatelja zavrača in navaja, da:
- so ponujeni števci zasnovani na modularnem (in ne integriranem) principu, kar pomeni, da komunikacijski vmesniki (moduli) nastopajo kot samostojni izdelki, za te pa predložitev spornih dokazil ni bila zahtevana;
- ni zahteval predložitve (že v ponudbi) izjave o skladnosti s standardom SIST EN 50065 1;
- so navedbe vlagatelja glede podpore za plinske števce po specifikacije OMS nekonkretizirane, pa tudi sicer predložitev dokazil o izpolnjevanju zahteve ni bila zahtevana, vlagatelj pa ne navaja, da blago izbranega ponudnika te zahteve ne izpolnjuje;
- je bil način dokazovanja življenjske dobe določen alternativno, na dva načina, vlagatelj pa zatrjuje zgolj neustreznost dokazovanja na enega od teh dveh načinov.

Vlagatelj v vlogi z dne 20. 12. 2019 v celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da izbrani ponudnik več kot očitno ni predložil dokumentov, ki so bili zahtevani tudi za števec brez PLC komunikacije. Pojasnjuje, iz katerega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj bi izhajala zahteva po dokazilu glede podpore za plinske števce.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj glede zahtev v zvezi z izjavami CE sklicuje na podpoglavje »2.1 Certificiranje« dokumenta »Tehnične specifikacije« (kot del poglavja »2. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŠTEVCE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN KOMUNIKACIJSKE VMESNIKE«) ter na podpoglavje »4.2 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev« (kot del poglavja »4. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA KONTROLNE ŠTEVCE DELOVNE IN JALOVE ENERGIJE«); vlagatelj pri tem ne navaja konkretno, ali se njegovi očitki nanašajo na izdelke iz poglavja 2 ali izdelke iz poglavja 4. Ne glede na to pa je mogoče slediti naročniku v tem, da za PLC module ne v poglavju 2 ne v poglavju 4 ni postavil zahteve glede predložitve izjav CE za PLC v ponudbi, zato v tem smislu ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nedopustne zaradi odsotnosti takih izjav CE.

Glede navedb vlagatelja v vlogi z dne 20. 12. 2019, s katerimi (ravno nasprotno kot v zahtevku za revizijo) zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih izjav niti za števec brez PLC komunikacije, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prepozne, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti dokazal, zakaj teh dejstev in kršitev ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija se zato do teh navedb ne opredeljuje posebej.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se vlagatelj v zvezi z navedbami glede nepredloženih dokazil o skladnosti s standardom SIST EN 50065-1 in v zvezi s podporo za plinske števce sklicuje na tozadevne zahteve iz podpoglavij »2.28.3 Vmesnik I2« in »2.28.4 Vmesnik I3« dokumenta »Tehnične specifikacije«; obe zahtevi se torej nanašata na komunikacijske vmesnike, za katere se tehnične specifikacije navedene v poglavju 2 tega dokumenta (to poglavje se nanaša tudi na števce električne energije). Zahtevana dokazila za izkazovanje ustreznosti ponujenega s temi zahtevami je naročnik opredelil v podpoglavju »2.32 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev«. Upoštevaje vsebino dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v omenjenih delih je mogoče pritrditi naročniku v tem, da od ponudnikov ni zahteval predložitve dokazil o skladnosti ponujenih naprav oddajnim nivojem iz standarda SIST EN 50065-1 ali dokazil o podpori za plinske števce po specifikaciji OMS. Vlagatelj se v vlogi z dne 20. 12. 2019 sicer sklicuje na 7. točko podpoglavja »6.1 Potrebna dokumentacija«, skladno s katero naj bi ponudbe vsebovale »[d]okazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih meroslovnih, tehničnih in funkcijskih zahtev; (dokumentacijo o izvedenih meroslovnih testih na vzorcih, ostalih testih po standardih, dokazila o uspešni izvedbi FAT testov vezanih na izpolnjevanje zahtev tega dokumenta, itd.). Načrt FAT testiranja, testne scenarije in rezultate je potrebno priložiti k ponudbi.« Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina podpoglavja 6.1 v poglavju »6. PREVERJANJE TEHNIČNIH ZAHTEV« v relevantnem delu predstavlja zbir vseh zahtevanih dokazil iz poglavij 2, 3 in 4 (bolj natančno: zbir zahtevanih dokazil iz podpoglavij »2.32 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev«, »3.11 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev« in »4.2 Predložitev dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev«), zato je potrebno vsebino zahtev po predložitvi dokazil presojati ob vsebini podpoglavja 2.32 v poglavju 2 (ki se nanaša na sporne komunikacijske module), ta pa vsebuje zahtevo (v 6. točki), skladno s katero so bili dolžni ponudniki predložiti »[d]okazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih meroslovnih, tehničnih in funkcijskih zahtev. Priložen mora biti načrti FAT testiranja, testni scenariji in rezultati.« Iz navedenega torej izhaja, da je naročnik izkazovanje ustreznosti tem trem kategorijam zahtev v primeru izdelkov iz poglavja 2 predvidel (le) na način, da ponudniki predložijo načrte FAT testiranja, testne scenarije in rezultate, ne pa tudi s predložitvijo dokumentacije o izvedenih testih ipd. (kakor se je smiselno podobna zahteva glasila v poglavju 3 glede podatkovnih zbiralnikov s komunikacijskim vmesnikom). Ker med strankama ni sporno dejansko stanje glede teh zahtevanih načrtov, scenarijev in rezultatov, ter ker v nobenem drugem delu zadevnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razbrati zahteve po predložitvi spornih dokazil, Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, da je naročnik v tem delu ravnal v nasprotju z lastnimi določbami in določbami ZJN-3 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni zavrnil kot nedopustne. Tudi v kolikor pa bi bilo mogoče ugotoviti, da določbe podpoglavja 6.2 ne predstavljajo zgolj zbira dokazil iz podpoglavij 2.32, 3.11 in 4.2, pa bi bilo potrebno ugotoviti, da zahteve naročnika zaradi neskladnosti navedb v tem dokumentu ne bi bile jasne do te mere, da bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti obseg in vsebino zahtevanih dokazil v spornem delu.

Vlagatelj se z očitkom o predloženih izjavah kot dokazilih o načinu določitve življenjske dobe števcev sklicuje na določbo 8. točke podpoglavja 2.32 (ki določa dokazilo za zahtevo iz podpoglavja »2.3 Življenjska doba«) dokumenta »Tehnične specifikacije«, skladno s katero so morali ponudniki predložiti »Dokazilo o načinu določitve življenjske dobe števca, ki ne sme biti nižja od 16 let. Priložiti je potrebno poročilo o izvedenem umetnem staranju s strani enega izmed usposobljenih laboratorijev v EU in podroben algoritem izračuna življenjske dobe (upoštevati družino standardov SIST EN 62059) ali podati podrobni MTBF izračun (SIST EN 62059-31-1, 62059-32-1).« Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz navedb vlagatelja sploh ni mogoče ugotoviti, na katera dokazila v ponudbi izbranega ponudnika se očitki nanašajo – vlagatelj namreč ni konkretizirano navedel dokumenta oz. datoteke, ki naj bi vseboval sporne izjave. Še dodatno je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je bila za dokazovanje zahtev, povezanih z življenjsko dobo števca, predvidena predložitev enega od dveh možnih dokazil (tj. poročila o umetnem staranju ali podrobnega izračuna MTBF), vlagatelj pa zatrjuje zgolj neustreznost (neopredeljenih) izjav. Ker obenem vlagatelj niti ne zatrjuje, da druga ustrezna dokazila glede zahteve iz podpoglavja 2.3 morebiti ne bi bila predložena, z zahtevkom za revizijo v tem delu ne more uspeti.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati očitanih kršitev in s tem povezanih nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri izdaji izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 2. 3. 2020

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Klara Kunovar – odvetnica, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
– SODO d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor,
– ISKRAEMECO, d.d., Savska loka 4, 4000 Kranj,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran