018-006/2020 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava, demontaža in montaža požarne centrale in sestrskega klicnega sistema v SB Izola«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Eurotronik Kranj, d.o.o., Štirnova 8, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 2. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova zahteva, da mora biti aplikativna in strojna oprema sistema požarne centrale in sestrskega klicnega sistema istega proizvajalca, določena v 3. poglavju »Tehnične, strokovne in ostale zahteve naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.057,19 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 11. 2019, pod št. objave JN007850/2019, in v Uradnem listu EU dne 12. 11. 2019, pod št. objave 2019/S 218-534338. Predmetno javno naročilo ni razdeljeno na sklope (točka II.1.6 obvestila o naročilu).

Vlagatelj je (pred potekom roka za predložitev ponudb) z vlogo z dne 5. 12. 2019 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev 73. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ker predmetnega javnega naročila ni razdelil na dva sklopa, in sicer na (1) zamenjavo, demontažo in montažo požarne centrale ter na (2) zamenjavo, demontažo in montažo sestrskega klicnega sistema. Vlagatelj navaja, da predmet naročila omogoča delitev na sklope in da razdelitev na sklope prispeva k večji gospodarnosti pri izvedbi naročila, poleg tega pa za oddajo enovitega naročila ne obstajajo utemeljeni razlogi. Naročnika je na Portalu javnih naročil zavračal razdelitev javnega naročila na dva sklopa sklicujoč se na potrebo po enotni administraciji obeh sistemov, vendar lahko naročnik ta cilj doseže tudi v primeru razdelitve javnega naročila na sklope. Tako v primeru oddaje enovitega javnega naročila kot v primeru oddaje naročila po sklopih gre za dva funkcionalno ločena sistema, ki imata vsak svoje ožičenje in krmilne enote. Edini element, ki povezuje oba (ločena) sistema je skupen nadzorno-upravljalni oz. administratorski sistem (»SCADA« sistem). Na trgu obstaja množica platform različnih ponudnikov obeh sistemov, ki nudijo enotno administracijo obeh sistemov z enega mesta (zaslona). Proizvajalci enega sistema drugi sistem integrirajo v svojo platformo oz. SCADA sistem. Tudi iz kataloga proizvajalca Zettler, katerega sistem edini ustreza vsem tehničnim zahtevam, izhaja, da se lahko sestrski klicni sistem povezuje z drugimi sistemi, in sicer z uporabo različnih komunikacijskih protokolov. Vlagatelj lahko ponudi le sistem sestrskega klicnega centra (ki bi bil povezan s požarno centralo), ne pa tudi sistema požarne centrale, zato bi lahko v primeru razdelitve javnega naročila oddal samostojno ponudbo. Naročnikov argument, da bi bili stroški, v primeru enotne administracije obeh sistemov, manjši, bi lahko bil utemeljen zgolj v primeru, če razdelitev na sklope takšne enotne administracije ne bi mogla zagotoviti. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnikova zahteva, da ponudniki ponudijo oba sistema istega proizvajalca, v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3. V utemeljitev slednjega se vlagatelj sklicuje na navedbe, podane v zvezi z razdelitvijo javnega naročila na sklope. Enotno administracijo obeh sistemov je mogoče zagotoviti tudi v primeru sistemov različnih proizvajalcev, kar potrjuje tudi katalog proizvajalca Zettler. Naročnik ni pojasnil, zakaj zahteva dva ločena sistema istega proizvajalca, ki sta povezana z administratorskim sistemom, ne dopušča pa dveh ločenih sistemov različnih proizvajalcev, ki sta povezana z administratorskim sistemom. Vlagatelj primarno predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podredno pa razveljavitev izpodbijanih določb (tj. da se predmetno javno naročilo razdeli na dva sklopa in da se umakne zahteva glede istega proizvajalca). V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 11. 12. 2019 zahtevek za revizijo zavrgel, vlagatelj pa je zoper navedeni sklep vložil pritožbo z dne 17. 12. 2019. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-208/2019-3 z dne 6. 1. 2020, vlagateljevi pritožbi ugodila, odločitev o stroških pritožbe pa pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 13. 1. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je s stroškovnega vidika zanj najbolj optimalna oddaja enovitega javnega naročila. Kot je to pojasnil že na Portalu javnih naročil zahteva poenotenje obeh sistemov zaradi enotne administracije obeh sistemov, saj administracija in upravljanje dodatnega sistema zahteva dodatne človeške in siceršnje resurse, kar je povezano s stroški. Oddaja javnega naročila dvema izvajalcema bi vplivala na gospodarnost in učinkovitost same izvedbe javnega naročila. Z vidika upravljanja je za naročnika, upoštevaje obstoječe kadrovske razmere, sprejemljiv samo enoten sistem, saj je sistem potrebno vzdrževati in nadgrajevati, kar bi v primeru dveh sistemov različnih izvajalcev pomenilo za naročnika dodatno usklajevanje in prilagajanje obeh sistemov ter posledično angažiranje dodatnega kadra. Razdelitev na sklope zato predstavljala dodatne stroške administracije. Naročnik pojasnjuje, da zahteva enoten pogled nad celotnim sistemom z enega mesta – zaslona, zato je oddaja enovitega javnega naročila bistvena tudi s tehničnega vidika. Četudi bi bilo enotno administracijo obeh sistemom mogoče doseči preko različnih platform, to še vedno predpostavlja dva različna sistema različnih proizvajalcev, ki zahtevata vsak svoje upravljanje, vzdrževanje in nadgrajevanje, in s tem podvajanje dela, čemur se da izogniti v primeru sistema istega proizvajalca z enotnim načinom upravljanja. V zvezi z navedbami vlagatelja, da le sistem proizvajalca Zettler izpolnjuje vse zahteve, naročnik pojasnjuje, da je prejel pet ponudb, pri čemer je samo en ponudnik ponudil sistem tega proizvajalca. Smiselno podobno naročnik navaja glede očitkov o nezakoniti zahtevi po dobavi sistemov istega proizvajalca. Vlagateljeve navedbe, da je enotno administracijo mogoče zagotoviti tudi pri sistemih različnih proizvajalcev, ne spremenijo dejstva, da gre še vedno za dva različna sistema, kar ima za posledico različno uporabo, upravljanje in vzdrževanje sistemov, kar privede do podaljšanja učenja uporabnikov in angažiranja dodatnega kadra. Uporaba, upravljanje in vzdrževanje dveh sistemov različnih proizvajalcev ne more biti identično uporabi, upravljanju in vzdrževanju enotnega sistema istega proizvajalca.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 14. 1. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 17. 1. 2019, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, zatrjuje, da naročnik oddajo enovitega javnega naročila utemeljuje z novimi razlogi (oz. z razlogi, ki jih ni podal že na Portalu javnih naročil), zato so te navedbe prepozne in neupoštevne. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik enega sistema na trgu ne more pridobiti, temveč lahko pridobi le dva sistema, ki sta ustrezno povezana oz. ki imata skupaj enotno administracijo. Prejem petih ponudb v predmetnem postopku ni relevanten, saj ni nujno, da so te tudi dopustne, o slednjem se naročnik tudi ni opredelil. Naročnik konkretnih razlogov v podkrepitev gospodarnosti in učinkovitosti v izvedbeni fazi ni zmogel, temveč je s splošnimi, pomensko odprtimi in nedoločnimi pojmi le pavšalno skušal nanizati argumente, ki običajno veljajo kot prednost pri oddaji javnega naročila istemu izvajalcu.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Najprej gre pojasniti, da ni mogoče slediti vlagateljevemu stališču, da so v predmetnem postopku pravnega varstva pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja glede (ne)oblikovanja sklopov lahko predmet presoje le razlogi, s katerimi je naročnik oddajo enovitega javnega naročila utemeljeval na Portalu javnih naročil, ne pa tudi razlogi, ki jih naročnik (po navedbah vlagatelja) »naknadno skonstruiral« za potrebe tega postopka. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-133/2017, 018-20/2019, 018-60/2019), da je iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 razviden namen odgovarjanja na zahteve ter vprašanja, postavljena preko portala javnega naročila, in sicer je ta v zagotavljanju dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudb, in v podajanju pojasnil, ki naj odpravijo morebitne nejasnosti ter s tem zagotovijo, da bodo predložene ponudbe tudi medsebojno primerljive. Namen zagotavljanja dodatnih informacij preko portala javnih naročil v prvi vrsti ni v naročnikovem utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej tudi ne v pojasnjevanju ali v izkazovanju razlogov za oddajo javnega naročila kot enovitega naročila. Naročnik tako ni dolžan na Portalu javnih naročil navesti razlogov, ki se nanašajo na oblikovanje sklopov. Na podlagi naročnikovih odgovorov na Portalu javnih naročil pa tudi ni mogoče sklepati, da naročnik za odločitev o oddaji enovitega javnega naročila nima objektivno opravičljivih razlogov oz. da jih je »naknadno skonstruiral«, saj je naročnik šele v postopku pravnega varstva dolžan navesti razloge. Bistveno zato je, ali je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (torej v postopku pravnega varstva) navedel razloge, ki utemeljujejo oddajo javnega naročila kot enovitega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitve pri določitvi tehničnih specifikacij in pri (ne)oblikovanju sklopov. Čeprav določitve tehničnih specifikacij (68. člen ZJN-3) in oblikovanja sklopov (73. člen ZJN-3) ne urejajo iste določbe ZJN-3, saj sta to dve različni naročnikovi ravnanji v postopku javnega naročanja, pa je treba upoštevati, da sta ti naročnikovi ravnanji medsebojno povezani. Ugotovitev, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-3, ko javnega naročila ni razdelil na sklope, je odvisna od ugotovitev v zvezi z določitvijo tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija je zato najprej obravnavala tiste vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na določitev tehničnih specifikaciji.

S tehničnimi specifikacijami, ki jih mora naročnik skladno s prvim odstavkom 68. členom ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

Naročnik tehnične specifikacije določi ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki v četrtem odstavku določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Naročnik je pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja, ki ga zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Predmet javnega naročila je (1) demontaža obstoječe požarne centrale ter dobava in montaža nove požarne centrale, (2) demontaža komponent starega sestrskega klicnega sistema ter dobava in montaža novega sestrskega klicnega sistema, (3) preventivno in izredno vzdrževanje blaga oz. opreme, vključno s strojno in programsko opremo, v obdobju 60 mesečnega garancijskega roka ter (4) pogarancijsko preventivno vzdrževanje za obdobje 5 let (po poteku garancijske dobe). Naročnik je v poglavju 3 »Tehnične, strokovne in ostale zahteve naročnika« zahteval, da ponudniki pripravijo predlog celovite idejne rešitve integriranega sistema požarne centrale in sestrskega klicnega sistema. V nadaljevanju je določil zahteve za požarno centralo in za sestrski klicni sistem. Naročnik je zahteval, da je ponujena rešitev sestrskega klicnega sistema v celoti integrirana s požarno centralo (»oprema istega proizvajalca«). Naročnik je nadalje določil splošne zahteve, med drugim, da mora biti aplikativna in strojna oprema istega proizvajalca in da mora sistem omogočati administratorski sistemski dostop za potrebe informatike in tehnične službe.

Med strankama je sporna zakonitost naročnikove zahteve, da morajo ponudniki ponuditi sestrski klicni sistem in sistem požarne centrale istega proizvajalca.

Vlagatelj z navedbami, da le proizvajalec Zettler proizvaja oba sistema (sestrski klicni sistem in sistem požarne centrale), ki sta skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami, ne more izkazati naročnikovih kršitev. Dejstvo, da je posamezno tehnično zahtevo ali njihovo kombinacijo mogoče izpolniti le z enim točno določenim proizvodom, namreč še ne daje zadostne podlage za zaključek, da je naročnik oblikoval tehnične zahteve v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom sorazmernosti. ZJN-3 naročniku ne prepoveduje določitve tehničnih zahtev, s katerimi se omejuje konkurenca, ampak prepoveduje zgolj določitev takšnih tehničnih zahtev, s katerimi se neupravičeno omejuje konkurenca. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

Nerelevantne za predmetni spor so tudi naročnikove navedbe, da je v predmetnem postopku prejel pet ponudb in da je le eden izmed ponudnikov ponudil sistema proizvajalca Zettler. Pritrditi gre vlagatelju, da naročnik prejetih ponudb še ni pregledal in posledično tudi ni mogoče delati zaključkov o skladnosti ponujenih sistemov z naročnikovimi zahtevami. Poleg tega je v obravnavani zadevi ključno, da naročnikova zahteva sama po sebi omejuje konkurenco, saj onemogoča sodelovanje ponudnikom, ki bi ponudili požarno centralo in sestrski klicni sistem različnih proizvajalcev. Sporna naročnikova zahteva tako razlikuje med ponudniki, ki lahko ponudijo požarno centralo in sestrski klicni sistem istega proizvajalca, in ponudniki, ki lahko ponudijo požarno centralo in sestrski klicni sistem različnega proizvajalca. Za takšno razlikovanje ponudnikov pa mora imeti naročnik objektivno utemeljene in opravičljive razloge, povezane s predmetom javnega naročila.

V nadaljevanju je zato potrebno presoditi, ali ima naročnik objektivno in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila, da zahteva, da sta požarna centrala in sestrski klicni sistem istega proizvajalca. Naročnik pa je tisti, ki mora nedvoumno izkazati obstoj objektivno in strokovno utemeljenih razlogov za določitev tehničnih zahtev ter da funkcionalnosti, ki jih naročnik pričakuje v okviru posamezne zahteve, ni mogoče doseči na drugačne, a enakovredne načine. V konkretnem primeru mora torej naročnik izkazati, da iz objektivno opravičljivih razlogov zahteva sestrski klicni sistem in sistem požarne centrale istega proizvajalca in da sistema različnih proizvajalcev zanj nista ustrezna.

Iz navedb naročnika (in odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil) je razvidno, da naročnik zahteva sistema istega proizvajalca z namenom poenotenja obeh sistemov oz. zaradi »enotne administracijo obeh sistemov«, ker zahteva enoten pogled nad celotnim sistemom z enega mesta – zaslona, saj bodo sistemski pogledi (zaslonske slike) prilagojeni glede na lokacije in vloge končnih uporabnikov (pogled za sestre, pogled za tehnično službo, pogled za administratorja). Iz naročnikovih navedb torej izhaja, da je sporno zahtevo določil z namenom zagotovitve določene funkcionalnosti obeh sistemov oz. z namenom zagotovitve povezanosti sistema požarne centrale in sestrskega klicnega sistema. Potrebnosti te funkcionalnosti vlagatelj ne oporeka, pač pa zatrjuje, da bi lahko naročnik to funkcionalnost oz. povezanost obeh sistemov dosegel na drug, manj omejujoč način.

Vlagatelj zatrjuje, da sta sestrski klicni sistem in sistem požarne centrale dva ločena sistema, ki ju povezuje zgolj skupen nadzorno-upravljalni oz. administratorski sistem (tj. SCADA sistem). Izpostavljenim navedbam vlagatelja naročnik nasprotuje in tako ne zatrjuje, da naroča zgolj en sistem, ki omogoča funkcije sestrskega klicnega sistema in sistema požarne centrale. Naročnik sicer navaja, da je zanj sprejemljiv zgolj »enoten sistem«, vendar pa gre te navedbe razumeti v smislu, da je sta za naročnika sprejemljiva zgolj sistema istega proizvajalca povezana s skupno administracijo. Državna revizijska komisija zato (kot nesporno med strankama) ugotavlja, da naročnik naroča dva (ločena) sistema, ki sta integrirana oz. medsebojno povezana z enotno administracijo obeh sistemov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da na trgu obstajajo različne platforme, ki omogočajo enotno administracijo obeh sistemov. Proizvajalci posameznih sistemov integrirajo drug sistem (drugega proizvajalca) v svojo platformo oz. SCADA sistem. Iz navedb vlagatelja tako izhaja, da je mogoče z ustreznimi platformami zagotoviti enotno administracijo sestrskega klicnega sistema in sistema požarne centrale tudi v primeru, če sta ta sistema različnih proizvajalcev. Ker naročnik tem navedbam vlagatelja ne nasprotuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da je mogoče zagotoviti enotno administracijo sestrskega klicnega sistema in sistema požarne centrale različnih proizvajalcev.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporna naročnikova zahteva sicer povezana s predmetom naročila, vendar pa v obravnavanem primeru ni izkazana sorazmernost s cilji naročila. Naročnikova zahteva po povezanosti obeh sistemov oz. po medsebojni povezavi obeh sistemov z enotno administracijo obeh sistemov, je sicer razumljiva in tudi opravičljiva, vendar pa po oceni Državne revizijske komisije naročnik ni izkazal, da je mogoče zahtevano funkcionalnost doseči izključno na način, kot ga je zahteval – z istim proizvajalcem obeh sistemov. Ker je torej enotno administracijo sestrskega klicnega sistema in sistema požarne centrale mogoče zagotoviti tudi v primeru različnih proizvajalcev teh sistemov, ni mogoče zaključiti, da enotna administracija obeh sistemov predstavlja objektivno opravičljiv razlog za določitev sporne zahteve. Naročnik bi namreč lahko zahtevano funkcionalnost obeh sistemov oz. integriranost obeh sistemov pridobil tudi, če bi dopustil, da ponudniki ponudijo sestrski klicni sistem in sistem požarne centrale različnih proizvajalcev.

Naročnik se pri utemeljevanju razlogov za določitev sporne zahteve sklicuje še na stroškovni vidik in na uporabo, vzdrževanje in upravljanje obeh sistemov. Naročnik zatrjuje, da uporaba, vzdrževanje in upravljanje »enotnega« sistema dveh različnih proizvajalcev ni identična uporabi, vzdrževanju, in upravljanju »enotnega« sistemu enega proizvajalca. Sistema dveh različnih proizvajalcev bi imela za posledico različno uporabo in različno upravljanje, kar pa bi privedlo do podaljšanja učenja uporabnikov sistema in angažiranje dodatnega kadra ter do nastanka dodatnih stroškov za naročnika. Pritrditi gre vlagatelju, da so izpostavljene navedbe naročnika povsem pavšalne, saj naročnik ne naveden nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi med uporabo in upravljanjem sestrskega klicnega sistema in sistema požarne centrale istega proizvajalca ter med uporabo in upravljanjem sestrskega klicnega sistema in sistema požarne centrale različnih proizvajalcev obstajale bistvene razlike. Čeprav je mogoče razumeti naročnika, da to nista edina sistema, s katerima upravlja, in da želi čim manjše število različnih sistemov, saj bi se posledično njegove osebje prej priučilo na njihovo uporabo, pa navedeno ne more predstavljati prevladujočega razloga za določitev sporne zahteve, ki omejuje konkurenco, saj bi to v nasprotnem primeru pomenilo, da bi naročniki po prvem pridobljenem sistemu (ali opremi) določenega proizvajalca lahko naročali zgolj še sisteme (ali opremo) tega istega proizvajalca. V zvezi z naročnikovimi navedbami, da je vzdrževanje in nadgrajevanje obeh sistemov enostavnejše v primeru, če sta oba sistema istega proizvajalca, kot v primeru, če sta sistema različnih proizvajalcev, pa gre poudariti, da bo naročniku (v primeru oddaje enovitega javnega naročila) en (izbrani) ponudnik zagotavljal vzdrževanje in nadgrajevanje obeh sistemov, četudi bi bila ta sistema različnih proizvajalcev.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v postopku pravnega varstva ni navedel okoliščin, ki bi predstavljale strokovno utemeljene in objektivno opravičljive razloge za določitev zahteve, da morajo ponudniki ponuditi sistem požarne centrale in sestrski klicni sistem istega proizvajalca. S tem, ko naročnik zahteva, da ponudniki zahtevano integriranost sistema požarne centrale in sestrskega klicnega sistema oz. enotno administracijo obeh sistemov dosežejo z istim proizvajalcem in ne dopušča, da bi ponudniki to funkcionalnost dosegli na drugačen način, je naročnik kršil šesti odstavek 68. člena ZJN-3, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in načelo sorazmernosti. Zahtevek za revizijo je tako v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da ponudniki ponudijo sistem požarne centrale in sestrski klicni sistem istega proizvajalca, utemeljen.

Med strankama je nadalje še sporno, ali bi naročnik moral predmetno javno naročilo razdeliti na dva sklopa. Sporno vprašanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik v primeru, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-230/2017, 164/2019, 018-171/2019), da morajo naročniki v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZJN-3 in ob upoštevanju določb Direktive 2014/14/EU predmet javnega naročila razdeliti na sklope (le), če to omogoča predmet naročila, če to prispeva k gospodarni in učinkoviti izvedbi naročila in če ne obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih je naročilo bolj smiselno oddati kot celoto.

Naročnik konkretno javno naročilo oddaja kot naročilo blaga (točka II.1.3 objave obvestila o naročilu), pri čemer, kot že navedeno, naroča sistem požarne centrale in sestrski klicni sistem. Čeprav predmet kot takšen dopušča delitev na dva manjša dela oz. razdelitev na dva sklopa, kot to zatrjuje vlagatelj, pa gre pritrditi naročniku (ki oddajo enovitega javnega naročnika utemeljuje s podobnimi argumenti kot za določitev zahteve glede istega proizvajalca obeh sistemov), da je oddaja zadevnega javnega naročila kot enovitega javnega naročila bistvena (tudi) s tehničnega vidika. Naročnik namreč ne naroča povsem ločenih in med seboj nepovezanih in neodvisnih sistemov, saj zahteva, da sta požarna centrala in sestrski klicni sistem integrirana in povezana z enotno administracijo obeh sistemov. Nabava sistema požarne centrale in sestrskega klicnega sistema je zato povezana. Če bi naročnik pridobil sistem požarne centrale in sestrskega klicnega sistema ločeno, ta sistema ne bi bila povezana z administratorskim sistemom, posledično pa naročnik ne bi pridobil predmeta, ki ga razpisuje v okviru enovitega javnega naročila. Oddaja zadevnega javnega naročila kot enovitega naročila omogoča tudi pridobitev kompatibilnih sistemov. Vlagatelj sicer zatrjuje, da je pridobitev dveh sistemov z enotno administracijo mogoče doseči »tehnično brez napora«, vendar pa ostaja dejstvo, da v primeru pridobitve dveh ločenih sistemov, ta sistema ne bi bila povezana. Takšno povezanost bi lahko naročnik zahteval šele naknadno, ko bi bilo znano, katerim ponudnikom sta bila oddana posamezna sklopa oz. katera sistema je naročnik pridobil. Poleg tega za večjo gospodarnost in učinkovitost izvedbe javnega naročila ni relevantna le faza pridobivanja ponudb, temveč izvedbena faza. Ni pa mogoče kot nerazumnega šteti stališča naročnika, da bi bilo v primeru oddaje zadevnega javnega naročila kot enovitega javnega naročila olajšano vzdrževanje pridobljenih sistemov in njuni nadgradnji, saj bi naročnik v izvedbeni fazi sodeloval zgolj z enim izvajalcem. Ker je naročnik navedel utemeljene razloge, na podlagi katerih je predmetno javno naročilo utemeljeno oddati kot celoto, Državna revizijska komisija ni ugotovila kršitve prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ker naročnik zadevnega javnega naročila ni razdelil na dva sklopa.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo tako, da je razveljavila zahtevo, da mora biti aplikativna in strojna oprema sistema požarne centrale in sestrskega klicnega sistema istega proizvajalca, določeno v 3. poglavju »Tehnične, strokovne in ostale zahteve naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V preostalem delu je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora dati Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ugotovljene kršitve je mogoče odpraviti le na stopnji postopka oddaje javnega naročila pred potekom roka za predložitev ponudb. V kolikor se bo naročnik odločil za nadaljevanje postopka javnega naročanja, mora dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeniti, spremembe objaviti skladno z ZJN-3 in določiti nov rok za predložitev ponudb ter njihovo odpiranje.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.900 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 1.390,80 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo pritožbe kot obrazložene vloge med postopkom v višini 950 točk (druga točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 695,40 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 1.850 točk) v višini 38,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 28,18 EUR.

Razliko do priglašenih stroškov storitve za sestavo zahtevka za revizijo in storitve za sestavo pritožbe je Državna revizijska komisija zavrnila, saj glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, kot jo je v Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila določil naročnik (tj. znesek v skupni vrednosti 280.000,00 EUR), za njeno priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi v nobeni fazi postopka ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko (po tar. št. 39/1 OT) ter za pregled listin in dokumentacije (po tar. št. 39/2 OT), saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (tar. št. 39). Sestava zahtevka za revizijo, pritožba in opredelitev do navedb naročnika v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so ti stroški že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, pritožbe oz. obrazložene vloge med postopkom, zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 17. 1. 2020), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v vlogi z dne 17. 1. 2020 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 6.114,38 EUR. Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo le delno (tj. v delu, ki se nanaša na zahtevo glede istega proizvajalca ponujenih sistemov, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na razdelitev javnega naročila na sklope), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 50%, povrne le 1/2 potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 3.057,19 EUR (drugi odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 3.057,19 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 2. 2020

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran