EN

018-215/2019 Dars, d.d.

Številka: 018-215/2019-16
Datum: 24. 2. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3 razvojni osi sever - sklop D Gaberke«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil GARNOL, d.o.o., Laze 18A, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Nataša Štelcer, Ulica Vita Kraigherja 3, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga skupaj vložila STRABAG d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana in STRABAG AG Ortenburgerstrasse 27 9800 Spittal an der Drau Republika Avstrija STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ju oba po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 2. 2020

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, da se ne prizna sposobnosti skupini gospodarskih subjektov GARNOL, d.o.o., Kranj, MARKOMARK NIVAL d.o.o., Videm pri Ptuju, in HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI«, št. 313/19-000176/19-odl1, z dne 26. 11. 2019.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, da se ne prizna sposobnosti drugemu vlagatelju, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI«, št. 313/19-000176/19-odl1, z dne 26. 11. 2019.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26. 6. 2019 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 29. 7. 2019, pod št. objave JN005393/2019-B01, dne 30. 7. 2019 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 145-355967. Naročnik izvaja omejeni postopek (41. člen Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005393/2019-ODL01) dne 26. 11 2019 objavil »ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI«, št. 313/19-000176/19-odl1, s katero je nekaterim prijaviteljem priznal sposobnost, ni pa priznal sposobnosti skupini gospodarskih subjektov GARNOL, d.o.o., Kranj, MARKOMARK NIVAL d.o.o., Videm pri Ptuju, in HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina (ki so skupaj oddali prijavo) in drugemu vlagatelju.

V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da so bila v prijavi skupine gospodarskih subjektov GARNOL, d.o.o., Kranj, MARKOMARK NIVAL d.o.o., Videm pri Ptuju, in HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina navedena tri referenčna dela za izkazovanje sposobnosti, pri čemer so na obrazcu PRILOGA št. 1D pripravljena referenčna potrdila neupoštevna, ker niso podpisana s strani referenčnih naročnikov, iz ostalih predloženih dokumentov (potrdila o izvedenih delih na lastnih obrazcih) pa niso razvidni vsi zahtevani podatki – naročnik v nadaljevanju podrobneje navaja, kateri so ti manjkajoči podatki, in pojasnjuje, da se je odločil, da dopolnjevanja, pojasnjevanja ali spreminjanja prijav v tem delu ne bo dopustil, zato ni pozival na dopolnitev prijave; posledično ni pozval niti na dopolnitev »Akt[a] o predložitvi skupne prijave za sodelovanje in o skupnem nastopanju pri izvedbi javnega naročila« (v katerem ni dogovorjen in določen predstavnik partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje) ter dokumentov »IZJAVA 1« in »IZJAVA 2« (ki ju je podpisal le partner Garnol, d.o.o., Kranj).

Naročnik je nadalje navedel, da drugi vlagatelj ni izkazal neobstoja razloga za izključitev iz točke 3.1 (a) Navodil za gospodarske subjekte, ki sodelujejo v prijavi in za osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ter gospodarskih subjektov ali ki imajo pooblastila za njihovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njih. Pojasnjuje, da je drugi vlagatelj kot predhodni dokaz sicer predložil obrazec ESPD, po pozivu naročnika (skladno s prvim odstavkom 77. člena in šestim odstavkom 79. člena ZJN-3) na predložitev ustreznih dokazil pa je za domače in tuje pravne osebe predložil eno potrdilo iz kazenske evidence, ki je bilo izdano pred rokom za oddajo prijav, in drugo potrdilo, ki je bilo izdano po roku za oddajo prijav, poleg tega pa v dopisu navedel, da s tem ustrezno izkazuje nekaznovanost. Naročnik meni, da drugi vlagatelj ni skladno s pozivom predložil ustreznih potrdil sodnih ali upravnih organov, ki bi izkazovala stanje na dan poteka roka za predložitev prijav za sodelovanje. Poudarja, da bi ugotavljanje neobstoja zadevnega razloga za izključitev na podlagi tako predložene dokumentacije pomenilo kršitev določil lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 6. 12. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev 5. točke odločitve o priznanju sposobnosti (oz. podredno razveljavitev celotne odločitve) ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje predvsem kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, pri čemer navaja, da je naročnik odločitev o nepriznanju sposobnosti sprejel za vse ponudnike, ki so v skupni ponudbi s tujo družbo – že to naj bi bilo pomenilo evidentno diskriminatorno obravnavo tujih ponudnikov. Meni, da naročnikova odločitev, da ne bo dopustil dopolnjevanja, pojasnjevanja ali spreminjanja prijav (le) v delu, ki se nanaša na reference ponudnika, nima nobene utemeljene podlage ali objektivno opravičljivega razloga. Naročnik te svoje odločitve niti ni obrazložil. Prvi vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da je naročnik prijavitelja POMGRAD d.d. pozval na dopolnitev prijave glede priloge oz. dokazila za kadrovski pogoj, pri čemer ni jasno, v čem oz. kako sta oba segmenta (referenca ponudnika in kadrovski pogoj) tako različna, da ju naročnik obravnava drugače. V nadaljevanju prvi vlagatelj še pojasnjuje, zakaj meni, da je predložil vsebinsko ustrezna referenčna potrdila ter da je predložil ta potrdila na svojih obrazcih, kar je bilo skladno z zahtevami in na kar ne more vplivati, da so bila predložena tudi (izpolnjena, vendar nepodpisana) potrdila na obrazcih naročnika. Navaja, da je predstavnika partnerjev v skupni ponudbi določil v 4. členu Akta, obe sporni izjavi pa je podpisal kot vodilni partner oz. pooblaščeni predstavnik, kar je skladno z navodili.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 6. 12. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti v 2. točki izreka ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Izpodbijano odločitev označuje za nepravilno in nezakonito. Navaja, da je v obravnavani zadevi neposredno uporabljivo stališče Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-129/2019-5, na podlagi česar je mogoče posredovanje po dveh potrdil o nekaznovanosti (in sicer enega, izdanega pred potekom roka za prejem prijav za sodelovanje, in drugega, izdanega po tem roku) za vsako od oseb v prijavi obravnavati kot ustrezen način izkazovanja nekaznovanosti. Ta način je enostavnejši, hitrejši in cenejši, zato naročnik ne more imeti utemeljenega razloga, da izmed dveh načinov, ki enakovredno izkazujeta nekaznovanost, zahteva izključno tistega, ki je za ponudnika bolj obremenjujoč (tj. pridobitev izjav o nekaznovanosti, danih pred pristojnimi sodnimi ali upravnimi organi itd.) in celo manj verodostojen. Poudarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z izkazovanjem neobstoja spornega razloga za izključitev določil (le), da prijavitelji navedeno izkažejo s predložitvijo obrazca ESPD, ničesar pa ni opredelil glede dodatnih dokazil – glede teh so torej imeli prijavitelji enake možnosti, da predložijo tista dokazila, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi. Dodaja še, da se zapriseženo izjavo lahko predloži kot dokazilo nekaznovanosti le ko so za to izpolnjeni pogoji, kar pa v obravnavanem primeru niso bili, zaradi česar je sam nekaznovanost zakonito dokazoval s predložitvijo kombinacij potrdil o nekaznovanosti.

Naročnik je o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja odločil dne 19. 12. 2019 ter ga zavrnil, enako pa tudi zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da je le na podlagi potrdil naročnikov del ocenjeval izpolnjevanje spornih pogojev za sodelovanje. Vztraja tudi na ugotovitvah o nepopolnosti oz. vsebinski nesprejemljivosti teh dokazil, kot jih je že podal v izpodbijani odločitvi. Meni, da je možnost dopolnjevanja, popravljanja in pojasnjevanja prijav povsem odvisna od volje naročnika, ki pa mora zagotoviti spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov. V izpodbijani odločitvi je jasno zapisal, v katerih delih ne dopušča posegov v prijave; pri tem je irelevantno, zakaj se za to ni odločil tudi v delu prijav, kjer so ponudniki izkazovali kadrovske pogoje – trdi, da to ne predstavlja kršitve načela enakopravne obravnave. Dodaja še, da ugotovitve glede predstavnika partnerjev v skupni prijavi ter obeh izjav niso bile razlog za nepriznanje sposobnosti, saj bi vlagatelja (v kolikor ne bi obstajali drugi razlogi za nepriznanje sposobnosti) v tem delu pozval na dopolnitev – v obrazložitvi izpodbijane odločitve je zgolj pojasnil, da vlagatelja ni pozval na dopolnitev zaradi predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti.

