Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-209/2019 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije

    Številka: 018-209/2019-12
    Datum sprejema: 4. 2. 2020

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup artiklov bojne uniforme« v sklopu 3 – »bluzoni, hlače, majice, kape, klobuki« in sklopu 15 »majice« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Brighid Studio d.o.o., Puhtejeva ulica 6, Ljubljana in BRAMY d.o.o., Ulica Kruševačka bb, Aleksandrovac, Srbija, ki ju oba po pooblastilu zastopa Domen Krištof – Odvetnik, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 2. 2020

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 19. 6. 2019, pod številko objave JN004261/2019-B01 ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 20. 6. 2019, pod št. objave 2019/S 117-286209.

    Dne 20. 11. 2019 je naročnik sprejel in dne 21. 11. 2019 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN004261/2019-ODL02) objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 176/2019 – ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artiklov bojne uniforme« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) iz katerega je razvidno, da je v sklopu 3 vse ponudbe zavrnil, v sklopu 15 »majice« (v nadaljevanju: sklop 15) pa je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Prevent & Deloza, d.o.o., Kosova ulica 014, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v obeh sklopih zavrnil, ker je ugotovil da ni dopustna, saj vlagatelj ni predložil vzorcev skladnih z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2019 in predlagal, da se odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 in sklopu 15 v celoti razveljavi, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da:
    - naročnik pri objavi javnega naročila in določitvi roka za oddajo ponudb ni upošteval zmožnosti gospodarskih subjektov za pripravo kakovostnih ponudb oziroma prijav, ponudba, s tem pa tudi dobava materialov za izdelavo vzorcev je bila s tem v veliki meri oslabljena, ponekod celo onemogočena;
    - izbrani ponudnik in ponudnik UNI & FORMA d.o.o., Planjava 6, 1236 Trzin (v nadaljevanju: UNI & FORMA d.o.o.), izdelke zahtevane na podlagi predmetnega javnega naročila v svoji ponudbi že imata, saj sta sodelovala pri pripravi vzorcev, prikazanih s strani naročnika dne 9. 7. 2019 (za kar predlaga fotografije nekaterih produktov), naročnik je navedena ponudnika favoriziral, ostale, vključno z vlagateljem pa spravil v neenak položaj;
    - so v sklopu 3 in sklopu 15 predloženi vzorci vlagatelja ustrezni in skladni s tehničnim opisom, ki izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, glede pomanjkljivosti pa vlagatelj ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, zaradi česar je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

    Naročnik je dne 6. 12. 2019 skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN kopijo zahtevka za revizijo posredoval izbranemu ponudniku. Iz dokumentacije naročnika izhaja, da v zakonsko določenem roku niti kasneje ni prejel odgovora oziroma izjasnitve s strani izbranega ponudnika.

    Naročnik je sprejel dve ločeni odločitvi o zahtevku za revizijo, in sicer:
    - Odločitev o zahtevku za revizijo MORS 176/2019-ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artiklov bojne uniforme sklop 3: bluzoni, hlače, majice, kape, klobuki št. 430-449/2019-4 z dne 16. 12. 2019 (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3) s katero je zahtevek za revizijo, ki se nanaša na sklop 3 in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil ter
    - Odločitev o zahtevku za revizijo MORS 176/2019-ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artiklov bojne uniforme sklop 15: majice št. 430-449/2019-6 z dne 23. 12. 2019 (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15) s katero je zahtevek za revizijo, ki se nanaša na sklop 15 in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 12. 2019 in 31. 12. 2019, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 09. 1. 2020 skladno s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 10. 1. 2020 in 14. 1. 2020.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika prav tako opredelil v dveh ločenih dokumentih, in sicer z:
    - dokumentom z dne 23. 12. 2019 se je opredelil do navedb iz Odločitve o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika glede sklopa 3) in
    - dokumentom z dne 9. 1. 2020 se je opredelil do navedb iz Odločitve o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika glede sklopa 15).

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo v obeh sklopih uvodoma zatrjuje neustrezno obdobje oddaje javnega naročila, ker je bilo predmetno javno naročilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 6. 2019 (z vpogledom na Portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo javno naročilo objavljeno dne 19. 6. 2019), rok za oddajo ponudb pa je bil določen za 26. 8. 2019. Navaja, da gre za obdobje počitnic in praznikov za večino gospodarskih subjektov iz držav članic Evropske unije, ki predstavljajo dobavitelje surovin, zaradi tako določenega neprimernega obdobja in kratkega roka za oddajo ponudb pa je bila vlagatelju v veliki meri oslabljena in ponekod celo onemogočena dobava materialov za izdelavo vzorcev.

    Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 navaja, da ZJN-3 ne določa časovnega obdobja objave javnega naročila, kljub temu pa poudarja, da je bilo v predmetnem javnem naročilu dovolj časa za kvalitetno pripravo ponudb z vzorci. Pojasnjuje, da so imeli ponudniki za pripravo ponudb na voljo več kot dva meseca časa, za izdelavo vzorcev pa jim je bil zagotovljen še dodaten čas. V Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 pa navaja, da je vlagatelj že v preteklosti sodeloval kot ponudnik pri javnem naročilu za dobavo artiklov bojne uniforme (pod drugim nazivom) in je imel takrat dovolj časa za pripravo ponudbe, kljub temu da je bil rok za oddajo ponudbe takrat krajši, in sicer 45 dni.

    Vlagatelj se v opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 3 v zvezi z zatrjevanjem neprimernega obdobja izvajanja javnega naročila in roka določenega za oddajo ponudb sklicuje na prakso Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-120/2017 in smernice Ministrstva za javno upravo za postopek javnega naročanja storitev čiščenja (oktober 2018) iz katerih izhaja, da je priprava ustrezne ponudbe v času praznikov otežena. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo ravnanje v nasprotju s 74. členom ZJN-3, skladno s katerim bi moral pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav. Poleg tega izpostavlja, da je naročnik določene odgovore glede nejasnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila objavljal na Portalu javnih naročil v povprečju enkrat na teden ali še pogosteje. V opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 15 dodaja, da je bil rok pri preteklem javnem naročilu sicer krajši, vendar je bilo tudi manj artiklov, poleg tega pa z družbo, ki jo navaja naročnik, nima nikakršne povezave.

    Vlagateljeve navedbe v zvezi z neprimerno določenim rokom za prejem ponudb in neprimernim obdobjem za izvajanje javnega naročila je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 74. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, pri čemer ne sme poseči v minimalni rok iz 40. člena ZJN-3, ki je praviloma najmanj 35 dni od datuma, ko je bilo obvestilo o naročilu poslano v objavo. V drugem odstavku 74. člena ZJN-3 je določeno, kdaj mora biti rok daljši od tistega, ki je določen v 40. členu ZJN-3. To je takrat, ko je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem.

    Državna revizijska komisija je že ugotovila, da se roki iz drugega odstavka 40. člena ZJN-3 in tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 štejejo v koledarskih dnevih, ne pa delovnih dnevih [tretji odstavek 3. člena Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124 z dne 8. 6. 1971) v povezavi z drugo alineo drugega odstavka 1. člena ZJN-3 glede na uvodno pojasnilo 112 Direktive 2014/25] (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-120/2017).

    Naročnik je predmetno javno naročilo objavil dne 19. 6. 2019, rok za oddajo ponudbe pa je določil na dan 26. 8. 2019. Iz 1. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v točki 2.1. Vzorci artiklov določil: »[…] Vzorce za sklope od 1 do vključno 4 in za sklop 15 se odda najkasneje do 17. 9. 2019 do 12. ure. […]«. Tako je iz dokumentacije razvidno, da je naročnik za predložitev vzorcev v sklopih 3 in 15 določil daljše obdobje za oddajo le-teh.

    Vlagatelj navaja, da je naročnik določil rok za oddajo ponudb in objavil javno naročilo v času, ko gre za obdobje poletja in so počitnice oziroma dopusti pogostejši, posledično pa zatrjuje, da je naročnik javno naročilo objavil in rok za oddajo ponudbe in vzorcev določil v neprimernem obdobju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj objava javnega naročila in določitev roka za oddajo ponudb v času poletja ne omogoča zaključka, da naročnik ni upošteval kompleksnosti naročila in časa, ki je potreben za pripravo ponudb, kot to zahteva prvi odstavek 74. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je že sprejela stališče, da ne more biti odločilno, ali je priprava ponudbe odvisna od subjektivnega stališča do dolžine roka, temveč je treba primernost dolžine roka ugotavljati z objektivnih izhodišč (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-120/2017 na katero se sklicuje tudi vlagatelj). V konkretnem primeru vlagatelj neprimernost obdobja in dolžine roka za oddajo ponudb veže izključno na subjektivno okoliščino, da mu je bilo v konkretnem primeru zaradi počitnic pri dobavitelju oteženo in delno onemogočeno pridobiti material za izdelavo vzorcev. Glede na vsebino revizijske navedbe v zvezi z neprimernim obdobjem in prekratkim rokom za oddajo ponudb pa vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni navedel nobenih (objektivnih) dejstev in predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rok za oddajo ponudb (68 dni) in rok za oddajo vzorcev (90 dni) neprimeren in prekratek. Vlagatelj je navedel le, da je bila priprava ponudbe in dobava materiala za izdelavo vzorcev zaradi počitnic in praznikov v veliki meri oslabljena, ponekod celo onemogočena, pri čemer ni izkazal, da v določenem času za oddajo ponudbe ni bilo mogoče pripraviti ponudbe, niti vlagatelj ni izkazal, da v določenem času za oddajo vzorcev ni bilo mogoče pripraviti vzorcev. Ker vlagatelj razlogov, ki bi iz objektivnih izhodišč utemeljevali neprimernost obdobja ali dolžine roka za pripravo ponudbe v določenem roku ni navedel, naročnik pa je upošteval minimalne roke, kot jih določa ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati ravnanj v zvezi z določitvijo obdobja in rokov za oddajo javnega naročila, ki bi bila v nasprotju z ZJN-3.

    Na ugotovljeno ne more vplivati vlagateljevo sklicevanje na smernice Ministrstva za javno upravo. Čeprav iz smernic res izhaja, da ni priporočljiva objava javnega naročila v času počitnic in praznikov, je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da je naročnik določil 68 dnevni oziroma 90 dnevni rok, ki ga v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče šteti za neskladnega z ZJN-3.

    Vlagatelj nadalje v opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 3 navaja, da je naročnik zagotovil objavo odgovorov na Portalu javnih naročil, vendar kot sporno izpostavlja dejstvo, da je naročnik odgovarjal na vprašanja in pozive v povprečju enkrat na teden. V kolikor gre navedbe vlagatelja razumeti na način, da zatrjuje, da je čas objave odgovorov naročnika neskladen z ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj to kršitev zatrjeval šele v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb (in zato prepozno).Vlagatelj na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v opredelitvi do navedb naročnika ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj ni zatrjeval pa niti dokazal, da tega očitka brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku, je s tem očitkom prekludiran, zato ga Državna revizijska komisija ni obravnavala.

    Vlagatelj v nadaljevanju v zvezi z neprimernim časom in kratkim rokom za oddajo ponudbe izpostavlja tudi kršitev neenakopravne obravnave, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Zatrjuje, da naročnik favorizira družbo UNI & FORMA d.o.o. in izbranega ponudnika, saj sta obe družbi sodelovali pri pripravi vzorcev predmetnega javnega naročila. Družbi sta se tako prej seznanili z materiali in parametri iz tehničnih opisov, ostale ponudnike vključno z vlagateljem pa je naročnik s postavitvijo neprimernega roka spravil v neenak položaj.

    Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 v celoti zavrača očitke vlagatelja v zvezi z neenakopravno obravnavo vseh ponudnikov, v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 pa pojasnjuje, da vzorci predstavljeni na informativnem dnevu niso bili izdelani za ta namen, ampak so bili artikli iz skladišča naročnika (predmet dobave po okvirnem sporazumu iz leta 2016). Naročnik navaja tudi, da je z daljšimi roki za dobavo vzorcev (do 17. 9. 2019) sprejel ustrezen ukrep za preprečevanje izkrivljanja konkurence.

    Vlagatelj v podanih opredelitvah do navedb naročnika (v obeh sklopih) vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. V opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 3 dodaja, da naročnik ni zadostil ustrezni argumentaciji v zvezi z očitkom o neenakopravni obravnavi in zatrjuje, da naročnik ni ustvaril možnosti za učinkovito konkurenco, saj ni sprejel ustreznih ukrepov za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega ponudnika ne izkrivlja konkurenca. V opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 15 vlagatelj dodaja, da sta družbi sodelovali pri pripravi vzorcev ne glede na leto nastanka le-teh in je bistveno, da sta imeli izdelke zahtevane na podlagi javnega naročila, že pred samim javnim naročilom (tudi v lastni prodaji). Dodaja, da je naročnikova navedba v zvezi s časom nastanka vzorcev kontradiktorna naročnikovim navedbam v odločitvi o oddaji javnega naročila, kjer naročnik navaja, da vlagateljeva ponudba ni bila skladna ravno s prikazanimi vzorci. Ravnanje naročnika predstavlja kršitev načela transparentnosti (6. člen ZJN-3), vlagatelj pa zatrjuje, da tudi načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s sprem.) preprečuje, da bi se enaka razmerja urejala različno. Naročnik bi za zagotovitev načela enakopravne obravnave moral takšne ponudnike izključiti iz postopka oddaje javnega naročila.

    Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (pri tem mora kandidatu oziroma ponudniku omogočiti dokazati, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence).

    Naročnik mora torej omogočiti, da so vsi ponudniki seznanjeni z enakimi podatki (informacijami) ter npr. omogočiti dovolj dolg rok za oddajo ponudb. V skladu z zgoraj navedenim določilom, ponudnik, ki sodeluje pri pripravi postopka javnega naročila ne sme biti avtomatsko izločen iz postopka oddaje javnega naročila, temveč mu mora naročnik pred tem omogočiti, da dokaže, da zaradi svojega položaja ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco.

    Vlagateljevi očitki v zvezi z boljšim položajem izbranega ponudnika in družbe UNI & FORMA d.o.o., ki so povezani zgolj z zatrjevano kršitvijo neprimernega obdobja in določitve roka za oddajo javnega naročila so splošni in pavšalni, saj vlagatelj v ničemer niti ne izkaže na kakšen način sta ponudnika sodelovala pri javnem naročilu (ali je šlo za sodelovanje pri konkretnem postopku ali so vzorci le blago iz predhodnega postopka dobave bojne uniforme, kakor navaja naročnik). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in opredelitvi do naročnikovih navedb glede sklopa 15 navedel obe morebitni vlogi izbranega ponudnika in družbe UNI & FORMA d.o.o. in ob tem pavšalno navedel, da naročnik v obravnavanem primeru ni sprejel ustreznih ukrepov, kar je privedlo do izkrivljanja konkurence ter neenakopravne obravnave ponudnikov. Samo sodelovanje pri pripravi vzorcev (pri čemer gre skladno s 1. točko Tehničnih opisov vseh artiklov zgolj za orientacijski vzorec, ki ga naročnik pokaže na informativnem dnevu, vendar določi, da v primeru razhajanja med zahtevami določenimi v Tehničnih opisih, veljajo zahteve, ki izhajajo iz Tehničnih opisov) oziroma samo dejstvo, da nekateri ponudniki blago (artikle bojnih uniform), ki je predmet konkretnega javnega naročila že imajo v svoji ponudbi, v konkretnem primeru še ne omogoča zaključka, da je naročnik ravnal v nasprotju z načeli enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov (7. člen ZJN-3), vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne (prim. npr. sklepe, št. 018-059/2015, 018-063/2016, 018-229/2016 in 018-161/2017). Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik ponudnike, ki so predmet javnega naročila izdelali v morebitnem predhodnem postopku ali pa jih imajo v svoji ponudbi, ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila, upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s primernim obdobjem in rokom določenim za oddajo ponudb, še ne omogoča zaključka, da je takšno ravnanje že samo po sebi v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-3.

    V zvezi z domnevno kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) je Državna revizijska komisija že večkrat ugotovila, da gre za načelo, ki prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (slednjega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po sami naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-099/2018, št. 018-179/2019, itd.).

    Med vlagateljem in naročnikom je nadalje spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za ponudbo vlagatelja v sklopu 3 in sklopu 15 ugotovil, da ni dopustna.

    V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila v sklopu 3:

    Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovil pomanjkljivosti pri ponujenih artiklih: »VETROVKA MOŠKA maskirna«, »BLUZON MOŠKI maskirni«, »HLAČE ZIMSKE maskirne«, »KLOBUK maskirni«, »ŠČITNIK ZA KOLENA«, »ŠČITNIK ZA KOMOLCE« in »HLAČE KRATKE temno modre«.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, ki se nanaša na sklop 3 navedel, da so predloženi vzorci v celoti skladni s tehničnimi opisi.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z artiklom »VETROVKA MOŠKA maskirna« (v nadaljevanju: vetrovka).

    Iz odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 3 izhaja, da je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja v zvezi z obravnavanim artiklom vetrovka ni dopustna, ker:
    - je pri tehničnih podatkih za podlogo za vetrovko sila nadaljnjega trganja pri vlagatelju podana po metodi SIST EN ISO 13937-2, naročnikova zahteva pa je bila po metodi SIST EN ISO 13937-1 (Elmendorf) in ker manjka podatek za prehod zraka SIST EN ISO 9237 (100Pa in 20 cm²);
    - je pri vetrovki moški, maskirni narobe obrnjen vložek in robovi poklopcev niso 2x prešiti;
    - je pri tehničnih podatkih za sprimne trakove vlagatelj ponudil krčenje pri pranju 40-60ºC, zahteva naročnika je bila pri 95ºC;
    - je obstojnost na svetlobo ponujena 3-4, zahteva naročnika pa je bila 4;
    - so vrednosti strižne sile, sile lupljenja in sila razdvajanja podane kot povprečne vrednosti, zahteva naročnika pa je bila večje ali enako od zahtevane vrednosti.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z obravnavanim artiklom vetrovka zatrjuje, da:
    - zahteva po metodi sile nadaljnjega trganja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni posebej specificirana, zato ugotovitev, da ponuja drugačno metodo ne more iti v breme vlagatelja;
    - bi moral naročnik ob ugotovitvi pomanjkljivosti glede zahtevanega podatka o prehodnosti zraka vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe;
    - je ponudbi pomotoma predložil napačno dokumentacijo glede krčenja sprimnih trakov, vendar bi ga moral naročnik tudi v tem delu pozvati na dopolnitev ponudbe;
    - se pri sprimnih trakovih vrednosti strižne sile, sile lupljenja in sile razdvajanja običajno navajajo kot povprečne vrednosti, hkrati pa navaja, da iz nejasne tabele na 11. strani tehničnega opisa, ne izhaja, da zahteve veljajo za sprimne trakove, zato za vlagatelja zahteva iz tabele ni zavezujoča,
    - je odbojnost svetlobe pri sprimnih trakovih vlagatelja ustrezna in skladna s tehničnim opisom;
    - je predložil vzorec katerega vložek in robovi poklopcev so v celoti skladni s tehničnim opisom, če pa bi naročnik želel drugačen način vstavitve vložka in robov poklopca, bi to moral navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 v zavrača navedbe vlagatelja in zatrjuje, da:
    - je pri artiklu vetrovka zahteval analizo sile nadaljnjega trganja po metodi SIST EN ISO 13937-1 (Elmendorf), vlagatelj pa je svoji ponudbi predložil napačno metodo;
    - je v tehničnem opisu pri vetrovki zahteval krčenje sprimnih trakov pri 95°C, vlagatelj je priložil analizo, iz katere izhaja podatek o krčenju pri nižji temperaturi;
    - vzorec vetrovke ni bil skladen s prikazanim vzorcem vlagatelja (prikazanim vložkom in prešitjem poklopcev na naročniku ustrezen način);
    - v zvezi s pomanjkljivostjo podatkov o prehodu zraka pri vetrovki vlagatelja ni pozval na dopolnitev, saj je iz drugih razlogov ugotovil nedopustnost ponudbe.

    Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 kot utemeljene sprejme očitke vlagatelja v zvezi z napako pri ugotavljanju odbojnosti svetlobe pri sprimnih trakovih. Ker vprašanje ustrezne odbojnosti svetlobe ponujenih sprimnih trakov med vlagateljem in naročnikom ni več sporno, Državna revizijska komisija s tem povezanih navedb vlagatelja in naročnika vsebinsko ni obravnavala.

    Revizijske navedbe v obravnavanem delu je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije, ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, le-te naj bi izražale naročnikova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik tako opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, način delovanja in uporabe, itd.

    Predmet predmetnega javnega naročila je izdelava in dobava artiklov bojne uniforme, njegove tehnične specifikacije pa so podrobno opisane v prilogi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Slovenski vojaški standard, v kateri je naročnik podal splošne zahteve, v Tehničnih opisih pa je zapisal zahtevane lastnosti in kakovostne parametre za posamezen artikel.

    Iz Tehničnega opisa obravnavanega artikla vetrovka v 4. točki Tehnične zahteve izhaja, da je naročnik med drugim določil zahtevo:
    - Podloga (3.4) v tabeli katere je med zahtevanimi lastnostmi določil tudi nadaljnjo trgalno silo: (Elmendorf) ≥ 25 in metodo SIST EN ISO 13937-1.

    V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenih artiklov, ki jih mora za zagotovitev predmeta javnega naročila izdelati in dobaviti ponudnik, saj je v točki 3.1 Vzorci artiklov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval: »Ponudnik mora vzporedno z oddajo ponudbe predložiti ponudbene vzorce artiklov za sklop(e) za katere(ga) bo oddal ponudbo. […] K vzorcem naj bo priložena še mapa s fizičnim izvodom zahtevane tehnične dokumentacije«. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da so morali ponudniki za posamezni artikel predložiti ustrezen vzorec in dokazne listne s podatki, ki predstavljajo podlago za presojo, ali je tako ponujeni predmet skladen s tehničnimi zahtevami naročnika.

    Pri posameznih sklopih je naročnik določil artikle, za katere je potrebno predložiti vzorce, in sicer je v 3. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila v 3. točki Tehnične specifikacije B) Zahteve za posamezni sklop, pri sklopu 3 navedel: »Obvezne priloge ponudbe za sklop 3: vzorci artiklov zap. št. 1,3,4,9,11,12,13,14,23 in 24 ter 28 in 29. Vzorci 1,2,5 in 9 v velikosti št. 52N […], originalno žigosane tehnične podatke za podlogo vetrovke, originalno žigosane podatke za sprimne trakove, […].«. Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v sklopu 3 med drugim zahteval vzorec vetrovke v velikosti 52N ter originalno žigosane tehnične podatke za podlogo vetrovke in sprimne trakove.

    Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila (prim. odločitev v zadevi št. 018-079/2018), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s še posebno skrbnostjo.

    Skladno s šestim odstavkom 89. člen ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

    Med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma že ex lege ni dopustno posegati, sodijo v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 torej tudi tehnične specifikacije, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je namreč v skladu z omenjeno zakonsko določbo dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Za dopustitev dopolnitve ali popravka ponudbe v delu tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila morata biti tako kumulativno izpolnjena dva pogoja:
    - ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna (očitnost napake je potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve, napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega) in
    - popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba (mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake.

    Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri artiklu vetrovka predložil vzorec artikla vetrovka in zahtevano Tehnično dokumentacijo za vzorce za postopek JN MORS 176/2019-ODP za sklop 3 (v nadaljevanju: tehnična dokumentacija vzorcev sklopa 3). Del tehnične dokumentacije vzorcev sklopa 3 je tudi dokument Originalno žigosani tehnični podatki za podlogo vetrovk, iz katerega izhajajo lastnosti podloge vetrovk, in sicer tudi trgalna trdnost oziroma trgalna sila, ki jo vlagatelj ponuja po metodi ISO 13937- 2 2000.

    V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil vzorec in tehnično dokumentacijo za vzorce v sklopu 3, ki nista skladna z naročnikovimi zahtevami glede zahtevane metode trgalne sile podloge vetrovke, saj iz vlagateljeve dokumentacije izhaja trgalna sila po metodi ISO 13937-2 2000 (ugotavljanje nadaljnje trgalne sile na preskušancu v obliki hlač (enostavna metoda nadaljnjega trganja)(www.sist.si)) in ne SIST EN ISO 13937-1 (ugotavljanje sile nadaljnjega trganja z uporabo balistične nihalne metode (Elmendorf)), kot je naročnik zahteval v 3.4. točki Tehničnih opisov za artikel vetrovka. Vlagatelj sicer zatrjuje, da metoda sile nadaljnjega trganja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni posebej specificirana, čemur Državna revizijska komisija glede na izpostavljeni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (podtočka 3.4 Tehničnega opisa vetrovk) ni mogla slediti. Iz navedenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja zahteva naročnika glede nadaljnje trgalne sile (Elmendorf) in zahtevane metode SIST EN ISO 13937-1.

    V kolikor bi bilo vlagatelju ob predstavljenem dejanskem stanju dopuščeno pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje ponudbe s predložitvijo ustrezne metode trgalne sile, bi to pomenilo, da vlagatelj svojo ponudbo dopolnjuje v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ker morebitna dopolnitev s ponudbo ustrezne metode trgalne sile v konkretnem primeru ne predstavlja odprave očitne napake, saj je ni mogoče ugotoviti neposredno brez dodatnega pojasnjevanja, bi odprava pomanjkljivosti v konkretnem primeru pomenila predložitev nove ponudbe, kar bi bilo v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-151/2019).

    Ker vlagatelj v obravnavanem delu ni ponudil predmeta z zahtevanimi lastnostmi in gre za pomanjkljivost v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, v katere skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 torej ni dovoljeno posegati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja v sklopu 3 (najmanj v delu, ki se nanaša na obravnavani artikel) ni skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ob upoštevanju, da je bilo potrebno ponudbo oddati za vse artikle v posameznem sklopu (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč določala da se ponudba odda za celotno javno naročilo ali posamezen sklop) preostalih navedb o (ne)skladnosti predložnega vzorca vetrovke in dokumentacije vlagatelja za vzorce v sklopu 3 pri artiklu vetrovka (zatrjevane kršitve naročnika glede dolžnosti pozivanja na dopolnitev ponudbe v delu podatkov o prehodnosti zraka, glede zavezujočih tabel iz tehničnih opisov, ki se nanašajo na sprimne trakove ter glede vzorcev vložka in prešitja poklopcev), kot tudi navedb glede preostalih razlogov nedopustnosti (pri artiklih: »BLUZON MOŠKI maskirni«, »HLAČE ZIMSKE maskirne«, »KLOBUK maskirni«, »ŠČITNIK ZA KOLENA«, »ŠČITNIK ZA KOMOLCE« »HLAČE KRATKE temno modre«), vsebinsko ni obravnavala, saj njihova morebitna utemeljenost ne bi mogla vplivati na ugotovljeno neskladnost vlagateljeve ponudbe in drugačen zaključek Državne revizijske komisije.

    V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila v sklopu 15:

    Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovil pomanjkljivosti pri ponujenih artiklih: »MAJICA POLO MOŠKA«, »MAJICA POLO ŽENSKA«, »MAJICA Z NAPISOM VP«.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 15 navedel, da so predloženi vzorci v sklopu 15 v celoti skladni s tehničnimi opisi.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z artiklom »MAJICA POLO MOŠKA« (v nadaljevanju: moška majica).

    Iz odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 15 izhaja, da je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja v zvezi z obravnavanim artiklom moška majica ni dopustna, ker:
    - pri majici polo moški, barva pletenine, ovratnika in patenta ni usklajena, našiti so barvno različni in pregrobi sprimni trakovi, zaključek ovratnika in patenta je preozek, saj je izmerjen 3 mm, zahteva naročnika pa je 4-5 mm;
    - pri majici polo moški mere izdelka ne ustrezajo, saj je vratna odprtina izmerjena 19,5 cm, zahtevana pa je 17,5 cm;
    - je odstopanje med analizami in deklaracijo na etiketi, saj je bila zahteva naročnika 47PES/53CO±3%, izmerjene vrednosti priložene analize Textilinspekta pa so pri zeleni
    45PES/55CO in pri modri 45,8PES/54,2CO, deklaracija na majici pa je 50%PES/50CO.

    Vlagatelj v zvezi z obravnavanim artiklom moška majica zatrjuje, da:
    - je vratna odprtina zadaj ustrezna, saj je izmerjena kot je bilo nakazano na skici tehničnega opisa in ta meritev znaša 17,5 cm, vendar je širina odprtine odvisna mesta merjenja ovratnika, nenatančen in pomanjkljiv opis dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem primeru ne more biti v breme vlagatelja, hkrati pa je v nasprotju z načelom transparentnosti in obveščenostjo potencialnih kandidatov, poleg tega vlagatelj zatrjuje možnost korigiranja dimenzij sorazmerno velikostni številki;
    - so zaključki obrob na rokavih oziroma patentov skladni z zahtevami naročnika, kar izkazuje s priloženo skico programa za pletenje;
    - je barva na patentu, ovratniku in pletenini usklajena, kar izhaja iz laboratorijske analize iz katere je razvidno, da so barve po pantonu št. 18-0322 TCX, vizualno dojemanje je subjektivnega okusa, na zaznavanje barve pa vpliva tudi difuzen odboj svetlobe;
    - morebitno barvno odstopanje sprimnih trakov je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, sprimni trakovi so usklajeni s tehničnimi opisi, oznaka grobosti pa vlagatelju ne pojasnjuje, v katerem delu predloženi vzorec odstopa od tehničnih zahtev;
    - v zvezi z neskladjem surovinske sestave v analizah in deklaracijah na etiketah pojasnjuje, da ravno višji odstotek bombaža odraža kvaliteto vlagateljevih vzorcev, hkrati pa pojasnjuje, da mora naročnik skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila ponudnika, saj v ustreznem roku ni uspel pridobiti novejših deklaracij.

    Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 zavrača navedbe vlagatelja in v zvezi z artiklom moške majice zatrjuje, da:
    - je iz tehničnega opisa razvidno, da se meri vratno odprtino v ravni liniji levega proti desnem ramenskem šivu, dovoljeno odstopanje skladno s tehničnim opisom pa je pri dimenzijah od 12 cm do 30 cm - 6mm, ker najmanjša izmerjena vratna odprtina na vlagateljevem vzorcu znaša 19,5cm, to ni skladno z dovoljeno toleranco;
    - so bili tehnični opisi pripravljeni za vse enako in naročnik ni nobenega ponudnika obveščal o dodatnih merilih in kriterijih;
    - vlagateljev vzorec ni sprejemljiv, saj ni barvno usklajen, iz tehničnega opisa namreč izhaja zahteva, da mora biti barva patenta in ovratnika enaka kot je barva osnovne tkanine, kar pomeni, da na končnem izdelku ni zaznane barvne razlike;
    - čeprav ni navedel podrobno opisane zahteve barve sprimnih trakov, mora biti barva sprimnih trakov na majici enaka;
    - vlagateljev vzorec ni sprejemljiv, saj je izmerjen zaključek patenta na predloženih vlagateljevih vzorcih 3mm, kar ni skladno z zahtevo tehničnih opisov.

    Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 kot utemeljene sprejme očitke vlagatelja v zvezi z neobrazloženostjo odločitve glede »grobosti« sprimnih trakov. Ker vprašanje ustreznih grobosti sprimnih trakov med vlagateljem in naročnikom ni več sporno, Državna revizijska komisija s tem povezanih navedb vlagatelja in naročnika vsebinsko ni obravnavala.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi v tem delu obravnavane revizijske navedbe potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (glej zgoraj navedeno pravno podlago), v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3 v povezavi s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3.

    Naročnik je v Tehničnem opisu artikla moške majice v točki 3. Oblika in dimenzije zahteve določil v več podtočkah, in sicer je v:
    - podtočki 3.1 Oblika predstavil osnovne značilnosti in dimenzije patentov, letvice, našitkov, sprimnih trakov in pozicijo le-teh na majici. Hkrati je določil: »Vse dimenzije so podane za velikost 52, po potrebi pa se dimenzije korigirajo posamezni številki. Če posameznih dimenzij navedenih v opisu izdelka ni mogoče doseči zaradi doseganja dimenzij predpisanih za velikostno številko izdelka, jih je potrebno prilagoditi dimenzijam velikostih številk.«;
    - točki 3.3. Tehničnih opisov je določil:
    »V kolikor dovoljena odstopanja niso določena že v tekstu oziroma opisu oblike je za 1. kvaliteto dovoljeno odstopanje dimenzij: večjih od 30 cm za ± 2%; manjših od 12 cm za ± 3mm; pri dimenzijah od 12 cm do 30 cm pa za ± 6mm.«;
    - podtočki 3.3.1 Dimenzije izdelka je podal tabelo z merami posameznih delov izdelka (vratna odprtina zadaj, hrbtna dolžina, prsna dolžina, dolžina rokava…) v različnih velikostih številkah (od št. 44 do 60), pri čemer je v tehnični opis vključil tudi skico artikla. Iz skice artikla in tabele velikosti je mogoče ugotoviti, da je naročnik za vsak posamezen del majice (hrbtna dolžina, prsna dolžina, dolžina rokava…) določil mere v cm hkrati pa na skici ustrezno označil mesto artikla, na katerega se posamezna mera nanaša (oznaka mesta začetka in konca hrbtne dolžine, oznaka začetka in konca ½ prsne dolžine, oznaka začetka in konca vratne odprtine zadaj, itd.).

    Iz tabele 3.3.1 podtočke Tehničnega opisa za artikel moške majice jasno izhaja, da je naročnik zahteval vratno odprtino zadaj pri velikostni številki 52 – 17,5 cm.

    Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v 3. točki Tehnične specifikacije B) Zahteve za posamezni sklop, pri sklopu 15 navedel: »Obvezne priloge ponudbe za sklop 15: vzorci artiklov zap. št. 1,2 in 5. Vzorca 1 in 5 v velikosti št. 52 […].«. Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik med drugim zahteval od ponudnikov, da ponudbi predložijo vzorec moške majice v velikosti 52.

    Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil vzorec artikla majice v velikosti št. 52 in Tehnično dokumentacijo za vzorce za postopek JN MORS 176/2019-ODP za sklop 15 (v nadaljevanju: tehnična dokumentacija vzorcev sklopa 15). Vlagatelj zatrjuje, da vzorec ustreza tehničnim opisom v delu zahtevane vratne odprtine zadaj, saj meri točno 17,5 cm, hkrati pa navaja, da nenatančen in pomanjkljiv opis ne more iti v breme vlagatelja. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik jasno določil zahtevo glede mere vratne odprtine zadaj 17,5 cm in je sama izvedla meritev vratne odprtine zadaj na vlagateljevem vzorcu moške majice ter ugotovila, da je mera vratne odprtine zadaj (merjeno kot izhaja iz skice in kot vlagatelj zatrjuje, da je merjenje tudi sam izvajal) na najožji točki izmerjena 18,5 cm, merjeno iz drugih točk je rezultat še višji, zaradi česar vlagateljevim navedbam ne more slediti.

    Vlagatelj se glede odstopanja v dimenzijah podredno sklicuje tudi na možnost korigiranja dimenzij sorazmerno velikostni številki, vendar Državna revizijska komisija glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi tem vlagateljevim navedbam ne more slediti. Naročnik je v Tehničnem opisu (3.1 Oblika) najprej določil dimenzijo in pozicijo našitkov, sprimnih trakov in letvice za majico velikosti št. 52 (ki jo je zahteval tudi kot vzorec). Za primere drugih velikostnih št. moške majice je določil možnost odstopanja oziroma korigiranja predpisanih dimenzij (našitkov, sprimnih trakov, letvice) glede na dimenzijo (druge) velikostne številke. Nadalje je naročnik v naslednji točki 3.3. določil možnost odstopanja za primere, ki niso določeni pri obliki (torej primere, ki se nanašajo na druge dele majice). Navedena mera vratne odprtine zadaj ni podana pri dimenzijah v okviru točke 3.1. Oblika, zaradi česar je za presojanje odstopanja velikosti pri vratni odprtini zadaj relevantna zahteva iz 3.3. točke Tehničnega opisa in dovoljeno odstopanje, skladno z zahtevo znaša 6mm, kar pa vzorec vlagatelja presega.

    V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj za artikel moška majica predložil vzorec, ki ni skladen z naročnikovimi zahtevami glede zahtevane mere vratne odprtine zadaj, saj je naročnik določil mero 17,5 cm (ob dopuščenem odstopanju 6 mm), vlagatelj pa predložil vzorec z mero vratne odprtine zadaj (najmanj) 18,5 cm (kar odstopa za 1 cm od zahtevane mere in za 4 mm presega dovoljeno odstopanje). Ker vlagatelj dela predmeta javnega naročila v obravnavanem delu ni ponudil skladno z zahtevanimi lastnostmi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja v sklopu 15, najmanj v delu ki se nanaša na obravnavani artikel ni skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ob upoštevanju, da je bilo potrebno ponudbo oddati za vse artikle v posameznem sklopu (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč določala, da se ponudba odda za celotno javno naročilo ali posamezen sklop) preostalih navedb o (ne)skladnosti predložnega vzorca majice in dokumentacije vlagatelja za vzorce v sklopu 15 pri artiklu moška majica (zatrjevane ustreznosti obrob na rokavih oziroma patentih, barvne usklajenosti, barvnega odstopanja sprimnih trakov ter neskladja surovinske sestave v analizah in na etiketah), kot tudi navedb glede preostalih razlogov nedopustnosti (artikla »MAJICA POLO ŽENSKA«, artikla »MAJICA Z NAPISOM VP«), vsebinsko ni obravnavala, saj njihova morebitna utemeljenost ne bi mogla vplivati na ugotovljeno neskladnost vlagateljeve ponudbe in drugačen zaključek Državne revizijske komisije.

    Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-3 s tem, ko izbranega ponudnika ter UNI&FORMA d.o.o. ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila in z določitvijo obdobja za objavo javnega naročila ter rokov za oddajo ponudbe in vzorcev, prav tako naročnik ni kršil določila ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno. Zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 4. 2. 2020

    Predsednik senata:
    Mag. Gregor Šebenik,
    član Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
    - Domen Krištof – Odvetnik, Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana,
    - Prevent & Deloza, d.o.o., Kosova ulica 014, 3000 Celje,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran