018-001/2020 Zavod za ribištvo Slovenije
Številka: 018-001/2020-4Datum sprejema: 27. 1. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja servisnega objekta z vališčem in karantenskega objekta v Ribogojnici Soča v Kobaridu«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SGP ZIDGRAD Idrija d.d., Vojkova ulica 8, Idrija, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Industrijska cesta 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61A, Ljubljana - Šmartno (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 1. 2020
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku javnega naročanja« z dne 21. 11. 2019.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 22.560,09 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 4. 10. 2019 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 10. 10. 2019, pod št. objave JN007101/2019-B01. Naročnik izvaja odprti postopek.
Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007101/2019-ODL01) dne 21. 11. 2019 objavil »Odločitev v postopku javnega naročanja«, s katero je javno naročilo oddal ponudniku KONEC d.o.o., Poljubinj 89N, Tolmin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik ocenil po merilu najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno. Kot dopustno je naročnik opredelil tudi ponudbo vlagatelja, ki je bila uvrščena na drugo mesto.
Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 12. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik nepravilno ugotovil popolnost ponudbe izbranega ponudnika, zato je izpodbijana odločitev o oddaji naročila nezakonita, saj bi moralo biti naročilo oddano njemu. S tem v zvezi navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih pogojev. Prve od navedenih referenc (za objekt investitorja F.) si izbrani ponudnik ne more lastiti, saj posla ni opravil sam, ampak kot partner v skupnem nastopu, iz reference pa tudi ni razvidno, kakšna in kolikšna dela je izvajal. V zvezi z drugo od navedenih referenc (za objekt investitorja A.) je neizkazan rok izvedbe del, istočasno pa je vprašljiva tudi vsebina reference v smislu dobro opravljenih del, kot kraj in datum je na referenci naveden kraj P. in ne Z., kjer naj bi bila gradnja opravljena, obrazca št. 8 pa ni podpisal in žigosal investitor. Predloženi obrazec ne ustreza v celoti zahtevam naročnika, saj ne vsebuje kontaktnih podatkov ter vseh vrst izvedenih del, ki jih zahteva naročnik (manjkajo dela pri zunanji ureditvi). Vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj je priglašeni vodja gradnje D. vpisan v imenik IZS le kot vodja del Vm (za manj zahtevne objekte), kar je v nasprotju z zahtevo naročnika, posledično pa so vprašljive tudi njegove reference, saj je pri teh šlo za gradnjo zahtevnih objektov. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 10. 12. 2019 in vlagateljeve revizijske navedbe zavrnil.
Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom z dne 23. 12. 2019. Pojasnjuje, da ni bilo zahtevano, da bi moral prvo od spornih referenc ponudnik izvesti samostojno ali da bi morali ponudniki izvesti točno določena dela; dela so bila izvedena v ustrezni vrednosti (petkratnik zahtevane). Glede druge sporne reference naročnik meni, da ni imel razloga dvomiti v to referenco, vlagatelj naj ne bi predložil nobenega dokaza o tem, da naj bi bila predmetna gradnja zaključena že v letu 2014, pa tudi sicer bi bilo dokončanje gradnje v letu 2014 še vedno ustrezno – naročnik pri tem podrobneje pojasnjuje, zakaj je za presojo te reference upoštevno osemletno (in ne petletno) obdobje. Vlagatelj naj ne bi predložil nobenega dokaza tudi glede navedbe, da naj referenčna dela ne bi bila uspešno izvedena. Navedba kraja izdaje referenčnega potrdila nima nobenega pomena. Iz predloženih obrazcev jasno izhaja, da so bila v okviru referenčne gradnje izvedena vsa zahtevana dela. Glede očitkov o priglašenem vodji del naročnik pojasnjuje, da gre pri predmetni gradnji za manj zahteven objekt, zato oseba D. izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo področje gradenj. Naročnik še pojasnjuje, da so se referenčna dela izvajala še v času veljavnosti prejšnjih predpisov, po katerih je D. lahko opravljal funkcijo odgovornega vodje del, zato ni imel nobenega razloga za dvom v referenco. Dodaja še, da vlagatelj ni dokazal niti tega, da bi pri referenčnih gradnjah šlo za zahtevna objekta.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 1. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 9. 1. 2020. Meni, da je naročnik glede na podana stališča več kot očitno ponudnike obravnaval neenakopravno in diskriminatorno, pri svojem odločanju pa spreminjal določila razpisne dokumentacije in jih prilagajal izbranemu ponudniku. Naročnik je za vodjo del zahteval določen poklicni naziv, česar ne more spremeniti dejstvo, da gre pri predmetni gradnji za gradnjo manj zahtevnega objekta. S tako zahtevo je nedvomno omejil konkurenco, tudi v škodo tistih ponudnikov, ki se prebiranju zahtev niso odločili za oddajo ponudbe. Vlagatelj v celoti vztraja pri navedbah glede referenc ponudnika, pri čemer še dodatno navaja, da iz nobenega priloženega dokumenta ne izhaja dokaz, potrdilo ali karkoli drugega, da je bil dejansko D. odgovorni vodja del katerega od referenčnih objektov, naročnik pa tega sploh ni preverjal (čeprav bi moral), ampak se je zadovoljil z enostransko izjavo ponudnika. Kot problematično vlagatelj dodatno navaja še, da je izbrani ponudnik referenčno potrdilo za gradnjo za investitorja A. predložil na drugačnem obrazcu, saj naj bi skladno z razpisno dokumentacijo bilo to dopustno le iz tehničnih razlogov, ki pa v tem primeru niso bili podani.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastnimi zahtevami, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna, temu ponudniku pa nato javno naročil tudi oddal.
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik je kot enega od pogojev za priznanje sposobnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v poglavju »2.1 POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI«) določil:
»Pogoj 13:
Ponudnik mora biti kadrovsko sposoben za izvedbo naročila. Glede na specifičnost gradnje mora ponudnik razpolagati z delavci, ki so usposobljeni za dela na objektih, ki so predmet javnega naročila. Delavci, ki bodo vključeni pri predmetni investiciji, morajo biti seznanjeni z varnostnimi pogoji in omejitvami.
Oseba, ki jo ponudnik določi za vodjo gradnje mora:
– imeti izobrazbo gradbene smeri,
– biti najkasneje do uvedbe v delo vpisana v imenik aktivnih vodij del pri IZS v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID) za poklicni naziv Vz-vodja del, ali v Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID) za poklicni naziv PI –Pooblaščeni inženir,
– biti pri ponudniku (ali partnerju v primeru skupne ponudbe ali pri podizvajalcu v primeru ponudbe s podizvajalci) v rednem delovnem razmerju ali mora imeti sklenjeno pogodbo s ponudnikom.
Vodja gradnje mora imeti mora imeti vsaj dve referenci iz zadnjih petih let, šteto od roka za prejem ponudb, in sicer:
– se mora ena referenca nanašati na zaključeno gradnjo objekta, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 12712 – Stavbe za rejo živali – stavbe ribogojnic, ali ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 24202 – Drugi kmetijski gradbeni objekti – ribogojnice, ali, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 24110 – bazenska kopališča na prostem, ali, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 22223 – vodni stolpi, vodohrani, ali, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 22231 – črpališča, vrednost gradnje pa je znašala vsaj 150.000,00 EUR brez DDV, za objekt pa je že pridobljeno uporabno dovoljenje,
– se mora ena referenca nanašati na zaključeno gradnjo objekta visoke gradnje, ki je vključevalo gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter zunanjo ureditev, vrednost gradnje pa je znašala vsaj 300.000,00 EUR brez DDV,
pri kateri je imenovana oseba izvedla dela, katera v smislu določb Gradbenega zakona pomenijo funkcijo vodje del ali vodje gradnje oziroma v smislu določb ZGO-1 pomenila funkcijo odgovornega vodje del ali funkcijo odgovornega vodje gradbišča.«
V zvezi s tem pogojem za priznanje sposobnosti je naročnik zahteval od ponudnikov predložitev izpolnjenega, datiranega, žigosanega in podpisanega obrazca št. 9 – »Tehnične in strokovne zmogljivosti za izvedbo naročila«, v katerem naj bi ponudniki med drugim imenovali vodjo gradnje (z navedbo njegove izobrazbe, števila let delovnih izkušenj, ID številke vpisa v imenik poklicne zbornice itd.) ter njegove reference (med drugim naziv referenčnega dela, naziv projekta, klasifikacijo objekta, vrednost gradnje itd.). Izbrani ponudnik je ta obrazec tudi predložil, zato – ob upoštevanju, da predložitve drugih dokazil naročnik ni zahteval – ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da naj bi bila ponudba v tem delu pomanjkljiva oz. celo očitno nepopolna, zaradi česar bi moral naročnik po vlagateljevem stališču izbranega ponudnika pozivati na dopolnitev ponudbe v smislu (petega odstavka) 89. člena ZJN-3.
Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, ker je imenovani vodja del D. vpisan v imenik IZS le za poklicni naziv Vm in ne za poklicni naziv Vz. Naveden očitek ni utemeljen: Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni bilo zahtevano, da je imenovani vodja del že ob oddaji ponudbe vpisan v imenik IZS za poklicni naziv Vz – naročnik je namreč zahteval, da mora biti imenovani vodja del vpisan v imenik IZS za zahtevani naziv najkasneje do uvedbe v delo. V tem smislu sporno določilo v tem delu ne predstavlja pogoja za sodelovanje, ki bi ga moral ponudnik oz. imenovani vodja del izpolnjevati že ob oddaji ponudbe. Posledično ob presoji teh vlagateljevih navedb ni mogoče najti podlage za to, da bi bilo naročniku mogoče očitati nezakonito ravnanje, ker ponudbe ni zavrnil kot nedopustne.
Vlagatelj kot problematične izpostavlja še reference imenovanega vodje del, saj naj D. (zgolj) kot gradbeni tehnik ne bi izpolnjeval pogojev za odgovornega vodjo del in torej ni mogel voditi gradnje zahtevnih objektov, kar naj bi referenčna objekta nedvomno bila, nelogično in nerazumljivo pa naj bi bilo tudi to, da je bil v imenik IZS vpisan šele leta 2018. Pri presoji teh očitkov se za utemeljene izkažejo navedbe naročnika, da se referenčni deli nanašata še na čas, ko je veljal in se uporabljal Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1), zato v obravnavanem delu ni upoštevno sklicevanje vlagatelja na Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/2017 s sprem.). Glede na prvi odstavek 77. člena ZGO 1 je lahko kot odgovorni vodja del (vendar ne za zahtevne objekte) nastopal tudi posameznik s pridobljeno srednjo izobrazbo srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah; vpis v imenik IZS za tak primer ni bil predviden (vpis v ustrezen imenik je bil predviden le za odgovorne vodje del za zahtevne objekte). Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal navedbe, da gre v primeru obeh referenčnih objektov za zelo zahtevne objekte, po drugi strani pa ne zatrjuje, da D. pogojev iz prvega odstavka 77. člena ZGO-1 v času referenčnih gradenj ni izpolnjeval. V posledici navedenega je potrebno ugotoviti, da vlagatelj z obravnavanimi (pravočasnimi podanimi) navedbami ni izkazal dvoma v obstoj referenc imenovanega vodje del.
V vlogi z dne 9. 1. 2020, s katero je opredelil do navedb naročnika, vlagatelj sicer navaja še nove okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom v to, ali je bil D. resnično odgovorni vodja del pri referenčnih gradnjah, hkrati pa dodaja očitek, da naj naročnik ne bi preverjal referenc – s tem očitkom torej vlagatelj zatrjuje kršitev drugega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s temi navedbami in očitki prepozen, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti dokazal, zakaj teh dejstev in kršitev ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija se zato do teh navedb ne opredeljuje posebej.
Naročnik je kot pogoj za priznanje sposobnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v poglavju »2.1 POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI«) nadalje določil:
»Pogoj 14:
Za priznanje sposobnosti mora ponudnik imeti reference iz zadnjih petih let, šteto od roka za prejem ponudb.
Ponudnik je moral v zadnjih petih letih, šteto od roka za prejem ponudb, izvesti vsaj dve referenčni deli, in sicer se mora:
- se mora ena referenca nanašati na zaključeno gradnjo objekta, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 12712 Stavbe za rejo živali – stavbe ribogojnic, ali ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 24202 – Drugi kmetijski gradbeni objekti – ribogojnice, ali, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 24110 – bazenska kopališča na prostem, ali, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 22223 – vodni stolpi, vodohrani, ali, ki po klasifikaciji CC-SI sodi pod 22231 - črpališča, vrednost gradnje pa je znašala vsaj 150.000,00 EUR brez DDV, za objekt pa je že pridobljeno uporabno dovoljenje,
- se mora ena referenca nanašati na zaključeno gradnjo objekta visoke gradnje, ki je vključevalo gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter zunanjo ureditev, vrednost gradnje pa je znašala vsaj 300.000,00 EUR brez DDV,
ponudnik pa je imel za referenčno vsako od referenčnih del sklenjeno gradbeno pogodbo z investitorjem referenčnega dela.
Naročnik bo upošteval samo pozitivna referenčna dela, ki bodo v celoti ustrezala Pogoju 14.
Pojasnilo:
Za naročnika referenčnega dela pri gradnjah se šteje naročnik – investitor referenčnega dela – s katerim je imel ponudnik sklenjeno gradbeno pogodbo za referenčno delo.
Naročnik ne bo upošteval referenc, ki bi se nanašale na gradnjo / obnovo za lastne potrebe ponudnika, kar pomeni, da ponudnik ne more sam sebi dati reference.
Opomba:
Referenco partnerja v skupni ponudbi bo naročnik upošteval izključno in samo pod pogojem, da bo referenca v celoti ustrezala pogoju v zvezi z referencami, ki ga je naročnik določil pod Pogojem 14. Naročnik referenc v ponudbi nominiranih podizvajalcev ne bo upošteval.«
V zvezi s tem pogojem za priznanje sposobnosti je naročnik zahteval od ponudnikov predložitev izpolnjenih, datiranih, žigosanih in podpisanih obrazcev št. 7 »Seznam referenčnih del« in št. 8 »Referenčno potrdilo«. Skladno z navodilom na obrazcu št. 8 mora biti ta obrazec »[…] izpolnjen in datiran, žigosan in podpisan s strani investitorja referenčnega dela, za katerega je ponudnik v zadnjih osmih letih šteto od roka za oddajo ponudb izvedel referenčno delo, ki v celoti ustreza Pogoju 14. Obvezni sta dve referenčni potrdili. Ponudnik obrazec lahko kopira. Ponudnik lahko priloži referenčno potrdilo s katerim že razpolaga, v primeru, da referenčno potrdilo vsebuje vse zahtevane podatke, kot izhajajo iz Obrazca št. 8 in je podpisano in žigosano s strani investitorja referenčnega dela. Obrazec se v sistemu e-JN naloži v razdelek »Druge priloge« v pdf obliki.«
Dne 18. 10. 2019 ob 15.02 je naročnik na portalu javnih naročil objavil še spremembo prvotnih zahtev – objava se skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Odgovor na vprašanje št. 2
Vprašanje ponudnika:
Za izpolnjevanje referenčnega pogoja za referenčno delo in vodjo del zahtevate predložitev referenčnega potrdila za navedene klasifikacije, kjer je za objekt že pridobljeno uporabno dovoljenje.
Ker smo dela že zaključili in predali s primopredajnim zapisnikom, naročnik pa zaradi določenih okoliščin ni pristopil k pridobitvi uporabnega dovoljenja, prosimo naročnika, da dovoli preložitev primopredajnega zapisnika.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav.
Odgovor naročnika:
Da, naročnik bo referenco upošteval ob predložitvi primopredajnega zapisnika.«
Izbrani ponudnik se je v zvezi s prvo zahtevano referenco v obrazcu št. 7 skliceval na gradnjo objekta z ustrezno klasifikacijo v vrednosti del 738.297,00 EUR brez DDV, pri čemer je kot čas izvedbe navedel obdobje med julijem 2014 in majem 2015, kot datum primopredajnega zapisnika pa 29. 6. 2015. S tem skladno je tudi referenčno potrdilo na obrazcu št. 8. Naročnik je od izbranega ponudnika naknadno v smislu preverbe navedb pridobil še uporabno dovoljenje z dne 29. 6. 2019. Nesporno med strankama je, da je bil izbrani ponudnik v okviru izvedbe te referenčne gradnje eden od treh partnerjev, izpostavlja pa vlagatelj kot problematično, da na podlagi tako izvedenih del izbranemu ponudniku ni mogoče priznati izpolnjevanja pogoja za priznanje sposobnosti. Državna revizijska komisija z navedenim ne more soglašati: iz vsebine naročnikovih zahtev ni mogoče razbrati, da bi se kot ustrezne priznale le take reference, kjer bi subjekt celotno gradnjo izvedel sam. Zahtevano je bilo le to, da se referenca nanaša na zaključeno gradnjo objekta določene klasifikacije, kar je v tem primeru (oboje) izkazano, prav tako pa je izkazana tudi zadostna vrednost gradnje. Kot neutemeljen se izkaže tudi očitek vlagatelja, da iz reference ni razvidno, kakšna in kolikšna dela je sploh izvedel: iz naročnikovih zahtev namreč ne izhaja, da bi bilo za ustreznost reference zahtevano izkazovanje izvedbe točno določenih del (kot je bilo to npr. predvideno za drugo zahtevano referenco), iz predloženih dokumentov pa je razvidna vrednost del, ki jih je opravil izbrani ponudnik (738.297,00 EUR brez DDV), ter vrednost vseh izvedenih del (2.027.033,34 EUR brez DDV).
Izbrani ponudnik se je v zvezi s drugo zahtevano referenco v obrazcu št. 7 skliceval na izgradnjo apartmajske hiše z vrednostjo del 305.184,78 EUR brez DDV, pri čemer je kot čas izvedbe navedel obdobje med januarjem 2013 in oktobrom 2015. V ponudbi je predložen izpolnjen, vendar s strani referenčnega naročnika nepodpisan obrazec št. 8 (ki torej za rešitev obravnavane zadeve ni relevanten); izbrani ponudnik je ponudbi priložil tudi referenčno potrdilo z dne 2. 9. 2019 na drugačnem (lastnem) obrazcu. Pri tem niso upoštevne navedbe vlagatelja iz vloge z dne 9. 1. 2020, v kateri navaja, da izbrani ponudnik ne bi smel predložiti referenčnega potrdila na drugačnem obrazcu, ker za to niso bili izpolnjeni pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – vlagatelj se sklicuje na določbo iz poglavja 1.2.7 (»Če bi bil iz tehničnih razlogov posamezni obrazec izdelan ali izpolnjen drugače, mora besedilo v obrazcu v celoti ustrezati zahtevam naročnika iz te dokumentacije, kar pomeni, da mora besedilo obrazca vsebinsko in pomensko v celoti ustrezati besedilu na predpisanem obrazcu ali izjavi.«). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je vlagatelj s tem očitkom prepozen, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni dokazal (niti ni zatrjeval), zakaj te kršitve ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Ne glede na to pa Državna revizijska komisija dodaja, da tudi citirano določilo ne pomeni, da ni dopustno predložiti referenčnega potrdila na drugačnem obrazcu (to je naročnik izrecno dopustil z že predstavljenim navodilom na obrazcu št. 8) ali da bi bila predložitev drugačnega obrazca omejena na tehnične razloge.
Vlagatelj na podlagi vsebine tega referenčnega potrdila (tj. načina vpisa letnice »2015«) dvomi v to, da je bil objekt res zgrajen v letu 2015 – zatrjuje namreč, da je bil ta objekt zgrajen najkasneje v letu 2014. Državna revizijska komisija ugotavlja, da za vprašanje izpolnjevanja pogoja za sodelovanje niti ni relevantno, ali je bila zadevna apartmajska hiša zgrajena leta 2014 ali 2015, saj iz vsaj enega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. navodila na obrazcu št. 8) izhaja, da naročnik dopušča reference iz zadnjih osmih del pred potekom roka za predložitev ponudb, čemur pa zadošča tudi referenca iz leta 2014. Državna revizijska komisija s tem v zvezi še pripominja, da vlagatelj navedbe tudi sicer z ničemer ne dokazuje, saj se zgolj pavšalno sklicuje na informacije, ki naj bi jih pridobil v kraju Z. (kjer stoji zadevna apartmajska hiša).
Vlagatelj zatrjuje, da predloženo referenčno potrdilo ne ustreza v celoti zahtevam naročnika, saj ne zajema vseh vrsti izvedenih del, ki jih (za priznanje ustreznosti reference) zahteva naročnik, na obrazcu pa naj ne bi bili navedeni nobeni kontaktni podatki. Državna revizijska komisija glede slednjega ne more pritrditi vlagatelju: referenčno potrdilo vsebuje jasno navedbo naročnika del (fizična oseba kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji) in naslov, kar omogoča preveritev te reference. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju v tem, ko problematizira vsebino reference iz razloga, ker je kot kraj podpisa referenčnega potrdila naveden kraj P. in ne kraj Z. (kjer stoji zadevna apartmajska hiša); nerazumno in neživljenjsko je stališče vlagatelja, da bi smelo (moralo) biti referenčno potrdilo fizično podpisano zgolj na točno določeni lokaciji.
Po drugi strani pa Državna revizijska komisija soglaša z vlagateljem v tem, da v obravnavanem primeru ni izkazano, ali je referenčno delo vsebovalo tudi zunanjo ureditev, kar je bila izrecna zahteva naročnika: referenčno potrdilo namreč v vrstici »Obseg projekta« vsebuje navedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, v nobenem delu ne omenja pa zunanje ureditve. Na tem mestu velja zgolj pripomniti, da je na obrazcu št. 8, namesto katerega je izbrani ponudnik predložil zadevno referenčno potrdilo na lastnem obrazcu, izrecno predviden vpis navedbe (z obkrožitvijo »DA« ali »NE«) glede tega, ali je referenčno delo vsebovalo gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter zunanjo ureditev – skladno z navodili naročnika na tem istem obrazcu bi moralo tudi na lastnem (drugačnem) obrazcu predloženo referenčno potrdilo vsebovati tovrstne navedbe. Naročnik glede navedene pomanjkljivosti referenčnega potrdila izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev, popravo ali pojasnilo skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ni pa niti izkazano, da bi katerokoli od referenc preverjal pri referenčnih naročnikih. Upoštevaje vse navedeno je zato potrebno ugotoviti, da naročnik ob upoštevanju dokumentacije, s katero je razpolagal, ni imel podlage za ugotovitev, da je referenčni posel obsegal tudi zunanjo ureditev, s tem pa ne podlage za zaključek, da vlagatelj izpolnjuje pogoj za sodelovanje, oz. za zaključek o dopustnosti vlagateljeve ponudbe.
S tem, ko je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kljub temu, da ni izkazano, da izpolnjuje vse pogoje za priznanje sposobnosti, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku javnega naročanja« z dne 21. 11. 2019.
Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 (vključno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, ter ob možni uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3), upoštevaje pri tem ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 9. 1. 2020 zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.
Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 2.196,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 2.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 20.334,81 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 9. 1. 2020 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 22.560,09 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 27. 1. 2020
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
– mag. Franci Kodela – odvetnik, Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana,
– Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61A, 1211 Ljubljana - Šmartno,
– KONEC d.o.o., Poljubinj 89N, 5220 Tolmin,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
– v spis zadeve, tu.