Naročnik je o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja odločil dne 19. 12. 2019 ter ga zavrnil, enako pa tudi zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Prereka vse navedbe drugega vlagatelja. Utemeljuje, zakaj je bilo dejansko stanje v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-129/2019-5, bistveno drugačno od obravnavanega, zaradi česar stališča iz tega sklepa niso relevantna za to zadevo. Ob upoštevanju, da je prejel tudi prijave iz tujine, še meni, da je neutemeljeno in neosnovano pričakovati od naročnika, da bo poznal zakonske ureditve vseh držav sveta, kjer zagotovo nimajo enake ureditve glede registrov kaznovanosti in pravil o izbrisih kazenskih sodb. Ni dolžnost naročnika, da preuči zakonodajo glede kaznovanosti vsake države, v kateri ima ponudnik sedež, niti vsake države, katere državljan je fizična oseba, za katero mora preveriti neobstoj razloga (v konkretnem primeru gre za državljane Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Črne gore, Rusije…). Naročnik poudarja, da je bil njegov poziv na predložitev dokazil skladen z razpisno dokumentacijo, zakonom in prakso Državne revizijske komisije.

Prvi vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 10. 1. 2020, v kateri navaja in pojasnjuje, zakaj se v celoti ne strinja z odločitvijo naročnika.

Drugi vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 10. 1. 2020. Vztraja pri revizijskih navedbah in pojasnjuje, zakaj so neutemeljene navedbe naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 23. 12. 2019 in 14. 1. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se nanaša na odločitev naročnika, da se ne prizna sposobnosti skupini gospodarskih subjektov GARNOL, d.o.o., Kranj, MARKOMARK NIVAL d.o.o., Videm pri Ptuju, in HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina, ki so skupaj oddali prijavo. Iz dokumentacije (tj. »Akt[a] o predložitvi skupne prijave za sodelovanje in o skupnem nastopanju pri izvedbi javnega naročila«) sicer izhaja pooblastilo vodilnemu partnerju GARNOL, d.o.o., Kranj, za vlaganje zahtevkov za revizijo, ne pa tudi izrecno pooblastilo za prenos pooblastila na odvetnico – prim. 96. člen Zakona o pravdnem postopku, (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN. Ker ZPVPJN ne določa, da morajo vsi člani skupine gospodarskih subjektov skupaj vložiti zahtevek za revizijo, je Državna revizijska komisija kot prvega vlagatelja štela vodilnega partnerja GARNOL, d.o.o., Kranj.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je sporno, ali naročnik skupini gospodarskih subjektov GARNOL, d.o.o., Kranj, MARKOMARK NIVAL d.o.o., Videm pri Ptuju, in HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina utemeljeno ni priznal sposobnosti zaradi neizpolnjevanje pogojev za sodelovanje in ali je te gospodarske subjekte obravnaval drugače kot druge prijavitelje. Upoštevaje vsebino naročnikovih navedb v izpodbijani odločitvi in v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebine akta o predložitvi skupne prijave za sodelovanje in o skupnem nastopanju pri izvedbi javnega naročila ter dveh izjav ni predstavljala razloga za nepriznanje sposobnosti, zato se Državna revizijska komisija do s tem povezanih navedb ne opredeljuje posebej.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekti kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točki a in b osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko d) poglavja »3.2 Pogoji za sodelovanje« v dokumentu »NAVODILA PONUDNIKU ZA ODDAJO PRIJAVE ZA SODELOVANJE« določil:

»Ponudnik mora izkazati, da je v pogodbenem roku in brez pogodbene kazni uspešno izvedel referenčna dela kot sledi:

d1) kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila zgradil armiranobetonski prednapeti premostitveni objekt minimalne skupne dolžine 100 m (merjeno na notranji strani med krajnima opornikoma) na cestah ali železnicah

in

d2) kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila izvedel vsaj eno novogradnjo ali vsaj dve rekonstrukciji ali sanaciji ali obnovi avtoceste ali hitre ceste ali glavne ceste.
Naročnik bo upošteval le referenčna dela, pri katerih je ponudnik:
- vgradil vsaj dve izmed asfaltnih plasti, ki sestavljajo krovno plast (obrabno zaporno ali vezno plast ali vezano zgornjo nosilno plast) v skupnem tlorisnem obsegu najmanj 15.000 m2 merjeno na vseh voznih pasovih

in

d3) kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec v zadnjih 10 letih od objave predmetnega javnega naročila izvedel vsaj eno sidrano pilotno steno, pri kateri so bila uporabljena prednapeta trajna geotehnična sidra.

Za dokazovanje navedenih pogojev mora ponudnik izpolniti obrazec 3.2 (d) v poglavju 10 ‐ Sposobnost ‐ Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 - Sposobnost kot PRILOGA d1 in/ali PRILOGA d2 in/ali PRILOGA d3. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v obrazcu PRILOGA d1 in/ali PRILOGA d2 in/ali PRILOGA d3. Kot datum dokončanja referenčnih del šteje datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila.
[…]
Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila (npr. kopijo pogodbe o izvedbi navedenega referenčnega dela ipd.) oz. navedbe preveri neposredno pri investitorju.«

Med strankama ni sporno dejstvo, da je bil v sporni prijavi predložen (ustrezno) izpolnjen obrazec 3.2 (d) s seznamom treh referenčnih del partnerja v skupnem nastopu HERING d.d. Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina. Na seznamu je naveden naziv naročnika del, predmet referenčnih del ter datum dokončanja del (skladno z opombo na tem obrazcu »[k]ot datum dokončanja del šteje datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela«). Med strankama nadalje tudi ni sporno dejstvo, da so bili v sporni prijavi predloženi izpolnjeni obrazci PRILOGA d1, PRILOGA d2 in PRILOGA d3 (»POTRDILO O REFERENČNEM DELU«), ki pa niso potrjeni (podpisani) s strani vsakokratnega referenčnega naročnika. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ti obrazci niso relevantni za presojo izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, saj vsebujejo lastne navedbe gospodarskih subjektov, ki so oddali prijavo, in ne predstavljajo referenčnih potrdil, kot to zmotno uveljavlja prvi vlagatelj. Posledično ni mogoče ugotoviti, da so bila v prijavi predložena referenčna potrdila tako na obrazcih naročnika kot na drugačnih obrazcih prvega vlagatelja (kot to zatrjuje vlagatelj), pač pa so bila predložena referenčna potrdila zgolj na obrazcih vlagatelja – predložena so bila potrdila z dne 22. 10. 2014, 4. 12. 2017 in 16. 5. 2019.

Kljub temu, da niso utemeljene vse ugotovitve naročnika glede tega, da predložena referenčna potrdila ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), pa je upoštevaje vsebino teh potrdil potrebno pritrditi naročniku v tem, da niso razvidni nekateri zahtevani podatki.

V potrdilu z dne 4. 12. 2017, ki se nanaša na zahtevani referenci iz točk d1) in d3), datum dokončanja referenčnih del ni razviden, saj je zgolj navedeno, da so se dela na celotnem avtocestnem koridorju izvajala od junija 2010 do maja 2013; je pa datum dokončanja del glede premostitvenega objekta razviden iz potrdila z dne 22. 10. 2014, kjer je kot čas gradnje navedeno obdobje od 24. 5. 2010 do 13. 10. 2010, kar je skladno z navedbo prvega vlagatelja na obrazcu 3.2 (d). Potrdilo z dne 16. 5. 2019, ki se nanaša na zahtevano referenco iz točke d2), v nasprotju z ugotovitvami naročnika potrjuje, da so bila referenčna dela opravljena v obdobju med oktobrom 2014 in marcem 2015, kar je skladno z navedbo prvega vlagatelja na obrazcu 3.2 (d). Državna revizijska komisija pristavlja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od prijaviteljev ni zahteval predložitve potrdila o prevzemu ali kakšnega drugega enakovrednega dokazila, ki bi izkazovalo datum sprejema in izročitve referenčnega dela, prav tako pa naročnik ne v izpodbijani odločitvi ne v postopku pravnega varstva ni pojasnil, zakaj na podlagi navedb iz referenčnih potrdil ne bi bilo mogoče ugotoviti, da so bila referenčna dela izvedena v ustreznem časovnem obdobju (na kar se nanaša zahtevana navedba datuma dokončanja del) – Državna revizijska komisija pristavlja, da je tudi sicer referenčni naročnik potrdil uspešno izvedbo teh del, glede na obdobje izvajanja teh del pa ne bi bil prepričljiv morebiten zaključek, da datum dokončanja del ne zapade v obdobje zadnjih desetih let, kakor je naročnik določil v obravnavanem pogoju za priznanje sposobnosti.

Vendar pa je potrebno soglašati z naročnikovo ugotovitvijo o tem, da iz omenjenih dveh referenčnih potrdil v zvezi z referencama iz točk d1) in d3) ne izhaja, ali je referenčna dela izvedel partner HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina. Potrdili z dne 22. 10. 2014 in 4. 12. 2017 namreč vsebujeta navedbo, da je pogodbo za gradnjo avtocestnega koridorja z referenčnim naročnikom sklenila družba HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina, kot partner v skupnem nastopu skupaj z drugo družbo, pri čemer pa iz nobenega dela referenčnih potrdil ne izhaja, kateri od dveh partnerjev je zgradil premostitveni objekt oz. izvedel sanacijo plazu T., kar oboje prvi vlagatelj uveljavlja v smislu zahtevanih referenc – iz navedb v teh dokumentih zgolj izhaja, kaj vse je obsegala predmetna gradnja, pri čemer ni navedeno, da bi prav vsa dela izvedla družba HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina (kar smiselno zatrjuje prvi vlagatelj). Še dodatno, iz referenčnega potrdila z dne 4. 12. 2017 (kjer je edinikrat omenjena sanacija plazu) ni mogoče ugotoviti, ali je bila v okviru sanacije plazu izvedena vsaj ena sidrana pilotna stena, pri kateri so bila uporabljena prednapeta trajna geotehnična sidra, kakor se je glasil pogoj točke d3). Prav tako je potrebno soglašati z naročnikovo ugotovitvijo, da iz referenčnega potrdila z dne 16. 5. 2019 v zvezi s pogojem iz točke d2) ne izhaja, ali sta bili v okviru del vgrajeni vsaj dve izmed asfaltnih plasti, ki sestavljajo krovno plast, prav tako pa ni razviden podatek o dejansko vgrajenih količinah (na kar se je nanašala zahteva naročnika), pač pa le količina asfalterskih del po popisu del. Vsebina predloženih referenčnih potrdil je v teh delih torej odstopala od zahtevane vsebine obrazca referenčnega potrdila v dokumentaciji z zvezi z oddajo javnega naročila.

Tudi v kolikor pa je mogoče pritrditi naročniku v tem, da gospodarski subjekti s predloženimi referenčnimi potrdili (še) niso izkazali izpolnjevanja obravnavanega pogoja za sodelovanje, pa je potrebno presojati očitke prvega vlagatelja o tem, da bi moral naročnik pozvati na dopolnitev prijave oz. da je bil neupravičeno obravnavan drugače od prijavitelja, ki ga je naročnik pozival na dopolnitev prijave.

Naročnika zavezuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (smiselno tudi prijaviteljev) iz 7. člena ZJN-3, ki od njega terja, da zagotavlja, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje sorazmernost zahtev glede predmeta naročila. Ob tem mora naročnik tudi zagotoviti, da sam ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile diskriminacijo ponudnikov.

Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila (gl. npr. odločitve št. 018-029/2017 9, 018-037/2017-5, 018-018-068/2017-4, 018-153/2018-6), ima skladno z ZJN-3 naročnik možnost in ne dolžnost, da od gospodarskih subjektov zahteva, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo – takšna je tudi sodna praksa Sodišča EU (prim. npr. zadevi C-599/10 SAG ELV Slovensko in C-336/12 Manova). Vendar pa mora naročnik pri odločitvi o tem, ali bo dopustil dopolnjevanje in pojasnjevanje ponudb oz. prijav, strogo spoštovati določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo naročila ter vse ponudnike oz. prijavitelje obravnavati enakopravno (prvi odstavek 7. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v poglavju »22. Dopustne dopolnitve, popravki, spremembe in pojasnila prijav za sodelovanje«) na splošno predvidel možnost pozivanja gospodarskih subjektov na dopolnitev, popravo ali pojasnilo ustrezne informacije ali dokumentacije.

Nesporno je med strankama dejstvo, da je naročnik prijavitelja POMGRAD d.d. z dopisom z dne 28. 10. 2019 pozval na dopolnitev prijave (z navedbo, kateri izmed imenovanih kadrov bo izvajal dela in bo vpisan v pogodbo kot vodja del za linijske objekte in kot vodja del za premostitvene objekte). Sporno med strankama pa je, ali bi ob upoštevanju načela enakopravne obravnave moral naročnik na dopolnitev prijave z ustreznimi referenčnimi potrdili pozvati tudi vlagatelja. Naročnik meni, da tega ni bil dolžan storiti, ker se pomanjkljivosti v teh dveh prijavah nanašajo na različna pogoja za sodelovanje, ter ker se je odločil, da v primeru pomanjkljivih referenčnih potrdil ne bo dopustil dopolnjevanja. Državna revizijska komisija z navedenim stališčem ne more soglašati: v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik možnosti pozivanja na dopolnitev prijav ni pridržal le za določene pomanjkljivosti prijave oz. po drugi strani ni določil, da v zvezi z referenčnimi potrdili v nobenem primeru ne bo pozival na dopolnitev prijave. To razlikovanje pri uporabi istega instituta je naročnik vzpostavil šele tekom pregleda že prejetih prijav, torej po tem, ko se je že seznanil z vsebino prijav.

V konkretnem primeru je bil prvi vlagatelj najmanj v razmerju do prijavitelja POMGRAD d.d. v predmetnem postopku oddaje javnega naročila obravnavan neenakopravno s tem, ko je naročnik (najmanj) temu prijavitelju omogočil dopolnitev prijave, s katero je ta lahko dokazal izpolnjevanje enega od pogojev za sodelovanje, medtem ko prvemu vlagatelju (oz. skupini gospodarskih subjektov, v kateri je prvi vlagatelj vodilni partner) v enakih okoliščinah naročnik takšnega dopolnjevanja ni omogočil. Pri tem iz odstopljene dokumentacije oz. argumentacije naročnika ne izhajajo razlogi, ki bi takšno neenakopravno obravnavo kakorkoli objektivno utemeljevali, saj se naročnik sklicuje zgolj na to, da se je tako odločil (kot že pojasnjeno: po roku za predložitev prijav).

Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri obravnavi prispelih prijav ravnal v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), nezakonita pa je posledično tudi na podlagi tako izvedene obravnave izdana izpodbijana odločitev o nepriznanju sposobnosti zadevnim gospodarskim subjektom.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, da se ne prizna sposobnosti skupini gospodarskih subjektov GARNOL, d.o.o., Kranj, MARKOMARK NIVAL d.o.o., Videm pri Ptuju, in HERING d.d., Široki Brijeg, Bosna in Hercegovina, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI«, št. 313/19-000176/19-odl1, z dne 26. 11. 2019.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora dati Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom nove odločitve o priznanju sposobnosti, naj ponovno presojo prijav opravi skladno z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, še zlasti naj pa pri tem zagotovi prijavitelje obravnava enakopravno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Med drugim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko vlagatelju ni priznal sposobnosti za sodelovanje v 2. fazi postopka oddaje javnega naročila – drugi vlagatelj naj ne bi ravnal v skladu z naročnikovim pozivom in za subjekte, za katere zakon zahteva nekaznovanost za določena kazniva dejanja, ne bi predložil ustreznih potrdil sodnih ali upravnih organov oz. overjenih izjav o nekaznovanosti, kar bi izkazovalo stanje (ne)kaznovanosti na dan poteka roka za predložitev prijav (tj. 10. 9. 2019).

V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Kot dokazilo za neobstoj navedenega izključitvenega razloga ZJN-3 v točki a) tretjega odstavka 77. člena določa izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima gospodarski subjekt sedež.

Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik kot dokazilo, da določen gospodarski subjekt ni v položaju iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (da torej on ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme tudi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD. ESPD v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Skladno s šestim odstavkom 79. člena ZJN-3 lahko naročnik – če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja – ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD. Na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3. Če naročnik na podlagi dokazil in preverjanja v skladu s citiranimi določbami ZJN-3 ugotovi, da obstajajo razlogi za izključitev gospodarskega subjekta (če torej, glede na konkretni primer, ugotovi, da so bili gospodarski subjekt ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), mora takšen gospodarski subjekt v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 izključiti iz sodelovanja v postopku javnega naročanja.

V obravnavanem primeru je naročnik izključitveni razlog glede kaznovanosti določil v poglavju »3.1 Neobstoj razlogov za izključitev (75. člen ZJN-3)« dokumenta »NAVODILA PONUDNIKU ZA ODDAJO PRIJAVE ZA SODELOVANJE«:

»Naročnik si pridržuje pravico, da bo neobstoj razlogov za izključitev preverjal tudi v fazi oddaje ponudbe (2. faza).

(a) Gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, je bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljeni v prvem odstavku 75. člena ZJN-3.
Kot dokaz neobstoja razloga za izključitev vsi gospodarski subjekti v prijavi za sodelovanje priložijo ESPD obrazec. […]«

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je drugi vlagatelj v prijavi predložil izpolnjen obrazec ESPD, o čemer se je Državna revizijska komisija prepričala na podlagi pregleda njegove prijave.

Med strankama postopka dalje ni sporno, kar je nenazadnje potrjeno tudi z vpogledom v odstopljeno dokumentacije, da je naročnik (skladno s šestim odstavkom 79. člena ZJN-3) z dopisom z dne 7. 10. 2019 pozval drugega vlagatelja na predložitev dokazil v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3. Ne glede na vprašanje ustreznosti tega poziva (čeprav to za rešitev obravnavane zadeve niti ni relevantno, bi bilo mogoče ugotoviti skladnost poziva z ZJN-3) pa je potrebno ugotoviti, da je drugi vlagatelj po pozivu naročnika za osebe, na katere se nanaša prvi odstavek 75. člena ZJN-3 (skupno gre za več kot 170 oseb), predložil po dve potrdili (o nekaznovanosti) iz kazenske evidence za vsako osebo, in sicer eno, ki je je bilo izdano pred potekom roka za predložitev prijav, ter drugo, ki je bilo izdano po poteku roka za predložitev prijav. To dejansko stanje pa je tudi bistveno za razrešitev spora med strankama v konkretnem primeru, saj naročnik meni, da drugi vlagatelj ni ravnal skladno z njegovim pozivom in ni predložil ustreznih dokazil, ki bi izkazovala stanje na dan poteka roka za predložitev prijav.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj predložil dokazila, kakršna so prvenstveno predvidena v točki a) tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 in na kakršna se je prvenstveno glasil tudi naročnikov poziv, zato ni mogoče slediti naročniku v stališču, da se je drugi vlagatelj poslužil drugačnega načina izkazovanja predmetnega pogoja ali da ni sledil njegovemu pozivu. Pri tem po oceni Državne revizijske komisije ne more biti bistveno, ali je ustrezajoče dokazilo vsebovano v enem ali več dokumentih, pač pa je pomembna vsebina, ki iz tako predloženih dokazil izhaja – enako stališče izhaja tudi iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-129/2019-5, v katerem je Državna revizijska komisija pojasnila, da bi tedanji naročnik na podlagi dveh potrdil iz kazenske evidence (v takratnem primeru je moral naročnik drugo potrdilo komaj pridobiti – razpolagal je namreč s pooblastili za pridobitev potrdil iz kazenske evidence) lahko ugotovil (ne)obstoj izključitvenega razloga glede (ne)kaznovanosti na dan poteka roka za oddajo prijav. Dejansko stanje v navedeni zadevi je resda drugačno od obravnavane v toliko, da je tedanji naročnik od gospodarskih subjektov zahteval predložitev nekaterih dokumentov (tj. pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence) že v prijavi, obenem pa so prijavitelji tedaj opcijsko lahko v prijavi predložili aktualna potrdila iz kazenske evidence, vendar pa vse navedeno ne vpliva na zmožnost in potrebo vsebinske presoje dokazil po tem, ko naročnik z dokazili že razpolaga.

Sporno tako ostaja vprašanje, ali iz vsebine predloženih dokazil ni mogoče ugotoviti neobstoja izključitvenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, kar v bistvu zatrjuje naročnik. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da iz navedb naročnika niti ni mogoče razbrati, zakaj naj iz predloženih dokazil (tj. opisane kombinacije dveh potrdil za vsak zadevni subjekt) ne bi bilo mogoče ugotoviti relevantnega stanja na dan poteka roka za predložitev prijav. Naročnik izpodbijane odločitve v tem delu ni konkretizirano obrazložil, prav tako pa utemeljenega razloga za nezmožnost ustreznih zaključkov ne navaja niti v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo – zgolj pavšalno namreč navaja, da so pridobljena dokazila iz različnih držav, zaradi česar naj bi bilo nesorazmerno pričakovati od naročnika (in od Državne revizijske komisije) poznavanje pravnih ureditev v vseh teh državah. Strinjati se je sicer mogoče z naročnikom v tem, da gre v primeru preverjanja neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 v primeru ponudb oz. prijav z mednarodnim elementom za znatno breme za naročnika (podobno velja tudi za zadevne gospodarske subjekte v zvezi s predložitvijo s tem povezanih dokazil), vendar pa navedeno še ne utemeljuje odstopa od pregleda in upoštevanja vsebine prejetih dokazil v primeru, kot je obravnavani.

Po presoji Državne revizijske komisije je tako drugi vlagatelj uspel izkazati, da naročnik (še) ni imel podlage za zaključek, da vlagatelj ni uspel izkazati neobstoja obravnavanega izključitvenega razloga. S tem, ko naročnik kljub predloženim dokazilom brez ugotavljanja (ne)kaznovanosti drugemu vlagatelju ni priznal sposobnosti oz. ga je izključil, je naročnik kršil določbo prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (v povezavi s točko a tretjega odstavka 77. člena ZJN-3). Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika, da se ne prizna sposobnosti drugemu vlagatelju, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI«, št. 313/19-000176/19-odl1, z dne 26. 11. 2019.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je prvi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »konferenco s stranko ob prevzemu zadeve (tar. št. 39/1)« ter za »študij spisa (tar. št. 39/2)«. Tarifna številka 39 OT ureja kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (prva točka) ter za pregled spisov, listin in druge dokumentacije (druga točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V obravnavani zadevi ne gre za dejansko stanje iz tarifne številke 39 OT in s tem za uporabljivost te tarifne številke. Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (prva točka tarifne številke 40 OT), zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016-13, 018-17/2017-5, 018-221/2017-5, 018-11/2018-5). Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 10. 1. 2019, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 3.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri po tar. št. 39/a OT« ter za »pregled listin in dokumentacije 2 uri po tar. št. 39/2 OT«. Tarifna številka 39 OT ureja kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (prva točka) ter za pregled spisov, listin in druge dokumentacije (druga točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V obravnavani zadevi ne gre za dejansko stanje iz tarifne številke 39 OT in s tem za uporabljivost te tarifne številke. Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (prva točka tarifne številke 40 OT), zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016-13, 018-17/2017-5, 018-221/2017-5, 018-11/2018-5). Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 10. 1. 2019, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 3.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 19. 2. 2020


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Nataša Štelcer – odvetnica, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor,
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran